Sejo je vodil Andrej Gerenčer, podpredsednik Državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.12 uri.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane poslanke in poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 4. seje Državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Marija Pozsonec, Roberto Battelli, Bogomir Špiletič, Davorin Terčon, Peter Lešnik in pa Vili Trofenik.
Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Ugotavljam, da je zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike Vlade Republike Slovenije in vse navzoče prav lepo pozdravljam.
Današnje nadaljevanje bomo pričeli z obravnavo prekinjene 30. točke dnevnega reda - predloga zakona o davku na dodano vrednost in potem prešli na obravnavo prekinjene 31. točke - predlog zakona o trošarinah. Nato bomo prešli na obravnavo 32. točke - predloga zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina ter po dnevnem redu dalje.
Prehajamo na 30. TOČKO. Izglasovali smo sklepe in stališča matičnega delovnega telesa. Imamo pa dopolnjevalne predloge k predlogu zakona o davku na dodano vrednost in vas moram opozoriti, da imate na mizi ta pregled z datumom 7. maj. 6. maj ne velja, kot ste včeraj dobili na mizo. Prav tako vas seznanjam oziroma opozarjam, da so amandmaji mag. Kopača vključeni v ta prvi del z datumom 7. maj. Upam, da ste našli. Potem predlagam, da gremo kar po točkah in sicer: prvi dopolnjevalni predlog - amandma k 3. točki predloga dodatnih stališč in sklepov poslanca Franca Potočnika. V tej točki se za besedama "pavšalni znesek" doda naslednji besedi "za kmete". Predlagatelj je mag. Janez Kopač. To je amandma na predlog Franca Potočnika, ki predlaga: "Pavšalni znesek je določen z ...(Nerazločna beseda.)... za davek na dodano vrednost, dočim 2 milijona SIT je prenizek. Ta znesek bi moral biti višji, s čimer bi dosegli poenostavitev poslovanja, izognili pa bi se dodatnim stroškom na kmetijah."
Najprej glasujemo o amandmaju, ampak še predno gremo glasovati... Ali želi kdo besedo?
Gospa državna sekretarka Milojka Kolar.
MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo, lepo pozdravljeni! Ponovila bom še enkrat tisto, kar sem že včeraj ob predlogu dopolnjevalnega sklepa oziroma stališča gospoda Potočnika. Dejstvo je, da je ta mejni znesek, ki je določen zato, kdo je zavezan za davek na dodano vrednost in kdo ni po predlogu zakona 2 milijona tolarjev. Ta podatek, ta znesek je bil določen na osnovi finančnih podatkov po zaključnem računu leta 1993. Peti sklep matičnega delovnega telesa je povzel že obe dopolnjevalni stališči, kjer je predlagatelju naložil, da ponovno prouči primernost velikosti tega mejnega zneska.
S temi predlogi sedaj dodatnih amandmajev pa bi prišli v situacijo, da bi določili za različne davčne zavezance po različnih dejavnostih različne mejne zneske. To je pa vsekakor nesprejemljivo, tako z vidika koncepta davka na dodano vrednost, kot z vidika koncepta enakopravnosti davčnih zavezancev. Smo pa zadolženi, da ponovno to proučimo in bomo proučili po najbolj svežih, zadnjih razpoložljivih podatkih po ZR 96. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Spoštovane dame in gospodje! Kmetijska pridelava na kmetijah je res nekaj specifičnega, tudi z vidika bruto prihodkov. Mi 2 milijona bruto prihodkov na kmetiji zelo hitro dosežemo. V povprečju, v povprečni slovenski kmetiji znašajo stroški dela okoli 15 do 18%, recimo do 20%, 10% pri pitanju govedi, in pa recimo 22% pri mlečni proizvodnji. In če tu neko povprečje vzamemo za povprečno slovensko kmetijo, to znaša okoli 20%, pomeni, da od 2 milijonov bruto prihodka so ob tem zajeti stroški dela okoli 400.000. Seveda je to specifika, recimo v primerjavi z neko agencijo, recimo posredniško, ali pa z neko finomehanično delavnico ali pa s čim drugim, kjer so ostali stroški v primerjavi s stroški dela relativno nizki.
Jaz ne morem natančno reči zdaj, ali se bodo s tem stroški na kmetiji povečali ali zmanjšali. Tega mi tudi recimo predstavniki ministrstva niso znali povedati. Gre pa za eno drugo stvar. Slovenske kmetije so zelo drobne, ostareli ljudje so na teh kmetijah in ko opažamo, ko morajo oddajati obrazce oziroma napovedi za dohodnino, praktično vsem morajo pomagati na matičnih uradih, na krajevnih skupnostih in tako naprej. Ta zakon itak dopušča, da kdor želi, lahko vodi to evidenco tudi pod zneskom 2 milijona oziroma 4 ali koliko bo, ali pa 3 ali pa 1, kolikor bo pač določeno.
Zato predlagam, da vendarle ta predlog sklepa sprejmemo, seveda z amandmajem, ki ga je predlagal gospod Kopač.
Naj opozorim še na to, da so pa kazenske določbe oziroma kazenske sankcije za napake oziroma neupoštevanje tega zelo visoke in bi prizadele tudi ljudi, ki pač v tej fazi ali pa še nekaj časa ne bodo sposobni voditi takšne evidence za tako majhno proizvodnjo, ki pa sicer v bruto znesku relativno visoko pokaže. Torej sem za to, da podpremo ta sklep z amandmajem gospoda Kopača.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Potočnik. Želi še kdo besedo? Če ne želi, potem prehajamo na glasovanje.
Najprej glasujemo o amandmaju gospoda Kopača. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma gospoda Kopača sprejet.
Glasujemo o predlogu gospoda Potočnika. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (56 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je tudi ta amandma sprejet.
Prehajamo na drugi dopolnjevalni predlog, amandma k 4. točki, ki ga spet podaja gospod Janez Kopač na dodatna stališča in sklepe poslanca Franca Potočnika.
Odpiram razpravo. Ne želi nihče. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (58 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o predlogu gospoda Potočnika. Ugotovimo prisotnost! Gospod Potočnik ga umika, ker je povzet v amandmaju odbora. Hvala.
Prehajamo na glasovanje o tretjem dopolnjevalnem predlogu. Spet je to amandma gospoda Kopača. Želi kdo besedo? (Nihče.) Gospod Potočnik, pod točko 2 bomo glasovali. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Upam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o predlogu gospoda Potočnika. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (58 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je predlog sprejet.
Prehajamo na glasovanje o četrtem dopolnjevalnem predlogu, to je predlog gospoda Borisa Soviča. Želi kdo besedo? Gospa državna sekretarka, izvolite.
MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo. Omenjeni dopolnilni predlog oziroma stališče ni sprejemljivo iz dveh vsebinskih razlogov. Prvič zaradi uvajanja in definiranja stopnje 0, ki ni več dovoljena za smernico Evropske zveze, kot prvič.
Drugič, ta stopnja 0 seveda pomeni v bistvu, da vsi davčni zavezanci, če bi uvedli to stopnjo, bi od države, se pravi državnega proračuna zahtevali in dobili refundirani celotni znesek vseh davkov.
In tretjič, ker seveda ta ničelna stopnja, ki ni dovoljena in jo praktično Evropa nima razen Velike Britanije, ki jo je uvedla že pred mnogimi leti, pomeni tudi celotno nasprotje celega koncepta davka na dodano vrednost. Medtem, ko pa vse te ostale konstatacije so pa že zajete tako v sklepih in predlogih matičnega odbora, kjer se predlagatelja zadolžuje, da pripravi predlog z dvema stopnjama, eno nižjo in pa eno splošno, višjo stopnjo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Sovič želi besedo.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Berem Poročevalec številka 29 na strani 47 in 48 in tam kolikor vidim, so navedene nekatere države, ki to stopnjo nič imajo. Skratka, predlog, ki ga imam tukaj, je takšen, da govori: "Proučiti je potrebno ničelno stopnjo." Vse kar k tem predlogu predlagam je pač to, da vlada za drugo obravnavo te stvari zelo temeljito prouči, tudi skladno s prakso v drugih državah, in poudarjam, da gre za stvar, ki so osnovne življenjske potrebščine (hrana, zdravila, otroška oblačila, pripomočki za invalide in ostarele, knjige, časopise in telekomunikacije). To so stvari, ki so kompatibilne tudi z drugimi. Res pa je, da je včeraj že gospa državna sekretarka povedala, da v drugih državah oziroma da so smernice Evropske unije sedaj takšne, da tega več ne predvidevajo. Vendar tudi to, da je citirala eno državo članico evropske zveze kaže, da pač je ta praksa še dopustna in če se spomnite moje včerajšnje razprave, sem predlagal, da tudi to upoštevamo kot element prehodnega obdobja. Tudi slovensko vključevanje v Evropsko zvezo bo imelo določene specifike in te bodo zajete v prehodnem obdobju. In smiselno je, da si v tem prehodnem obdobju damo takšne rezervacije, ki nam bodo olajšale to vključevanje, ne pa, da že v začetku pravzaprav definiramo parametre, ki so slabši. Samo za primer hrana. Če bomo mi - ljudje v obmejnih regijah vedo, da kar se hrane tiče na nekaterih elementih, smo že sedaj s cenami relativno visoki. Če bomo uvedli ta davek, potem bodo te razlike kvečjemu še večje in bo s tem to dodatno breme za vse tiste, ki v tem ciklusu pravzaprav so.
Skratka, vljudno bi predlagal, da se ta amandma sprejme. Ta amandma, torej ta predlog ne prejudicira ničesar, ampak samo od vlade zahteva, da vlada še enkrat prouči potrebno, proučiti je potrebno ničelno stopnjo za osnovne življenjske potrebščine. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi gospa sekretarka? Prosim.
MILOJKA KOLAR: Torej, res je prikaz v Poročevalcu na strani 47 držav, ki imajo to stopnjo nič, vendar se je potrebno zavedati, da so to države, ki so takrat, ko so uvajale davek na dodano vrednost pred mnogimi leti 60, 65, 70 itn., uvedle to stopnjo. Najnovejša smernica stopnje nič ne dovoljuje.
Drugič, je potrebno vedeti, da seveda se ustrezen procent, del davka na dodano vrednost za te države, ki so članice Evropske zveze odvaja seveda tudi v tako imenovano skupno blagajno te Evropske zveze. To se pravi, za bodoče uvajanje davka na dodano vrednost in stopnje ni več dovoljeno uvajati stopnjo nič, ki ima, kot sem rekla, za posledico v bistvu same refundacije, vračila davka iz proračuna. Mislim, da je to verjetno tudi zelo, poleg vsega že naštetega zelo tehten argument, kaj bi doživel naš proračun.
In če rečem še dve besedi o hrani. Vemo, da je hrana danes obdavčena s 5% prometnim davkom. Če bi na hrano seveda uvedli stopnjo nič, pomeni, da bi vsi proizvajalci hrane za vse plačane davke v predhodnih fazah v retroverigi prišli v državni proračun z zahtevkov za refundacije za vse plačane davke v predhodni fazi. Tako bi to dejansko pomenilo direktno subvencijo proizvajalcem hrane iz proračuna. To so vsi argumenti, ki govorijo v prid temu, da se v predlogu zakona ne more uvesti stopnja nič. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kakšna razprava prosim, da razčistimo stvari predno glasujemo? Če ne, zaključujem razpravo.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za dopolnjevalni predlog gospoda Soviča? (23 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni sprejet.
Imamo peti dopolnjevalni predlog Branka Tomažiča. Odpiram razpravo o tem predlogu. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (58 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Šesti dopolnjevalni predlog. Poslanska skupina Socialdemokratske stranke. Želi kdo besedo? Prosim, gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Spoštovani predsedujoči, kolegice in kolegi! V šestem dopolnjevalnem predlogu, ki ga podaja Socialdemokratska stranka, lahko vidite smisel tega predloga, da z možnostjo vključitve davčne olajšave za tiste elemente, ki pripomorejo k boljši ekološki osveščenosti, k stimulaciji koriščenja takih sredstev, na primer prevoza, potem energetskih virov, da se prouči možnost okoli zadržite te davčne stopnje. Mislim, da kaj posebnega ni potrebno pri tem poudarjati, da gre vendarle za bistvene elemente, ki pripomorejo k temu, da se področje ekologije lahko precej izboljša. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospa sekretarka.
MILOJKA KOLAR: Hvala. Omenjeni dopolnilni predlog žal ni možno sprejeti in bom povedala na kratko, zakaj. In vsebinskih, tehtnih razlogov, čeprav z željo, da se te davčne zavezance oprosti davka na dodano vrednost, bi s temi oprostitvami dejansko poslabšali njihov položaj. Zakaj?
Oprostitev namreč v davku na dodano vrednost pomeni po vsebini popolnoma nekaj drugega kot oprostitev prometnega davka po sedanjem sistemu. Po sedanjem sistemu se prometni davek plača v zadnji fazi potrošnje. Se pravi, zaračuna ga tisti, ki proda končnemu potrošniku. In v tem primeru ta oprostitev dejansko res ima ta efekt oprostitve in pomeni zato lahko nižjo ceno.
Medtem ko pri sistemu in konceptu davka na dodano vrednost, ki se plačuje v medfazah, se pravi v vsaki fazi reproverige. In v vsak člen te reproverige doplača svojo obveznost davka na dodano vrednost in odšteje davek, ki ga je plačal njegov dobavitelj, bi taka oprostitev pomenila v bistvu, da je ta zavezanec v slabšem položaju.
In drugič, kar je potrebno tudi poudariti, je pa tako imenovano značilnost kaskadnosti davka na dodano vrednost. Kaj se zgodi? Če imamo znotraj reproverige en člen, enega davčnega zavezanca, ki je oproščen plačila davka na dodano vrednost, potem naslednji zavezanec plača davek v celoti, ne more pa odšteti nič davka, ker ga na vhodu nima, ker je tisti njegov dobavitelj, pravi prejšnji člen, v verigi bil oproščen. In seveda slabost oprostitev je tudi ta, da če je oproščen, da ni možne nobene refundacije davka, kar za mnoge v teh panogah proizvajalce, je sila pomembno, saj imamo vendar na imputu veliko nabav, stroškov in že plačanega davka, ki so ga plačali njegovi dobavitelji. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod hvalica želi besedo.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Moj nastop je v bistvu proceduralne narave. Gospa Milojka Kolar, pravkar ste tu izrekli, tega dopolnilnega predloga ni mogoče sprejeti. Lepo vas prosim, to ne boste vi odločali, ali je mogoče ali ne. To odloča ta spoštovani Državni zbor. In vas prosim, da pazite na svoje izrazoslovje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo o tem predlogu? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (22 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni sprejet.
Prehajamo na sedmega, prav tako predlog poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Želi kdo besedo? Gospod Rupar, prosim.
PAVEL RUPAR: Spoštovani! Torej, če smo v prejšnjem predlogu govorili o možnosti zadržanja davčne olajšave, potem bomo pri tem predlogu odločali o oprostitvi plačevanja davka na dodano vrednost. Gre pa za, če ste že v prvem momentu oziroma v prvem predlogu smatrali, da ni vreden vsaj ponovnega razmisleka za drugo obravnavo, potem bi vas zdajle pa vendarle prosil, da ga vsaj preberete, ker gre za oprostitev davka na zdravstvene storitve, na storitve socialnega varstva, na izobraževanje, potem se nanaša na podjetja in zavode, ki se bavijo z zaposlitvijo invalidov; potem gre za storitev odvetnikov in notarjev, verskih storitev, in mislim, da je to tudi vse. Torej, tu pa vendarle gre za oprostitev in ne vem, če se tukaj lahko tolmači, da je vhodna, torej input cena tista, ki narekuje, ker gre pravzaprav za popolnoma druge zadeve. Zato bi vendarle predlagal, da podprete ta sedmi dopolnilni predlog. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Opozarjam poslance, da prisluhnete razpravljalcem, ker drugače se bomo spet vlekli nekaj časa po nepotrebnem. Želi kdo besedo? Gospa Milojka Kolar, državna sekretarka.
MILOJKA KOLAR: Hvala. Naj povem, da so kot oprostitve vključene že v 35. člen navedbe storitev po tem dopolnilnem predlogu po alinei 1, 2 in 5 oziroma zadnja. Na splošno pa naj povem za ostali dve oprostitivi - s strokovnega vidika jih ni možno podpreti - kajti vse oprostitve v konceptu davka na dodano vrednost se nanašajo na storitve, ki so v javnem interesu in v končni potrošnji. To je prvi segment oprostitev.
In drugi segmente oprostitev pa je definiran za tiste storitve, kjer praktično ni možno zdefinirati davčne osnove.
Torej, po tem dopolnilnem predlogu ugotavljamo, da so dve, tri alinee zajete že v predlogu zakona v 35. členu, ostali dve pa vsaj z našega strokovnega vidika ni možno vključiti. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi kdo besedo? Če ne, prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (17 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni sprejet.
Prehajamo na osmi dopolnjevalni predlog, prav tako predlog poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Želi kdo besedo od predstavnikov stranke? (Ne želi.) Gospod Rupar, ne želite? (Ne.) Želi kdo drug, od drugih poslanskih skupin? Gospa Milojka, sekretarka.
MILOJKA KOLAR: Hvala. Druga alinea tega dopolnjevalnega stališča je ravno tako vključena že v 35. člen. Medtem ko bom za prvo alineo ponovila to, kar sem že rekla, da je s strokovnega vidika ni možno sprejeti.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi kdo besedo? Gospod Hvalica, prosim.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Gospa Milojka Kolar, zopet interveniram. Kako morete vi govoriti "to ni možno sprejeti"?! O tem vendar ne odločate vi! O tem odloča ta Državni zbor. Lepo vas prosim, korigirajte vaše obnašanje! Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Spoštovani! Jaz bi rad samo prosil gospo Milojko Kolar, da pove tudi argument, zakaj ni možno. Koga to bremeni, kaj je zdaj narobe, da to ni možno sprejeti?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospa sekretarka, želite besedo? Prosim.
MILOJKA KOLAR: Mislim, da sem rekla "s strokovnega vidika" in da vlada ne podpira tega predloga oziroma se ne strinja s tem dopolnilnim stališčem.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ali smo zdaj razjasnili? Ja, še kdo želi besedo? (Ne.)
Če ne, prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (20 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni sprejet.
Prehajamo na deveti dopolnjevalni predlog, prav tako predlog poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Želi besedo predlagatelj? (Ne želi.) Želi kdo od poslank in poslancev? Mogoče predstavnik vlade? Gospa sekretarka.
MILOJKA KOLAR: Vlada se z omenjenim predlogom dopolnilnega stališča ne strinja.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Prosim, gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa gospod podpredsednik. Spoštovani kolegi in kolegice! Jaz bi, da ne bi gospa Kolarjeva tolikokrat prišla gor in pa vse tiste amandmaje, katere je predlagala naša poslanska skupina, da v enem izreče, da jih ne podpira. In bi res želel, da na vsak ta predlagani amandma tudi obrazloži zakaj, ker tukaj notri zajema marsikaj, kar bomo dejansko obremenili davčno tiste segmente ljudi, ki skratka že nimajo več za preživetje. In kolegice, kolegi poslanci! Prosim, da z resnostjo pristopite k našim predlogom, in da tudi zanje glasujete.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala gospod Čebulj. Želi še kdo besedo?
V kolikor ne prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (21 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da deveti predlog ni sprejet.
Prehajamo na 10. predlog, prav tako predlog poslanske skupine Socialdemokratske stranke.
Gospod Rupar želi besedo. Prosim.
PAVEL RUPAR: Spoštovani! Torej 10. predlog samo vključuje možnost, da se izdelki, ki so kasneje navedeni, oprostijo plačevanja davka. Torej predlagamo, da se ta možnost prouči v drugi obravnavi, gre pa pravzaprav za, vsaj po našem mnenju, pri možnosti, da se ta zadeva sprejme, vendarle za olajšave končnih porabnikov oziroma ljudi in dvig njihovega standarda. Torej v teh predlogih, v teh alineah je zajeto kar precejšnje število ljudi oziroma tako veliko različnih dejavnosti, ki pravzaprav lahko narekujejo tudi tisto, kar je moj predhodnik v prejšnji točki povedal, da vendarle damo ljudem nekaj možnosti.
Jaz bi seveda rad poudaril predvsem prvo alineo in pa drugo, ki se navezuje na artikle, ki jih uporabljajo otroci oziroma družine za otroke in pa šolo. Najkasneje potem lahko tudi vidite, da se nanašamo na kulturo in pa na tiste panoge, ki so po našem mnenju pri nas v Sloveniji že tako preveč obremenjene. Bil bi zelo vesel, če bi na koncu nekdo rekel, da je to vendarle res, kar govorim, in da ne bi zopet dobili takšnega mnenja, čeprav ga že sedaj naprej lahko povem, da bo gospa Kolarjeva rekla, da je to brez veze, da to vlada ne podpira. Ampak se mi pa pojavlja eno vprašanje, zakaj pa potem sploh prihajamo na sprejem zakona o davku na dodatno vrednost, če pa vendarle to nima nobenega vpliva na končno ceno oziroma na standard, tudi ni, no pa naj bi tako, bi vas tudi prosil tako vehementno se obnašati. PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala gospod Rupar. Gospa sekretarka. Prosim.
MOLOJKA KOLAR: Hvala. Izdelki in storitve, ki so našteti v tem dopolnilnem predlogu, so že sedaj v sistemu obdavčitve prometnega davka. Res, mnoge med njimi po znižani stopnji 5%. Za oprostitve sem že povedala včeraj in pa danes, kakšne posledice imajo v sistemu davka na dodano vrednost oprostitve. Ravno nasprotne od tega, kar bi mi želeli, ali pa predlagatelji s temi oprostitvami doseči. Verjetno te panoge, ki proizvajajo te proizvode, ne podpirajo predloga, da ne bodo imele možnosti odšteti vstopni davek od svoje obveznosti za plačilo davka na dodano vrednost, ker bodo za to plačale manjši davek državi, zlasti takrat, kadar bodo v investicijskem ciklusu, ko bodo kupovale opremo, investirale v posodobitev ali razširitev proizvodnje. To je razlog, da iz čisto vsebinskega razloga vlada ne more podpirati teh stališč. Ne gre za to, da ne bi sprejemali predloge, ki bi pomenili iz tega koncepta dejansko res slabši položaj davčnih zavezancev. Je pa res in nikdar nisem trdila, da davek za dodano vrednost ne bo imel določenih posledic na relativne cene oziroma efekt na inflacijo. Vse države, ki so ga uvajale, se niso mogle in se je nemogoče izogniti določenemu efektu vpliva na inflacijo. Kajti seveda proizvajalci bodo v večji ali manjši meri prenesli ta davek na dodano vrednost na končnega potrošnika.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala za besedo. Spoštovani! Podprl bom ta deseti dopolnjevalni predlog, predvsem zaradi, ene izmed alinej. In sicer, izdelki domače in umetne obrti.
Že več kot dve leti poteka razprava s predstavniki vlade oziroma Ministrstva za finance, pa tudi kmetijstvo, o tem, kako doseči, da bodo ljudje na demografsko ogroženih področjih, ki so izgubili možnosti zaposlitve s stečaji obratov - predvsem s teh področij, govorim pa predvsem za zahodno Dolenjsko - kako bodo ti ljudje lahko opravljali tisto dejavnost, katero so opravljali več stoletij v zgodovini Slovencev na tem področju brez davka še na osnovi tako imenovanega patenta Friderika II. ali pa Marije Terezije. Takrat jim je bilo dano, da prosto trgujejo z izdelki domače obrti, tako s Kočevja, Ribnice, Loškega potoka, Kosilnica, Dobrega polja in še marsikje drugje, Velikih Lašč in tako dalje.
Predstavniki strank, tudi Ljudske stranke socialdemokratov, SKD-ja in župani s tega področja, vsi podpirajo, da se najde določena rešitev, da se tem ljudem omogoča trgovanje oziroma prodajo teh izdelkov brez dodatnih davkov. Zato apeliram na gospo Kolarjevo in na predstavnike ministrstva, da vendarle razmislijo tudi o tem predlogu, in mislim, da je predlog Socialdemokratov čisto v redu, ker predvideva, da naj se vključi možnost, s katero se najde rešitev tudi za to vprašanje. Ker do danes te rešitve ni, mislim, da je to toliko prav, da podpremo ta predlog, da vladi naložimo, da ustrezno odgovori. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Torej, všeč mi je bil odgovor gospe Kolarjeve, predvsem zato, ker je dokaj jasno povedala, da se vendarle s tem zakonom dvigajo tudi cene. In da na koncu koncev vendarle to ni tisti ravno obratni efekt, da bo to na koncu dodanih vseh vrednostih artikel za otroka cenejši ampak bo ravno obratno, bo dražji.
In seveda, ker gre samo za vključitev možnosti za dejansko podrobno študijo o teh panogah in o teh artiklih, ki so navedeni v teh alineah pod to dopolnitvijo, ne vidim nobene ovire, da bi ta predlog ne podprli. Ker na koncu koncev ni obvezujoč, vendarle pa daje vladi nalogo, torej nalogo, da prouči, ali so ti predlogi umestni ali niso.
Končni efekt, če bi pa to bilo sprejeto, je pa seveda pozitiven za ljudi, za končne uporabnike. In če govorimo o otrocih, o šolah, o potrošnikih v kulturi, če govorimo o zdravstvenih in rehabilitacijskih zadevah, potem jaz mislim, da je skrajni moment morale, če ste proti temu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Prosim, gospod Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Mene bi konec koncev zanimalo pri tem desetem dopolnjevalnem predlogu, ko je gospa Kolarjeva razložila, da proizvajalec pač potem ne bo upravičen za vračila - to je normalno pri tem sistemu, da pač ne dobi. Vendar nas zanima nekaj drugega. Kaj pa končni porabnik? Gre za to, da bi bil izdelek cenejši, ne pa za to, da bi vmes v verigi nekdo zaslužil. To je bil smisel tega. To pa verjamemo, da proizvajalec ne bo dobil nazaj. Sedaj, to je res komplicirano, mogoče tega prav ne razumemo.
Je pa nekaj drugega. Zanima nas tudi to: z uveljavitvijo tega zakona na dodano vrednost - ali je vlada mogoče naredila kakšno simulacijo, kaj to pomeni za inflacijo? Ne gre samo za to, da bi s tem davkom - to smo namreč že ugotovili in včeraj nam je bilo lepo prezentirano, da je vsak davek pač v bistvu fiskalna zadeva, zato da se polni proračunska luknja ali pa da se proračun napolni. Jaz sem sicer še druga dva momenta povedal, socialnega in pa razvojnega, vendar tam nekega očitnega odobravanja ni bilo.
In glede na to, da je to očitno samo proračunska zadeva, potem bi bilo smiselno, da dobimo odgovor, kaj to pomeni za inflacijo, in pa kaj to pomeni za končnega porabnika, to se pravi za kupca, če se določeni izdelki oprostijo plačevanja davka na dodano vrednost. Če bi ta odgovor dobili, bi nam mogoče bilo lažje sprejeti ta argument. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Petan. Gospa sekretarka, ne bi odgovorili? Prosim, vprašanje je bilo postavljeno, pa je prav, da... Se opravičujem, ampak...
MILOJKA KOLAR: Res je, koncept davka na dodano vrednost ni zelo enostaven in je malo bolj kompleksen in kompliciran koncept. Verjetno bo potrebno še poleg tega, že skoraj eno leto trajajoče javne razprave, razlage, sestankovanja z vsemi interesnimi skupinami, verjetno še zdaj tudi v vseh naslednjih obdobjih, kot je zdaj to očitno, veliko podrobneje še razlagati. Ampak da odgovorim na vprašanje, ker sem že bila vprašana.
Seveda so bili narejeni izračuni, sektorski, na podatkih in tudi o efektu na inflacije. Mi nikdar nismo govorili, da to ne vpliva, kot sem že prej dejala, izračuni o predpostavki, po podatkih in o predlagani stopnji 20%, bi to na letnem nivoju, če bi se to preneslo na prodajne cene pomenilo približno 10% inflacijo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ali še želi kdo besedo o tem desetem predlogu? V kolikor ne, prehajamo na... Gospod Petan, se opravičujem. Replika.
RUDOLF PETAN: Hvala lepa. Torej, z odgovorom sem vsekakor zadovoljen. To pomeni 10% dodatno inflacijo. V redu. To pač moramo akceptirati. Čeravno tako enostavno to ni, 10% inflacija dodatna zraven, ker že zdaj vemo, da se mučimo okoli tistih 10%, potem pa še samo zaradi tega davka. Vendar gre za nekaj drugega. Želel bi še en odgovor, če je možno. Ne trdim, mislim, ne vztrajam, da ga moram danes dobiti, želel pa bi odgovor, če ga lahko dobim tudi pisno. Kaj to pomeni, če za tiste izdelke pod desetim dopolnjevalnim predlogom ne bo tega davka na dodano vrednost, kaj pomeni to za končnega porabnika. To se pravi za kupca izdelkov. Ali so za to izdelki cenejši? Lahko. Ni potrebe. Če vmes nekdo zasluži, potem ni potrebno. Ampak, teoretično, če ni te verige, kjer pač vsak dodaja svoje procente zraven, če je zaradi tega lahko izdelek cenejši. Tu pa gre za te otroške zadeve, predvsem pa zdravila. To me zanima. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim, gospa sekretarka.
MILOJKA KOLAR: Iz pretekle prakse, še iz bivše SFRJ, pa tudi iz polpretekle v Sloveniji, veste, da je zelo malokdaj prišlo do tega, da bi del recimo povečanja davka ali pa znižanja carinske stopnje, se za to znižala tudi prodajna cena. Seveda je bolj ali manj tako, kakor seveda tudi v Evropi ni nobena posebna izjema, da se ta del dodatne obremenitve inputira v prodajno ceno kupcu. Seveda pa zavisi od položaja teh proizvajalcev in od elastičnosti povpraševanja, ali potem za dvig cene ima tak vpliv, da se povpraševanje zniža in seveda potem mora prodajalec oziroma proizvajalec nekaj narediti. Zelo tipičen primer - kot boste tudi v paketu - imate na dnevnem redu ta predlog zakona o posebnem prometnem davku na avtomobile, zelo jasno kaže, ko se je znižala carinska uvozna dajatev iz 27% na 18,9%, se je samo prodajna cena za nekaj avtomobilov pocenila, pri nekaterih se je pa celo dvignila. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Petan, ali ste zadovoljni z odgovorom. Hvala. Gospod Luci želi besedo.
MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Bi se strinjal, da vsi dopolnjevalni predlogi po vseh alineah verjetno res niso sprejemljivi. Me pa vseeno preseneča in v stranki bomo poizkušali izkristilizirati nekaj in pripraviti do odbora. Kajti, poglejte? Izpustili smo specialna sanitetna vozila.
Specialna vozila z napravami za prevoz bolnikov, specialna vozila za organizirani prevoz invalidov, specialna gasilska vozila. To bremeni občinske proračune. In prej ko slej boste na to naleteli, da bo potrebno več odvajati pri nabavi avtomobilov in reševalne opreme in opreme za civilno zaščito. Jaz bi vas, poslanci, vseeno opozoril na to dejstvo, kajti gre za dodatno obremenjevanje občinskih proračunov, kar bi pa bilo verjetno to, v kolikor bi bilo to sprejeto, olajšano. Poskušali bomo pripraviti predlog do tretjega branja, ga na odboru predati, in verjamem, da bodo nekatere alinee, ki so tukaj, tudi sprejete pri poslancih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Luci. Želi še kdo besedo? (Ne.)
Če ne, prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (25 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da 10. predlog ni sprejet.
Prehajamo na 11. dopolnjevalni predlog. Vložil ga je Branko Tomažič. Odpiram o tem predlogu razpravo. Želi kdo besedo? Gospod predlagatelj? (Ne želi.) Vlada ne želi. Zaključujem razpravo in dajem 11. predlog na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 11. predlog sprejet.
Prehajamo na 12. dopolnjevalni predlog. Predlagatelj je Franc Potočnik. Želi besedo predlagatelj? (Ne želi.) Vlada? (Ne želi.) Poslanke in poslanci? (Nihče.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 12. predlog sprejet.
13. dopolnjevalni predlog. Predložil ga je Boris Sovič. Želi predlagatelj besedo? (Ne želi.) Vlada? Prosim, gospa sekretarka.
MILOJKA KOLAR: Rada bi pojasnila. Že sam koncept davka na dodano vrednost je davek, ki se plačuje v vsaki fazi. Zaradi tega vlada ne podpira dopolnjevalnega predloga, ki sicer pravi, da prouči, da bi se ta davek obračunaval samo v eni fazi, ker je to v nasprotju s konceptom tega davka.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi kdo besedo? Gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Prepričan sem bil, da bo gospa Kolarjeva isto naredila, mislil sem, da se bo gospod Sovič oglasil, da ni za vlado to sprejemljivo. Ali ti amandmaji, ki so bili malo prej sprejeti od ljudske stranke, ne bodo vplivali na inflacijo, bi rad odgovor gospe Kolarjeve.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Prosim, gospod Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Samo kratko pojasnilo. Iz proceduralnega razloga je ta razlika. Mi smo pač v amandmajih napisali, naj vlada prouči, kako bo proučila in kakšna bo rešitev v drugi obravnavi, je stvar vlade oziroma potem nas, kako bomo sprejeli.
Ti drugi dopolnilni predlogu so bili pa obvezujoči, da vlado zavezujejo v tem smislu, da te in te stvari tako postavi.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Replika gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Gospod Potočnik! Vsi naši predlogi so obravnavali vključitev možnosti. Torej naj vlada vključi možnost. To ne pomeni nič obvezujoče, ampak ste pa, vsaj gospa Kolarjeva, svetovna. Mislim, to definitivno vsi predlogi opozicije strašansko vplivajo na inflacijo, strašansko so nesprejemljivi že z dikcijo naprej, da jih je potrebno odbiti, ampak zelo zanimivo, da pa recimo predlogi pozicije pa ne vplivajo na čisto nič. To je svetovno.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Bajc je želel besedo, potem pa gospod Sovič.
JOSIP BAJC: Kolegu Ruparju bi rekel: Niti en predlog od pozicijskih strank ne predvideva oziroma ne zahteva od vlade, da prouči možnost oprostitve, celotne oprostitve. Vsi predlogi so za znižano stopnjo in mislim, da v uvodu, da je tudi gospa državna sekretarka rekla, da praviloma z novimi izhodišči Evropske skupnosti ni nulte stopnje za obračun davka na dodano vrednost, in vsi štirje, ki so do sedaj bili izglasovani s strani LDS-a in Slovenske ljudske stranke, predvidevajo, da vlada prouči znižano stopnjo, ne pa, da se oprosti.
In še dodatno. Skoraj polovica predlogov, za katere je Socialdemokratska stranka predlaga, da se oprosti, je naštetih v 35. členu veljavnega zakona, samo enega se spomnim, recimo verske skupnosti. Mislim, da so tam pod eno 11, 12 alineo 35. člena, pa še nekaj jih je zraven. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika gospod Rupar. Saj repliko ima. Ti tudi. Se opravičujem. Boš dal prednost.
Gospod Sovič, vaša je beseda.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame! Hvala. Res je, da prihajamo iz levice, veste ampak tudi levica končno naj ima pravico kaj reči v tem parlamentu. Mislim, da je to že smiselno upoštevati. Se zahvaljujem kolegu za vljudno pomoč. Človek ne more verjeti. Sem nekako miroljuben človek, ampak to kar se danes dogaja v parlamentu, pa nekako presega, se mi zdi, meje lepega okusa. Sedaj slišimo, da ni bil sprejet amandma, da naj ne bi bil sprejet amandma, ki govori o tem, da bi se oprostilo plačilo davka, ampak da se samo zniža. Torej, če imam prav napisano, je bil sprejet amandma, ki pravi, da naj se na ustrezen način prouči oprostitev plačila davka. Takšen amandma je bil sprejet. Oprosti plačilo davka, ne znižanja. Oprosti plačilo davka. In tudi amandma, ki sem ga sam predlagal, je govoril o podobnem. Razlika je edino ta, da ta govori o kmetijskih zemljiščih, gozdovih, kmetijah in opremi, moj pa govori o osnovnih življenjskih potrebščinah. Očitno seveda tudi to govori pač o neki naravnanosti te koalicije, jaz seveda to respektiram, vsak ima pač svojo naravnanost, svoje vrednote, svoje cilje. Rad bi samo vljudno opozoril na to razliko.
In drugo. Prej smo slišali, v tem istem parlamentu, da ima samo ena država ničelno stopnjo. Pregled, ki ga je pa ista vlada pripravila, govori o tem, da je sedem držav članic Evropske zveze, ki ima ničelno stopnjo. In moj predlog je bil, da vlada prouči možnost uvedbe ničelne stopnje, ker mislim, da je to za državo koristno v prehodnem obdobju, da ima še en dodaten instrument, ki lahko olajša prehodno obdobje. Tudi druge države si poskušajo manevrski prostor prehodnega obdobja čimbolj razširiti. Saj to je v korist teh držav, da ima čimboljše izhodiščne poti ter da ima čim večji manevrski prostor. Ker prilagajanje je seveda zelo težka zadeva in boleča za marsikatero področje. In moj predlog je bil pravzaprav namenjen temu, da se ne bi odrekli te opciji, ki jo ima kar sedem držav članic Evropske zveze. In zakaj zdaj takoj štartati na najtežjo opozicijo, ravno na tem primeru, če vemo, da nam to lahko prinese težave. Skratka, moj predlog je dvojen.
Prvič, poglejte tudi na levo stran dvorane, torej na levico. Evropski pojem ima pravico kaj reči.
In drugič, uporabljamo resnico. Najlažje se bomo na ta način sporazumevali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Sovič. Gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Torej gospodu Bajcu v pojasnilo. Povsod, kjerkoli boste pogledal, piše, naj pri pripravi zakona za drugo obravnavo vključi možnost. Če te možnosti ni, potem to ni treba delati. Torej, to ni obvezujoče, ampak je samo neka prošnja, naj se vendarle vključi možnost.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. V tej repliki bi rad vseeno povedal svoj pogled na to, kaj se mi zdi, da ni vseeno v prvi obravnavi. Poglejte, mi sprejemamo neka stališča. Vsi, vsaj stari poslanci veste, da stališča, sprejeta v prvi obravnavi, so zavezujoča, razen v primeru, če je sprejeta dikcija, naj prouči. Zato ni nepomembno, kaj se sprejme v prvi obravnavi, čeprav ni v amandmajski obliki.
In drugo. Gospod Bajc je dejal o znižani stopnji. In prav je imel. Edino stališče, ki je zavezujoče od vseh, ki so bila sprejeta, je stališče, ki je bilo sprejeto, mislim da z dosti veliko večino, da naj vlada pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo vključi poleg splošnejše eno nižjo stopnjo. In to stališče je bilo sprejeto. Vsa druga stališča, ki so bila sprejeta in vložena s strani poslance Slovenske ljudske stranke ali koga drugega in so imela notri dikcijo, naj prouči možnost, so bila prav tako sprejeta in mislim, da nihče ni imel posebnih pomislekov, kajti zdi se mi prav, da se vlado zaveže, da pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo vse sugestije, ki so bile dane v prvi obravnavi, vendar kot ne zavzujoče, nanje odgovori. Ali tako, da jih vključi kot dikcijo v zakonske člene, ali pa da pove, zakaj to ne gre. In to se mi zdi prav in korektno do poslancev. Do sedaj je vse tako bilo sprejeto.
Mogoče je gospod Bajc nekoliko nerodno povedal, da so eni predlagali samo znižanje, drugi pa oprostitve; kar je bilo zavezujočih stališč za znižanje, je bilo sprejeto. Kar je bilo zavezujočih stališč za oprostitve, ni bilo sprejeto in prav se mi zdi tako. Dikcija vključi možnost, pa v nekem davčnem zakonu ne vem kaj bi pomenila. To pomeni, da bi tam pisalo: vlada lahko npr. sama od sebe zniža davčno stopnjo. To si predstavljam kot ubeseditev stališča v zakonskem členu, ki se imenuje: vključi možnost. Skratka, ali vključi ali ne vključi ali pa preuči. Samo tri variante so. Zato menim, da, tako kot je bilo sedaj sprejeto, je bilo zelo konsistentno in navsezadnje se mi zdi korektno do predlagateljev, ki so imeli samo sugestije, ki pa niso želele biti pretirano zavezujoče vkolikor so nesmiselne. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo o 13. predlogu razpravljati? V kolikor ne, prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlog? (36 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na 14. dopolnjevalni predlog, predlagatelj je poslanska skupina Socialdemokratske stranke. Želi besedo predlagatelj? (Ne želi.) Želijo besedo poslanke in poslanci? Besedo dajem gospe državni sekretarki.
MILOJKA KOLAR: V skladu s smernico Evropske zveze so fizične osebe končni potrošniki in v skladu s to smernico kot končni potrošniki nimajo pravice do refundacije. Zato vlada ne podpira oziroma nasprotuje temu.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo ima gospod Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Tu imamo primer, ker imamo danes pač učno uro jezikoslovja, da tu pa je tako napisano: Prouči možnosti. Mislim, da bi ta zadeva lahko bila sprejeta, ker je pač samo možnost. Dobro, tam je sicer veliko napisano, ampak ker smo se danes s slovničnimi problemi ukvarjali, mislim, da je pa to sedaj tisto in pričakujem, spoštovani zbor, da bomo, ker je to tako napisano, se nam je nekako posrečilo, da smo se ulovili z besedami, čeravno ona prejšnja pomeni enako, da bomo pa to le nekako naložili vladi, da prouči to možnost, kar smo jo tam zapisali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Petan. Gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Spoštovani! Zdaj bi pa prosil gospo Kolarjevo, da neha brati tisto, kar ima napisano za vse naše predloge, in vendar pogleda 10. dopolnilni predlog, ki govori o demografsko ugroženih območjih, ki govori o invalidskih organizacijah, ki govori o družinah z večimi otroki in o mladih družinah.
Torej, vendarle si preberite vsaj en predlog, da boste videli, za katere skupine ljudi vendarle gre. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Če ne, prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na 15. dopolnjevalni predlog. Predlagatelj Boris Sovič. Želi predlagatelj besedo? (Ne želi.) Predstavniki vlade? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci imate besedo. (Nihče.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na 16. predlog, prav tako predlagatelj Boris Sovič. Želi besedo predlagatelj? (Ne želi.) Predstavniki vlade? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? (Nihče.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na 17. dopolnjevalni predlog Branka Tomažiča. Želi predlagatelj besedo? (Ne želi.) Predstavniki vlade? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? (Nihče.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog gospoda Tomažiča sprejet.
Najprej bomo, spoštovane kolegice in kolegi, obravnavali in sprejemali dodatni sklep odbora kot matičnega delovnega telesa, ki ga imate v poročilu na strani 6, pa ga lahko preberem. Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da zagotovi sprejetje podzakonskih aktov, ki jih predvideva predlog zakona vsaj 6 mesecev pred začetkom uporabe zakonov o davku na dodano vrednost.
Dajem v razpravo ta dodatni sklep. Želi kdo besedo? (Nihče.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
Prehajamo na predloge poslancev na strani 7. Najprej predlog gospoda Franca Potočnika, pod številko 1. Odpiram razpravo. Želi kdo besedo? Predlagatelj? (Ne želi.) Vlada? (Ne želi.) Poslanke in poslanci? (Nihče.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Drugi predlog predlagatelja Borisa Soviča. Želi besedo predlagatelj? (Ne želi.) Vlada? (Ne želi.) Poslanke in poslanci? (Nihče.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog pod 2. točko sprejet.
Prehajamo na predlog pod 3. točko. Predlagatelj je Boris Sovič. Želi kdo besedo? Predlagatelj? Vlada? (Nihče.) Poslanke in poslanci? (Tudi ne.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog pod 3. točko sprejet.
Predlog pod točko 4, prav tako predlagatelj Boris Sovič. Želi kdo besedo? Predlagatelj? Vlada? (Nihče.) Poslanke in poslanci? (Tudi ne.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog pod 4 sprejet.
Predlog pod 5. številko, predlagatelj prav tako Boris Sovič. Želi kdo besedo? Predlagatelj? Prosim.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Ker je bil že sprejet predlog stališč odbora, ki govori o isti stvari, jaz to umikam - ta amandma. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Če ne, prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! Oh, se opravičujem! Se opravičujem! Je umik! Hvala lepa.
S tem smo zaključili to točko dnevnega reda.
Prehajamo na TOČKO 31 DNEVNEGA REDA, simpatično točko - PREDLOG ZAKONA O TROŠARINI. Prehajamo na stališča in sklepe matičnega delovnega telesa. Dobili ste jih na klop. Potem dodatne predloge gospoda Soviča, potem dr. Zagožna, Jožeta Zagožna in to je vse, kar imamo ob tej točki.
Dajem v razpravo stališča in sklepe najprej matičnega delovnega telesa. Želi predstavnik? Ste že pojasnili? Razprava teče samo o sklepih. Želi kdo besedo? Gospod Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Spoštovani! Saj razprava je o tem že tekla včeraj. Jaz bi predlagal, ko bomo glasovali o sklepih, da če bomo glasovali skupaj o vseh sklepih, da 7. sklep izvzamemo in da o 7. glasujemo posebej ali pa, če ga lahko predsednik matičnega odbora umakne, ker mislim, da ni primeren in ne spada, ker je v zakonu o vinu seveda označevanje predpisano samo za vino in druge proizvode iz grozdja in vina, pri alkoholnih pijačah so pa še, je veliko alkoholnih pijač, ki izvirajo iz drugih proizvodov, ne iz vina in grozdja, zato mislim, da ta 7. točka stališč ni sprejemljiva.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Jaz seveda ne morem umikati tega stališča. Menim pa ali lahko pa pojasnim, kako je do njega prišlo. Samo na odboru smo bili obveščeni, da so se predstavniki Ministrstva za finance, Ministrstva za kmetijstvo dogovorili, da se bodo te banderole za vino urejale tam in ne v tem zakonu in potem smo pač to mimogrede vključili v stališče. Mislim pa, da ne bo nobene škode, če bo to stališče, sedmo po vrsti od odbora, zavrnjeno, ker je stvar tako ali tako urejena. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Potočnik, zadovoljen? Hvala. Želi še kdo besedo o stališčih matičnega delovnega telesa?
Potem predlagam, da glasujemo o prvem sklepu, ki glasi: "Predlog zakona o trošarinah, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo." Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi sklep sprejet.
Predlagam, da glasujemo o vseh stališčih, razen o sedmem. O tem bomo pa posebej glasovali. Torej od ena do šest in osem in devet. Ali lahko tako naredimo? Ste za to? Hvala. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je vseh osem sprejetih.
Dajem na glasovanje sedmo stališče. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (3 poslanci.) Je kdo proti? (44 poslancev.)
Ugotavljam, da sedmo stališče ni sprejeto.
Pred nami so predlogi gospoda Soviča, dvanajst jih je. Želi gospod Sovič besedo? Prosim.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Jaz bi zaradi jasnosti, da ne bi bilo kakršnegakoli spora, predlagal, če je to možno, da bi se napovedni stavek glasil: "da naj predlagatelj pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo prouči naslednje pripombe". Hvala. "...Prouči naslednje predloge."
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Hvala. Še želi kdo razpravljati? Ima ministrstvo kakšno stališče?
Gospe in gospodje! Predlagam, da glasujemo o celotnem predlogu, ali gremo po posameznih... Lahko celotno. Da ne bo kaj narobe, potem prosim glasujmo. Ugotavljamo prisotnost! Pardon, se opravičujem. Gospod Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Gospod Sovič je predlagal spremembo v napovednem stavku in to bi seveda potegnilo za seboj spremembo vseh ostalih stavkov, alinej, ker potem v eni govori, prouči, potem gre za neke detajlira itn. Mogoče, da bi, to bo sam predlagal, zahteval kakšen odmor, da to stvar re..., ker drugače pa to ni konsistentno, in pa če želimo ostati načelni, tako kot smo glasovali prej, bi potem kljub spremembi napovednega stavka ob takšni dikciji ostalih alinei dol, morali glasovati proti.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Razumem skrb mojega spoštovanega kolega, ampak bi vseeno predlagal, da bi se v tek kontekstu sprejelo, kot je bilo naknadno predlagano in sicer: "predlagatelj naj pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo prouči naslednje predloge". In sedaj so tukaj predlogi navedeni. Nekateri so v tem smislu, naj se prouči, nekateri so bolj direktni, ampak vse skupaj narekuje, da naj predlagatelj to prouči. Predlagal bi, če je le možno, bi se to v paketu sprejelo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prav gotovo, da tako kot je Potočnik opozoril, ni v redu, ampak mislimo, da bodo strokovne službe v redakciji te stvari opravile, da ne bi sedaj to prelagali in spet vlekli zadevo.
Vsaka alinea se bo glasila, da se prouči. Ali lahko glasujemo o vseh skupaj? Prosim, da o tem najprej glasujemo. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za to, da glasujemo o vseh skupaj? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Predlagam, da glasujemo o vseh 12. predlogih gospoda Soviča na enkrat. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so predlogi gospoda Soviča sprejeti.
Imamo še predlog dopolnilnih stališč gospoda dr. Jožeta Zagožna. Imate pred seboj? Upam, da imate. Želi kdo besedo, mogoče predlagatelj? (Ne želi.) Vlada. Prosim.
MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo. Omenjeni predlog dopolnilnega stališča obravnava materijo, ki po svoji vsebini sodi v zakon o davčnem postopku, in bi našlo mesto tam, kadar se bo delalo spremembe tega zakona. Ne sodi po svoji vsebini v predlog dopolnilnih stališč k temu zakonu. To je mnenje vlade.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Če ne, prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (19 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni bil sprejet.
S tem smo opravili tudi glasovanje pod to točko dnevnega reda in jo tudi zaključujem.
Spoštovane kolegice in kolegi! Ker ste danes bili zelo pridni, od 9.00 naprej smo bili v takih in drugačnih odborih in komisijah, odrejam deset minut odmora.
(Seja je bila prekinjena ob 15.36 uri in se je nadaljevala ob 15.58 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ugotovimo sklepčnost! (42 prisotnih.)
Moramo še počakati.
Prosim, da še enkrat ugotovimo prisotnost. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Ugotavljam, da smo sklepčni in lahko nadaljujemo z delom.
Prehajamo na 32. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O VINU IN DRUGIH PROIZVODIH IZ GROZDJA IN VINA. Predlog je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Prosim predstavnika vlade. Ali želi besedo? Prosim. Državni sekretar gospod But.
FRANC BUT: Spoštovane poslanke in poslanci! K predlogu zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina za drugo branje je Vlada Republike Slovenije upoštevala vsa stališča in vse sklepe, ki jih je Državni zbor sprejel v obravnavi prvega branja tega zakona. Hkrati pa je Vlada Republike Slovenije uporabila tudi nekatere amandmaje. Razlogi, ki so navajali k temu, so pa naslednji. Namreč, od takrat so se nekatere stvari spremenile.
Prvič v okviru Marakeškega sporazuma svetovne trgovinske organizacije GATT, je bil sprejet t.i. sporazum TRIPS, ki ureja varstvo porekla vina in proizvodov, ki posebej določa zahteve pri varstvu porekla vina, kar je bilo potrebno dodatno vgraditi tudi v predlog obstoječega zakona o vinu.
Drugič. Slovenija bo v okviru pridružitvenega sporazuma k Evropski zvezi podpisala z Evropsko zvezo poseben sporazum, ki ureja varstvo porekla vina in žganih pijač, kar je prav tako zahtevalo določeno spremembo predloga zakona.
Tretjič. V tem času je bilo tudi v okviru Evropske zveze sprejetih s tega področja vrsta novih predpisov, ki smo jih smiselno prav tako poskušali vgraditi v predlog zakona, ki ga imate pred seboj.
In pa tudi četrtič. V decembru lanskega leta je v Portorožu potekal prvi vinarsko - se opravičujem! - vinogradniško-vinarski kongres, ki se ga je udeležilo preko 500 udeležencev, predstavnikov vinogradnikov in vinarjev iz vse Slovenije. In tam so bili sprejeti tudi določeni sklepi, ki smo jih poskušali smiselno vgraditi tudi v dopolnitve predloga tega zakona.
Ne glede na navedene spremembe, pa so osnovni cilji, osnovna načela, kot tudi temeljne rešitve predloga zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina, za drugo branje skupaj z amandmaji enaki, kot so bili v prvem branju. Zakon usmerja tako nadaljnji razvoj vinogradništva in vinarstva, kakovostne pridelave, določa zaščito pridelovalcev grozdja in potrošnikov vina, predvsem glede geografskega porekla vina in njegovega označevanja, kot tudi zaščito glede kakovosti vina in označevanja le-te.
Spoštovane poslanke in poslanci! Sprejem tega zakona je pravzaprav pogoj za sklenitev sporazuma o medsebojnem varstvu geografskega porekla vin in žganih pijač z Evropsko unijo. Po tem sporazumu bo tudi slovensko vino uživalo mednarodno varstvo, kar je za slovensko vinogradništvo in vinarstvo velikega pomena. Zato predlagamo, da Državni zbor sprejme besedilo drugega branja zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina, skupaj s predlaganimi amandmaji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod sekretar. Predlog zakona je obravnaval tudi Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot matično delovno telo. Prosim predsednika, gospoda Potočnika.
FRANC POTOČNIK: Spoštovane dame in gospodje! Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je obravnaval predlog zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina kot matično delovno telo. Odbor zakon podpira in meni, da je za drugo obravnavo pripravljen v skladu s sprejetimi sklepi Državnega zbora ob prvi obravnavi.
Razprava na seji odbora je trajala več ur, saj gre za strokoven, pa tudi sicer zelo zahteven zakon. Strokovne in tudi druge dileme smo na odboru v razpravi razjasnili, razčistili. Dokaz temu je, da smo večino amandmajev, ki jih ni malo - okoli 50 - vlade in tudi odbora sprejeli soglasno, druge pa z veliko večino glasov. Podrobnosti so navedene v obsežnem pisnem poročilu, ki ste ga prejeli. Zato mi dovolite, da ga ne bom bral.
V imenu odbora predlagam, da podprete amandmaje vlade in Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Drugih amandmajev do razprave, do tega trenutka, nismo prejeli. So pa predlagani amandmaji na vse pomembnejše člene, tako da so eventualne dopolnitve možne še v tretji obravnavi, če se bo za to pokazala potreba.
Predlagam tudi, da podprete dva dodatna sklepa, ki jih predlaga odbor, in sicer prvi:
"Vlada Republike Slovenije naj do tretje obravnave predloga zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina predloži Državnemu zboru Slovenije analizo o številu proizvajalcev grozdja glede na površino, s posebnim poudarkom na število proizvajalcev do 5 arov" namreč zato, ker so se pojavljale dileme, ali je 5 arov tista primerna spodnja meja, nad katero je potrebno voditi register in vse druge evidence. Nekateri so predlagali, da bi bilo to 10 arov, vendar z vidika vključevanja v Evropsko skupnost in pojavljanja slovenskega vina na evropskem tržišču je bilo na koncu sprejeto stališče, da je primernejše oziroma koristnejše, da imamo v registru v evidenci čimveč površin kot vinogradi, tako da bi potem tudi lahko dosegali višje kvote za izvoz kakovostnega vrhunskega slovenskega vina.
Drugi predlog dodatnega sklepa: "Vlada Republike Slovenije naj do tretje obravnave predloga zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina natančno opredeli pojem nasadov vinske trte."
Ta sklep smo predlagali zato, ker je v nekaterih členih zakona napisano oziroma so napisane prepovedi o gojitvi samorodnice in pa tudi po uničenju nasadov samorodnice. Vemo pa, da je po Sloveniji predvsem na nevinorodnih okoljih veliko manjših brajd okoli hiše, ki jih imajo - mislim grozdje iz teh brajd samorodnice za sokove ali za konzum, tako da bi te prepovedi o sajenju, gojenju samorodnice za takšne manjše brajde okrog vikendov ali pa hiš ne veljale. Mora pa biti potem jasno opredeljeno, kaj je to nasad oziroma kaj ni nasad, ker bi se sicer lahko to tudi izkoriščalo. Ta sklep je odbor sprejel zaradi tega, ker je bilo na odboru veliko govora - nekateri so predlagali, da takšnih omejitev glede sajenja samorodnice naj ne bi bilo, vendar že neki sporazumi od leta 1924 prepovedujejo gojenje samorodnice in pa tudi dosedanji zakon o vinu prepoveduje promet z izdelki oziroma proizvodi samorodnice.
Torej predlagam, da podprete ta dva dodatna sklepa in amandmaje vlade in amandmaje odbora, ki jih vlada podpira. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Potočnik. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo? (Ne.) Kolegice in kolegi, prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih k predlogu zakona. Zboru predlagam, da skladno z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi v tej zvezi kdo besedo? Če ne želi, ugotavljamo prisotnost. (56 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na vložene amandmaje. Bom jih kar prebral, kam spadajo. Imate pregled, ki ste ga dobili na mizo, z datumom 6.5. Imate pred sabo? Hvala. K 4. členu imamo dva amandmaja. Prvega je predlagala Vlada Republike Slovenije, prav tako drugega. Prvega odbor podpira, pa tudi drugega odbor podpira. Pod številko ena odpiram razpravo. Gospod Hvalica, prosim.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovani! Ni razprava, ampak pomislek ob izbranih terminih. Poglejte, govorim za drugi amandma k 4. členu. Pooblaščena organizacija. Dovolj je teh organizacij. Družbenopolitična organizacija, organizacija združenega dela itd., organizacija z velikim O navsezadnje, zdaj pa še tu v zakonu o vinu - organizacija. Ne vem, se mi zdi dosti bolj primerno bi bilo pooblaščena inštitucija, oboje je tujka, če že ne najdemo slovenskega termina. Meni se zdi absolutno neustrezno uporabljati termin pooblaščena organizacija. To je preživeli termin, to je realsocialistični termin. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi besedo predlagatelj? Odgovor? Gospod sekretar.
FRANC BUT: Hvala. Ne vidimo kakšne posebne ovire, da ne bi to ime bilo spremenjeno. To ime je pač bilo dano iz preprostega razloga, da se ne bi vnaprej prejudicirala oblika organiziranosti. To se pravi, da ni ovire.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Gospod Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Glede na to, da se bo ta termin pojavljal v več členih in bodo vsi ti členi, predpostavljam, amandmirani v drugi obravnavi, ni ovir za to, če se pač ugotovi, da je izraz, ki ga je postavil oziroma predlagal gospod Hvalica potem v tretji obravnavi s tistim izrazom nadomesti ta izraz, ki se mu zdi sporen. Tako da bi vsaj v tem trenutku jaz predlagal, da je pač tako kot je zdaj pripravljeno, to sprejmemo in se seveda potem v tretji obravnavi uskladimo okrog terminologije.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Partljič.
ANTON PARTLJIČ: Jaz bi imel, če dovolite, malo repliko na to jezikovno diskusijo. Najprej, že prej me je imelo, da bi pohvalil mnenje Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve v zvezi s tem zakonom, ki se v drugi splošni pripombi ukvarja z jezikom tega zakona. To je redkokdaj in se mi zdi prava skrb. Kot veste, smo mi imeli tudi eno komisijo za te reči in mislim, da taka razprava ni nepotrebna in mogoče res izboljšuje. In se mi zdi tudi ta pripomba okoli tega, kako naj bo zakon izrazoslovno obremenjen ali ne, se mi zdi zelo koristno in se mi zdi to dobro od našega sekretariata.
Zdaj okoli organizacije je seveda ta del, ki ga je gospod Ivo Hvalica tu omenjal, je mogoče tako razumeti. Ampak po drugi strani ne vem, kaj bomo rekli, organizacija dela Državnega zbora ali bomo tukaj videli socializem v celoti. In niti, moram reči, da se mi zdi inštitucija bolj tujka, kot organizacija. To je večplastno ime. Samo en del imena ima to, kar vi pravite, drugače bomo videli, kakšno ime bomo izumili. Ali bomo rekli ustanova ali bomo poimenovali do prihodnjič, drugače pa sem v besedi organizacija, tekmovanja ali kaj, ne vidim povsod Orwella.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dr. Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Predlagal bi, da mislim, da ni potrebno sprejemati posebnega sklepa. Predlagatelj pač zadevo prouči in po potrebi pripravi spremembo za tretje branje. Zakaj gre. Ta pooblaščena inštitucija bi lahko bila tudi pooblaščena ustanova, ampak ne vem, če to vedno odgovarja vsebini. Ker to je lahko tudi recimo pooblaščen laboratorij, ki deluje v okviru kmetijske zbornice, lahko je to laboratorij, ki deluje na univerzi, lahko je to laboratorij, ki deluje na inštitutu. Skratka, ta organizacija ali karkoli je že, je lahko pravno različno definirana. Je lahko zavod, je nekaj drugega in po mojem je najboljše, da najdejo pravniki ustrezen termin, ki bo tudi ustrezno slovenski.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Baškovič je želel besedo?
MILAN BAŠKOVIČ: Hvala lepa. Rad bi samo nekaj pojasnil. Ta pojem, ta termin ni nobena posebna tujka in se je udomačila v našem jeziku in celo naša ustava govori v tem smislu, o taki obliki pravne osebe. Poglejte, o javnem pooblastilu govori 121. člen ustave. Z zakonom, lahko samoupravne skupnosti, podjetja in druge organizacije ter posamezniki dobijo javno pooblastilo itn. Zakon o upravi govori; naprimer 64. člen, samo mimo grede - pristojno ministrstvo vsako in tako na svojem področju opravlja nadzorstvo nad zakonitostjo izvajalcev itn., s katerim ti odločajo o pravicah in dolžnostih državljanov in organizacij - to je najširši pojem za vse mogoče oblike javnih služb, podjetij itn. Tako, da s tega vidika mislim, da ni potrebno delati nekega problema, če se pa najde kaj bolj natančnega, je pa seveda stvar nadaljnjih iskanj, ni pa to nekaj, kar bi bilo, imelo prizvok, nekaj kar ne paše v naš čas. Samo to sem hotel povedati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Upam, da smo razjasnili zadevo. Gospod Mozetič še želi besedo.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo. Drage kolegice, spoštovani kolegi! No, mene beseda nič ne moti, mislim, da je organizacija dovolj splošen pojem, ki veliko pomeni, morda včasih preveč. In ravno zaradi tega postavljam tukaj eno vprašanje. Sem na hitro pogledal - amandma, vidim, v obrazložitvi k 5. členu, mislim, da se verjetno isto nanaša, tam govori tudi o organizaciji, tudi "javni zavod" se nadomešča s "pooblaščeno organizacijo". Podobno se potem to vleče skozi cel zakon. In če prav vidim, tukaj je v drugo branje morala vlada vnesti javni zavod, ki ga ustanovi država Slovenija na zahtevo oziroma na sklep, ki ga je Državni zbor sprejel v prvem branju. Zdaj pa tukaj vi, ker se s tem ne strinjate pač, predlagate amandma. In mislim, da je pametno, da se pove, da se spomni Državni zbor, verjetno je imel svoje razloge, jaz se tega ne spomnim več, zakaj je bilo tako izglasovano, ampak Državni zbor je izglasoval stališče, da se te zadeve, ki jih bo pač ta javni zavod oziroma pooblaščena organizacija opravljala, da ne bo javni zavod, ki ga ustanovi država Slovenija. Zdaj bi bilo treba videti, ali ne, tukaj tudi v obrazložitvi nič posebnega ne navajate, zakaj se ne strinjate s tem in zakaj ponovno z amandmajem predlagate, da to ni javni zavod, pač pa pooblaščena organizacija. To pomeni vrsto organizacij, katerim bo vlada ali ne vem kdo dal pač pooblastilo, da opravlja te zadeve po zakonu o vinu. Hvala lepa. Pa bi prosil, da poveste razloge.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod sekretar.
FRANC BUT: Hvala. Že prej sem pravzaprav omenil razlog, ki nas je navedel do tega. Če bi se strogo opredelili na javni zavod, bi v bistvu strogo že vnaprej prejudicirali, da je ta oblika organiziranosti javni zavod. Mi smo pa ravno iz razloga, da bi si pustili na nek način odprta vrata, ker v končni fazi bo zakon o kmetijstvu kot tisti temeljni zakon s tega področja, opredelil, kateri so tisti javni zavodi oziroma obliko organiziranosti, smo pa šli nekoliko nazaj in smo izbrali to obliko naziva. To je bil razlog. Zakaj je prišla pa organizacija - mi smo zadevo dali tudi lektorirati in pač tako je potem tudi zadeva ostala. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Če nihče, predlagam, da glasujemo o prvem amandmaju k 4. členu. Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na drugi amandma. Želi kdo besedo? Lahko gremo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
In sedaj člen kot celoto, torej gre za 4. člen. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 4. člen sprejet.
Prehajamo na dva amandmaja k 5. členu. Predlagatelj obeh dveh je vlada, odbor tudi oba podpira. Odpiram razpravo o obeh amandmajih. Želi kdo besedo? (Nihče.)
Potem glasujemo najprej o prvem amandmaju k 5. členu. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko ena sprejet.
Gremo k amandmaju številka 2. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Še o 5. členu kot celoti glasujemo. Ugotovimo sklepčnost! (56 poslancev.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 5. člen sprejet.
Prehajamo k amandmajem k 8. členu. Najprej pod ena, predlagatelj matično delovno telo. Želi kdo besedo? Lahko pa o vseh teh razpravljamo, da ne bomo vlekli dolgo. Torej pod dva in tri razpravo odpiram. Pa o vseh treh. Ne želi nihče.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (56 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma številka dva (za amandma na amandma vlade gre). Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sprejet.
3. točka 8. člena se spremeni, tako da se njegova vsebina razdeli na dva člena in sicer na 8. in 8.a člen, ki se glasita. Ne bomo brali. Želi kdo razpravljati o teh dveh? (Nihče.) Ugotovimo sklepčnost za amandma pod točko 3, 8. člen. Ugotavljamo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (64 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je sprejeto.
V celoti smo spremenili 8. člen in potem o njem ni treba glasovati, ker smo že glasovali.
Prehajamo k 9. členu. Predlagatelj je Vlada Republike Slovenije. Odbor podpira amandma. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
S tem je člen spremenjen in o glasujemo o 9. novem členu. Ne, smo že spejeli.
Prehajamo k 10. členu. Predlagatelj je Vlada Republike Slovenije, odbor podpira. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ugotavljamo prisotnost! (56 poslancev.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sprejet.
Ker je šlo za popravek člena, glasujemo o celotnem 10. členu. Ugotavljamo prisotnost! (52 poslancev.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 10. člen sprejet.
Prehajamo k amandmajem k 14. členu. V obeh primerih je predlagatelj vlada in odpiram razpravo. Želi kdo besedo? (Ne.) Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (57 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je sprejet.
Drugi amandma k 14. členu. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 14. člen. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 14. člen sprejet.
Prehajamo k 17. členu. Predlagatelj Vlada Republike Slovenije, odbor podpira. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sprejet.
Glasujemo o 17. členu v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sprejet.
Prehajamo k 20. členu. Predlagatelj matično delovno telo, vlada se ni izjasnila o njem. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Poslanke in poslanci (Nihče.) Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 20. člen. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 20. člen sprejet.
Gre za amandmaje, za nov 32.a) člen. Amandma je predložilo matično delovno telo, vlada se ni o njem izjasnila. Pod točko dva. Predlagatelj vlada, odbor pa podpira. O obeh odpiram razpravo. Želi kdo besedo? (Nihče.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo pod številko dva. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je tudi ta sprejet.
Prehajamo na 24. člen. Predlagatelj Vlada Republike Slovenije, odbor ga podpira. Amandma je redakcijske narave. Želi kdo besedo? Imamo tri amandmaje - razprava o vseh treh, da ne bomo izgubljali časa. Želi kdo besedo? (Nihče.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.) Kdo je za prvi amandma?
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod 1 sprejet.
Glasujemo o drugem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod 2 sprejet.
Glasujemo o amandmaju 3. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Gre za 24. člen kot celoto. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 24. člen sprejet.
Prehajamo na glasovanje o novem 24.a členu. Predlagatelj je matično delovno telo. Vlada se o njem ni izjasnila. Gre za dva amandmaja. Želi kdo besedo? Predstavnik vlade, želite besedo? (Ne želite.) Namreč, ni vaše odločitve, zato sem vprašal. V redu. Poslanke in poslanci? (Nihče.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.) Kdo je za amandma pod točko 1, naj prosim glasuje.
Kdo je za? (59 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod 1 sprejet.
Prehajam na glasovanje za amandma pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi ta amandma sprejet.
Gremo na 25. člen. Predlagatelj Vlada Republike Slovenije. Odbor podpira. Amandma je redakcijske narave. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o 25. členu kot celoti. Ugotovimo sklepčnost! (58 poslancev.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 25. člen sprejet.
Prehajamo na 26. člen, predlagatelj vlada, odbor ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi nihče.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o 26. členu kot celoti. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajam k trem amandmajem k 28. členu. Predlagatelj sta vlada v dveh primerih, v enem primeru je matično delovno telo. Želi kdo besedo? (Ne želi nihče.) Bomo glasovali. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko ena sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številko dva. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovanje o tretjem predlogu je brezpredmetno.
Glasujemo o celotnem 28. členu. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (56 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na amandma k 31. členu. Predlagatelj matično delovno telo, vlada se ni opredelila. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o členu 31 kot celoti. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 31. člen sprejet.
Prehajamo na amandmaje k členu 36. Samo eden je. Predlagatelj je vlada, odbor ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o členu 36 kot celoti. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen 36 sprejet.
Prehajamo na razpravo o novem 37.a členu. Predlagatelj vlada, odbor ga podpira. Želi kdo besedo? (Nihče.)
Zato dajem amandma na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na 38. člen. Tu imamo dva amandmaja. V obeh primerih je predlagatelj Vlada Republike Slovenije. Odbor tudi oba podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Prehajamo na drugi amandma. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o členu 38 kot celoti. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen 38 sprejet.
Prehajamo na amandmaje k členu 40, šest jih je. Predlagatelj je matično delovno telo ali Vlada Republike Slovenije. Med sabo se podpirata ali pa tudi ne. Odpiram razpravo o teh amandmajih. Želi kdo besedo? Gospod Pungartnik Ciril, vinogradnik.
CIRIL METOD PUNGARTNIK: Jaz bi samo na kratko rekel to, da na odboru za kmetijstvo smo vendarle govorili, da naj bi ta dikcija, ki je tu, "prepove se sajenje te samorodnice", da se "prepove sajenje samorodnice v nasadih". Če pa tu preberete, pa ugotovite, da se prepove sajenje samorodnice eksplicitno - sploh prepove, ostalo pa, kot da se prepove sojenje v nasadih. Na odboru smo sorazmerno veliko o tem govorili in tudi v obrazložitvi debate na odboru piše jasno, da ni mišljeno, da se prepove sajenje samorodnice ob hišah, ob brajdi, za senco in tako naprej. Na koncu koncev, pri mnogih hišah na Gorenjskem je trta, kjer ne raste drugega kot tisto, čemur pravimo ali šmarnica ali ne vem kako, pa tudi manjši vinogradi bodo še obstajali.
Jaz bi vas opozoril na določene pogoje v Suhi krajini. In tista "muzika" o veliki vsebnosti metilnega alkohola je bila zadnjič popolnoma brezpredmetna, ko nas je iz ministrstva prepričevala. Vzemimo v zakup. Smo za to, da se jasno prepove kakršenkoli promet nekega pridelka iz samorodnice. Ampak danes, ob današnji tehniki kletarstva govoriti, da je zrelo grozdje iz samorodnice in vino iz tega grozdja škodljivo bolj kot pa - ne vem, razne alkoholne pijače, ki se proizvajajo na drug način, je neumnost. Podobno bi lahko rekel, da Gorenjci, ki imajo precej tolčenca, ki imajo precej hruškovca, da je potem to vino iz te samorodnice bolj škodljivo kot to. Konec koncev, na Gorenjskem imajo določene hiše tudi po tisoč ali še več litrov tega mošta, v katerem je najbrž več metilnega alkohola kot v tej samorodni. Sem za to, da prepovemo, ampak napišimo tako, da prepovemo v nasadih, rekli pa smo tudi, da naj vlada do drugič pa le pove, kaj je nasad; ali je nasad 5 trt, ali je nasad 100 trt. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Ciril. Gospod sekretar. Lepo prosim, gre za vino in njegove lastnosti.
FRANC BUT: Če smem opozoriti - država, kateri je Slovenija nekoč pripadala, je leta 1924 podpisala posebno mednarodno konvencijo o tem, da bo zatirala - po domače povedano - samorodnico, ker je zdravju škodljiva itd., o čemer verjetno večina ne dvomi.
Kot drugo - takšen predlog, kot je podan, je skladen z evropsko zakonodajo in kot veste, smo kot država dolžni harmonizirati svojo zakonodajo s to zakonodajo, ker je to tudi povezano še s čim drugim. In kot tretje, mislim, da je bilo že na odboru tudi sklenjeno oziroma dogovorjeno, da bo vlada do tretjega branja definirala, kaj to pomeni nasad. Skratka, definirati je potrebno status nasada in mislim, da bo s tem vse rešeno. Če se bo definiralo, da brajda - tri trte, niso nasad, bo zadeva urejena in ne bo nobenih težav, ker se bo zakonodaja opredeljevala samo glede nasadov. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Pungartnik, ste zadovoljni z odgovorom? V redu. Še kakšno vprašanje? Kdo želi besedo? (Nihče.) Prehajamo na glasovanje o teh amandmajih k 40. členu. Ugotavljamo prisotnost! (52 poslancev.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod 1 sprejet.
Glasujemo o amandmaju številka 2. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je tudi ta amandma sprejet.
Prehajamo na amandma pod številko 3. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (24 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številko 4. Ugotavljamo prisotnost! Še enkrat moramo ponoviti. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je tudi ta sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številko pet. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko pet sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številko šest. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o členu v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na 43. člen. Imamo dva amandmaja. Drugi je zelo nesimpatičen, ker so kazni itn., ampak tudi to moramo reševati. Odpiram razpravo o vseh teh točkah. Želi kdo besedo? (Da.) Dr. Zagožen, imate besedo.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovane kolegice in kolegi! Takoj na začetku moram reči, da se na to področje ne spoznam kdo ve kako. Razumem tudi, da so zahteve Evropske skupnosti lahko stroge, vendar v amandmaju k 43. členu sem prebral te točke in poznam na Primorskem strica moje žene, ki nekaj 100 litrov pridela in potem proda to vino. Tukaj piše, da bo kaznovan s 300 do 500 tisoč tolarjev, če toliko sploh dobi za to vino, če bo trgal grozdje pred rokom, določenim za trgatev; če bo dal v promet ali prodajal neocenjeno vino ali mošt; če ne bo prijavil pokvarjenega vina kmetijskemu inšpektorju itn. Ne vem. Meni se zdi to prestrogo za naše ljudi in moram reči, da po svoji vesti ne morem glasovati za takšna določila. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Janc.
BRANKO JANC: Hvala za besedo gospod podpredsednik. V veliki meri bi se strinjal z gospodo Zagožnom, mojim pred govornikom. Namreč kazenske določbe seveda pogojujejo red na področju pridelave in predelave vina. Vendar to kar določa 43. člen, po mojem, presega mero dobrega okusa. Namreč, nekdo, ki bo peljal 20 in pol litra vina od proizvajalca vina do mesta piknika, bo kaznovan 300 do 500 tisoč. Če bo med vožnjo povozil pešca, bo kazen verjetno manjša kot pa, če bo pretiraval z enim litrom vina. Mislim, da se v nekaterih točkah iz tega 43. člena v bistvu pretirava, zaradi tega tudi jaz ne bom glasoval za amandma k temu členu, ki ga predlaga vlada. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Prosim naprej. Še kdo? Gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovani podpredsednik, gospe in gospodje! Ta člen nekako tako zgleda kot pri športu. Imamo profesionalni in pa amaterski šport in menim, da tu izločamo amaterski šport oziroma amaterske in vse ostale vinogradnike in bom jaz glasoval proti, žal. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovani! Pričakoval sem malo več debate, malo več življenjskosti ob tem evpruvetnem 43. členu. Drugače ga ne morem imenovati. Ljudje božji, kdor je to napisal, jaz bi ga prosil, da gre na kakšen kmečki turizem in poskuša za zabavo to tam prebrati. Ne bo odnesel žive kože. Kako si upate nekaj takega napisati? Za božjo voljo, ali ste že bili kdaj pri kakšnem vinogradniku? Ali ste že bili kdaj na kakšni kmetiji? Ali ste bili kdaj v Vipavski dolini ali pa v Goriških brdih? Lepo vas prosim, no! Kdor je za to pristojen, jaz priznam, da se nisem pravočasno spustil v to, ker pač, danes smo imeli burno sejo Odbora za mednarodne odnose in Odbora za obrambo, ki me je okupirala preveč, ampak ko sem pa zdaj to na brzino prebral, vam povem samo naslednje. To 11. stran bom odnesel s seboj domov in jo bom dal v nek okvir, tako da se bomo prisrčno nasmejali, ko bomo dobro vince pili. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Spoštovani! Mislim, da gre tukaj vendarle za nek nesporazum, bi prosil vlado, da to pojasni. Namreč, v tekstu, ki ga imate v Poročevalcu, piše: z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev za prekršek se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma samostojni podjetnik. To niso fizične osebe, ne. Zdaj pa ne vem, kako je to pač v ta člen prišlo. Seveda, zdaj je številka 300 do 500.000, to bi človek razumel, te alinee so pa dodane, prej jih je bilo 23, in bi prosil vlado oziroma predstavnike vlade, da to pojasnijo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod sekretar.
FRANC BUT: Če smem samo pojasniti - če mi dovolite pripombo. Poznam dobro vinogradništvo, moji starši oziroma moj pokojni oče oziroma moj brat smo od nekdaj bili veliki vinogradniki doma, tako da to zadevo dobro poznam.
Drugič se opravičujem, 43. člen se, kot je že gospod Potočnik omenil, nanaša na pravne osebe, drugič pa na posameznike, ki opravljajo samostojno dejavnost, to pomeni na samostojne podjetnike. Če obrnete na drugo stran, se pa 44. člen nanaša na kmetovalce, o katerih ste govorili in tam so denarne kazni nižje in znašajo 50 do 120.000. O tem govori 44. člen. Sicer pa je vsa zadeva, če smem pojasniti, v obstoječi zakonodaji popolnoma enaka. To je prvič. Drugič je usklajena z ostalo zakonodajo z ostalih področij. Tretjič je usklajena z zakonodajo v Evropski uniji, ki govori o tako imenovanem varstvu porekla in je v bistvu zadeva popolnoma enako urejena kot v drugih državah. Tako da v kolikor temu ne bo tako, bo pač potrebno to zadevo slej ko prej še enkrat spreminjati in jo popolnoma enako urejati, ker je pač treba zakonodajo imeti harmonizirano z Evropsko unijo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Mislim, da se nismo razumeli. Vendarle bi moralo v tem amandmaju potem pisati takole: "Z denarno kaznijo od 300 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba..."
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: "... ali posameznik..."
FRANC POTOČNIK: ...(Prisluhne glasu iz dvorane.)... Ja, v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti. Namreč, tukaj gre za to vprašanje, ali je to čisto jasno razvidno, da je to samostojno opravljanje dejavnosti, da gre tu za samostojne podjetnike, kot je napisano v izvirnem tekstu, da ne bi v to samostojno opravljanje dejavnosti vključili tudi kmete, ki so pač kot kmetje in niso registrirani kot podjetniki. Če je to jasno - prosim, da to pojasnite, da ne bi bilo nesporazumov okoli tega.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Glejte, saj prav za to gre, za ta uvodni del, da tako rečem, 43. člena. Za božjo voljo, tako kot je napisano tu, lahko mirno kaznujejo, kaznujete, kaznujejo nekoga, ki naredi enega izmed teh prekrškov. Nekdo od izmed mojih predgovornikov je to rekel. Torej, to je nejasno napisano, ker piše "... se za prekršek kaznuje pravna oseba ali posameznik". Ali posameznik - sicer je odvisni stavek - ampak povejte mi, kaj pomeni "posameznik, ki je storil prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti" Kaj je to? Kdo je to? Naj mi kdo to natančno pravno definira. Vem, da če bom dal to desetim različnim pravnikom, ki so zaprti v deset različnih sobah, med katerimi ni povezave, da bo vsak drugače tolmačil. Toliko sem se pa že naučil tu tega, v tej hiši. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Potočnik, prosim.
FRANC POTOČNIK: Jaz bi prosil, da predstavnik sekretariata poda svoje mnenje okoli tega.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: No, še prej damo besedo poslancu, gospodu Zoranu Lešniku.
ZORAN LEŠNIK: Gospod podpredsednik, poslanke in poslanci! Predlagam samo nekaj. Verjetno tega amandmaja in tudi naslednjega ne moremo sprejeti. Stvari niso usklajene. Mislim, da pravniško ni usklajeno: posameznik je posameznik tako v tem 43. členu, kot je posameznik v 44. členu in se postavlja vprašanje, kateri posameznik je to. Ali je to posameznik, ki predstavlja pravno osebo, ali je to posameznik kmet ali pridelovalec ali kakor koli. Zato predlagam, da ta dva amandmaja, 43. in 44. ne sprejmemo, ker so tudi nekatere druge nejasnosti tukaj napisane. Sedaj se pa opravičujem, ker sem sicer član Odbora za kmetijstvo, ampak na žalost zaradi bolezni nisem bil prisoten in takrat nisem mogel sodelovati, zato sedaj predlagam. Torej amandma k 43. in 44. členu, da ne sprejmemo in naj predlagatelj, to je vlada, do tretjega branja to prouči in drugače definira.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dr. Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Da bi si bili docela na jasnem, sprašujem sledeče. Res je v nadaljevanju napisano, da je kazen lahko tudi samo 120 tisoč, ampak točno je, da je lahko samostojno opravljanje dejavnosti tudi kmet, tudi zelo mali kmet.
Sedaj pa sprašujem vlado, ampak ne zafrkavam, resno sprašujem. Če bo tisti mali kmet en dan pred rokom trgal, ker bo pač takrat lepo vreme, ali bo lahko kaznovan s 120 tisoč tolarji? To je prvo vprašanje. Drugo. Če bo prodal 20 litrov neocenjenega vina ali mošta, ali bo lahko kaznovan s 120 tisoč tolarji? In tretjič. Če ne bo prijavil pokvarjenega vina, 5 litrov ima tam v eni posodi pokvarjenega vina, kmetijskemu inšpektorju, ali bo zato kaznovan s 120 tisoč tolarji? Prosim, če mi na to eksaktno odgovorite. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Sekretar. Izvolite.
FRANC BUT: Hvala. Če smem najprej spregovoriti o tem, kar se tiče prejšnjih razprav poslanca gospoda Lešnika. Treba je povedati, da je terminologija, ki je tukaj navedena, do pikice skladna z obstoječim zakonom o prekrških in nobenega drugega terminološkega izraza si pač ne moremo izmisliti, ker moramo imeti tistega in uporabljati tistega, ki je uradno veljaven v državi v skladu z zakonodajo. Če bo zakon potem govoril o prekrških in uporabljal drugačno terminologijo, se bo pač lahko tudi ta terminologija potem uskladila. Skratka, to je popolnoma do pikice skladno s tem zakonom, ki sem ga omenil.
Kar se tiče pa kazni oziroma določitve datuma začetka trgatve. To je eno izmed temeljnih in najpomembnejših stvari. Datum trgatve mora biti določen, je v vseh državah določen in je to izjemnega pomena. Lahko si v praksi predstavljate, da nekdo, ki želi pridelati kvalitetno vino in potem - zelo po domače povedano, vsi drugi prej potrgajo in on, ki bi pač želel delati v skladu z zakonodajo, pač mu seveda, se potem vsi ptiči iz okoliša zaženejo v tisti njegov vinograd. Ampak skratka, rok mora biti določen. Brez tega je zakonodaja absolutno neharmonizirana tudi z evropsko zakonodajo.
In kot drugo, kar se tiče kazni. Kazni obstojajo tudi že sedaj. Če bo kaznovan - koliko jih je sedaj kaznovanih, vemo - ampak zakon že obstaja, če smem reči, tudi glede kazni.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Baškovič je prej prosil za besedo, pa dajmo njemu.
MILAN BAŠKOVIČ: Hvala lepa. Prej je nekdo zahteval, da bi pravniki povedali, kaj to pravzaprav je, ta terminologija in kaj pomeni. Rad bi samo to raztolmačil. Vprašanje je bilo: posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti. Namreč, v vsej tej prekrškarski terminologiji imamo ta termin. To ni nič posebnega, nič novega. Ves čas govorimo v tem jeziku: pravna oseba, to so podjetja, se ve, posameznik, ki opravlja samostojno dejavnost, je pa tisti, ki ima firmo, samostojni obrtnik, podjetnik, posameznik, tu je v tem sklopu in vedno se tako razume. Ta posameznik, ki se potem pojavlja v naslednjem členu, je pa tisti posameznik, ki ni podjetnik, ni obrtnik itn., je vsakdo, občan, v tem smislu. Tako da s tega vidika so pojmi normalni.
Zdaj bi pa samo na to opozoril, da ta člen 43, kot je bilo v osnovnem besedilu, se pravi neamandmiran, je govoril o samostojnem podjetniku. V tem pogledu je bil verjetno tako laično bolj jasen, vendar je pa odstopal od običajne terminologije, ki jo sicer uporabljamo. Tako je ta terminologija, ki je z amandmajem glede posameznika, ki opravlja samostojno dejavnost, je tista splošna, ki jo vsi razumemo in je tudi ta temeljni zakon oziroma zakon o prekrških, sistemski itn., uporablja.
Zdaj razlika je pa tudi v tem, da amandmirane sankcije niso nič višje od osnovnega, celo bi rekel, da so nižje, ker ta osnovni, neamandmirani člen 43 ima, vidite, samo najnižjo mero, 300.000. Ta, ki pa je predložen z amandmajem, ima pa tudi najvišjo, od 300 do 500.000, se pravi, da je vsoto omejil na 500.000, ne pa na splošni maksimum, ki je lahko tudi precej višji. Tako tem pogledu mislim, da je celo zožil to sankcijsko cono, medtem ko je tisti člen, ki govori o občanih, posameznikih pa ostal nespremenjen in je tam sankcija v okviru normalnih okvirov, ki dovoljuje zakonodajo o prekrških.
Bi pa še to omenil, da po mojem mnenju bi bilo dobro amandma sprejeti - ne zato, ali je kazen zdaj boljša ali slabša, ker dejansko s tem nič ne odstopamo od prvega predloga, ampak zato, ker je, če pogledate te točke in opise, ta amandma sedaj bolj precizen in se bolj nanaša na vsebino, ki je pa nekje tudi nekoliko spremenjena. In sedaj, če ne bi amandmaja sprejeli, smo si zaprli vrata za urejanje tega vprašanja še v tretji obravnavi. To je pa ta procesualni problem, ker bi potem pa ostale sankcije nespremenjene in tudi bile že neadekvatne, ker se nekateri opisi že drugače glasijo in se potem precizirajo glede na celotno strukturo zakona, kakršen je sedaj pred nami.
Sicer pa moram še to reči, da ta zakon je sedaj v drugi obravnavi. Imamo predloženi zakon o prekrških, namreč zakon o spremembah zakona o prekrških, ki ureja tudi te okvirje kazni in vse, kar je tukaj podlaga in bo oni itak prej sprejet kot ta. Tudi zato bi bilo dobro, da se pustimo le odprta vrata, da potem tudi mogoče z vidika nove zakonodaje o prekrških eventualno še kaj posežemo v to materijo. To je moje mnenje. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo ima gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Spoštovani! Predlagam, da ne bi več diskutirali okrog tega amandmaja in da pridemo h glasovanju in da ga ne podpremo in da damo vladi možnost, da popravi to, kar je tu noter. Se opravičujem. (Ne more.) Potem pa kakšna poslanska skupina. Ta pa lahko.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Besedo ima gospod Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Problem je ravno v tem, da 43. in 44. člena ni mogoče spremeniti, če ne sprejmemo amandmajev. Po poslovniku ne moremo nič več in zadevo bi zaključili potem najbrž tako, da bi zakon zavrnili. Če pa te amandmaje, s katerimi se ne strinjamo, danes izglasujemo, potem ima vsaka poslanska skupina, odbor, predlagatelj, možnost, da predlaga amandmaje za tretjo obravnavo. Originalni tekst v 43. in 44. členu ni nič bolj sprejemljiv, poleg tega je neskladen z ostalimi členi.
Strinjam se z mnogimi pripombami na te amandmaje, ampak predlagam, da izglasujemo oba amandmaja in s tem damo možnost Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in predlagatelju, da skupaj temeljito proučita zadevo in pripravita amandmaje za tretje branje. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala. Spoštovani! Danes smo imeli na Odboru za notranjo politiko vprašanje, koliko alkohola imaš lahko v krvi, ko voziš avto. Bil sem med tistimi, ki sem predlagal, da bi rekli nič. S tem, kar se danes tu predlaga, bom potem zdaj bolj navdušen, da bom lahko tam popil, da ne bom prevažal v kakšni neprimerni posodi. Ampak šalo na stran - če bom peljal s Štajerske ali s Primorske, ker na Gorenjskem nimamo vina, več kot 20 litrov vina, bom plačal kazen. Zato mislim, da je popoln nesmisel, da to danes sprejmemo, ker nič ne vem, kaj mi bodo drugič pripravili. To so pripravili resni ljudje, strokovnjaki za našo obravnavo. Zato se bojim, če so za drugo obravnavo to pripravili, kaj pa, če bi jo še za tretjo? Zato ne verjamem v to in predlagam, da se to ne sprejme. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod državni sekretar.
FRANC BUT: Hvala. Se opravičujem! Je treba cel člen prebrati. Saj ne piše, da se ne sme voziti, treba je imeti samo spremnico, s katero v bistvu tisti, ki ti je tisto vino recimo dal, potrjuje, da je to vino od nekod po poreklu.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dr. Zagožen. Lepo prosim, še malo pozornosti!
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Še enkrat - gospod Demšar, prosim, če poslušate! Ta zakon je v proceduri že dve leti. Ne vem za vse razloge, ne vem, zakaj ni bil prej sprejet. Je zelo pomemben zakon, ki naj pravno uredi tako pomembno gospodarsko vejo, kot je vinogradništvo, ki, vsaj upamo, bo v prihodnosti še pomembnejše, kot je zdaj - tudi ekonomsko. In če takole to jemljemo, kot vi, zavrnemo te amandmaje, potem bomo prihodnjič seveda prisiljeni vsi skupaj zaradi lastne odgovornosti zavrniti tudi zakon, ker ne bomo mogli spremeniti 43. in 44. člena v tretji obravnavi, če v drugi nista amandmirana. Zato lahko danes izglasujemo katerokoli neumnost in je boljše, kot pa da ne bi spremenili teh dveh členov, če se z njima ne strinjamo. Tak je pač poslovnik.
In zato res apeliram, da izglasujemo ta dva amandmaja in v tretji obravnavi imamo potem možnost, da sprejmemo ustrezen tekst 43. in 44. člena, če ne, si to pot zapremo. Mislim pa, da bi bilo zelo neodgovorno, če bi po tej dolgotrajni proceduri zakon potem končal na tak način, da ne bi bil izglasovan ali pa bi zelo hitro nekdo ugotovil, da ni skladen in je torej neuporaben. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Peterle.
ALOJZ PETERLE: Spoštovani gospod podpredsednik, kolegice in kolegi! Meni je kot poslancu Dolenjske izredno hudo, da bom moral glasovati za neumnost zato, da bomo reševali cviček v tretji rundi - ampak za cviček naredim tudi to!
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Mislim, da smo dosti rekli. Želi še kdo besedo? Ja, tudi en Dolenjec, gospod Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Spoštovani! Mislim, da bi hitro lahko zdaj zaključili in izglasovali, zato da bomo lahko popravljali. Vendar predlagam za naslednjič, ko bomo obravnavali, da bi obravnavali najprej 43. pa 44. člen, pa potem ostale člene.
Namreč, v vseh členih je pa sankcionirano to, kar smo malo pred tem sprejeli, da ne smemo več kot 20 litrov vina nedeklariranega voziti in tako dalje in tako dalje. In bo treba najprej te stvari spremeniti - 30 litrov ali 50 litrov se na tem segmentu zmeniti, potem pa sankcionirati. Ker govorimo očitno samo o sankcijskem delu, ki nam naenkrat več ne paše, prej smo pa glasovali o takih rešitvah, ki so sankcionirane. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Jaz mislim, da so si predstavniki vlade zapomnili to, kar je bilo rečeno, in da bodo pripravili skupno z odborom in te stvari tudi poskušali objektivno razreševati.
Če ni več razprave, predlagam, da preidemo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (45 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod 1 sprejet.
Amandma pod 2. Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je tudi ta amandma sprejet.
Prehajamo na 44. člen. Imamo en amandma. Predlagatelj je vlada, odbor ga podpira. Želi kdo besedo? Tukaj smo se sedaj v razpravi se povezovali, mislim, da smo veliko rekli. Ugotovimo sklepčnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem cel člen na glasovanje. Pardon. V celoti je spremenjen in je nadomeščen in ni potrebno glasovati.
Prehajamo na 45. člen. Imamo kar tri amandmaje. Predlagatelj je v vseh primerih vlada, odbor podpira. Želi kdo besedo? (Nihče.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje amandmaja pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številko 3. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sprejet.
Glasujemo o 45. členu v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Glasovali bomo o novem 46.a) členu in b). Glasovali bomo o vsakem posebej. Predlagatelj je vlada, odbor ga podpira. Želi kdo besedo? (Nihče.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (55 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Potem gremo na 46.e člen. Želi kdo besedo? Nihče. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je to sprejeto.
Prehajamo na 49. člen. Imamo en amandma. Predlagatelj je vlada. Odbor ga podpira. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Ker je drugi spremenjen, ne bomo glasovali o njem.
Prehajamo k amandmaju k členu 50. Predlagatelj je vlada, odbor ga podpira. Želi kdo besedo? Nič takega ni. Lahko o njem glasujemo. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Prehajamo na obravnavo ostalih členov, h katerimi niso bili vloženi amandmaji. Kdo želi besedo? Ne želi nihče. Potem dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Moramo opraviti še razpravo in glasovanje o naslovu. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za predlog? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo naslov sprejeli.
Še predlog enega sklepa imamo. In sicer se glasi: Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi Vlada Republike Slovenije. Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (58 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi ta sklep sprejet.
Imamo še dva dodatna sklepa matičnega delovnega telesa. O njih je gospod Potočnik že govoril in še en predlog gospoda poslanca Ferija Horvata, bomo kar šli po vrsti. Dodatni sklep, imate ga na strani 14, da ga ne berem. Želi kdo besedo? (Ne.) Potem predlagam, da glasujemo. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi sklep sprejet.
Drugi sklep, prav tako matično delovno telo. Želi kdo besedo? Če ne, glasujemo. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je tudi ta sklep sprejet.
Gospod Horvat je dal en dodaten predlog oziroma en dodaten sklep. Želi besedo? Prosim.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavnice in predstavniki vlade! Opravičujem se, ker nisem utegnil prej dati tega sklepa, da bi ga dobili na mizo, zato mi dovolite, da ga na kratko predstavim.
Sklep se nanaša na 37.a člen, ki smo ga uvedli z amandmajem vlade. Naj vas spomnim, da se glasi: "Za pospeševanje razvoja vinogradništva in vinarstva, kakovosti in prodaje slovenskih vin se lahko v skladu z zakonom ustanovi sklad ali druga organizacija." Ta dikcija je taka, da se lahko kaj zagodi ali pa tudi nič. Zdaj pri vladi je dostikrat to drugo bolj slučaj in da se ne bi zgodilo, da bi vlada tudi v tem primeru nas in pa predvsem vrlih vinogradnikov in kletarjev, ki pridelujejo dobra vina, peljala žejne preko, ne vode, ampak dobrega vina, predlagam sklep, ki se glasi: "Vlada Republike Slovenije do tretje obravnave predloga zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina pripravi program aktivnosti za uresničevanje 37.a člena tega zakona." Mislim, da bo to le pomenilo nekoliko večjo obvezo in postavilo vlado v aktivnejši položaj, da dejansko na osnovi tega člena nekaj naredi za boljšo promocijo in za boljše trženje vin. Kajti, to je verjetno eden od problemov v tej dejavnosti, ko imamo odlična vina, ni pa še vedno najboljše trženje, vsaj v večini primerov ne, zlasti na tujih tržiščih. In to je lahko zelo pomemben dejavnik za razvoj, zlasti manj razvitih demografsko ogroženih in drugih območij in jutri, ko bomo enkrat v Evropski uniji, bo ta dejavnost še bolj pomembna za razvoj podeželja in sploh narodnega gospodarstva. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Horvat. Želi kdo razpravljati? Vlada nima nič proti, očitno. Gospe poslanke in gospodje poslanci? Mislim, da je predlog v redu in lahko potem o njem glasujemo, če ni razprave. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
S tem smo zaključili to točko dnevnega reda. Na koncu samo eno dobro željo: zaželimo si dobrega, pravega slovenskega vina, ki bo imelo v Evropi takšen sloves, kot si ga zasluži!
Prehajamo na 33. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH KAZENSKEGA ZAKONIKA REPUBLIKE SLOVENIJE. Predlog je zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne.) Gospod minister Marušič? (Ne.) Prosim, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Od 10.00 smo non-stop, niti pet minut odmora - oziroma pardon, deset minut, ki jih je dal tu predsedujoči, ampak drugače nismo imeli odmora. In ker je to materija, ki zahteva, kako bi rekel, določen pristop, spočite ljudi, predlagam oziroma zahtevam v imenu poslanske skupine pol ure odmora. To pomeni, da danes končamo in da jutri oziroma drug teden nadaljujemo ali ne vem kdaj. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa za predlog. Torej, tudi sam predlagam poluren odmor, kar pomeni, da danes zaključujemo sejo. Nadaljujemo jutri ob 14.00 uri, kot je bilo po programu. Hvala lepa. Jutri so poslanska vprašanja na vrsti. Hvala lepa.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 7. MAJA 1997 OB 17.36 URI.)