Sejo je vodila Eda Okretič-Salmič, podpredsednica državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.12 uri.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prosim kolegice poslanke in kolege poslanke, če zasedejo svoja mesta, da nadaljujemo z 8. sejo državnega zbora Republike Slovenije. Ali slišite ali ne slišite! Dajmo, prosim, če zasedete svoja mesta, da pričnemo z delom.
Obveščena sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Pavel Rupar, Herman Tomažič, Vladimir Čeligoj, Ivo Hvalica, Franc Čebulj, Jožef Zimšek, Branko Janc, Jelko Kacin, Jožef Košir, Darinka Mravljak, Bogomir Špiletič, Ivan Kebrič, Jurij Malovrh, gospod Jože Zagožen, Jože Avšič, Alojz Vesenjak, Jože Lenič, Franc Potočnik, Jakob Presečnik, Rafael Kužnik do 13.00 ure, Rudolf Petan od 11.15 dalje, Franc Pukšič, Andrej Fabjan, Feri Horvat, Janez Kramberger, Miroslav Luci in gospod Vili Trofenik.
Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani. Ugotavljamo navzočnost v dvorani! Ugotavljam, da je navzočih 48 poslancev. Zbora je sklepčne in tako lahko odloča.
Na sejo so bili vabljeni člani vlade Republike Slovenije. Vse prav lepo pozdravljam!
Današnje nadaljevanje 8. seje državnega zbora bomo pričeli z obravnavo 66. točke dnevnega reda, to je vprašanje in pobude poslank in poslancev.
Prehajamo na 66. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VRPAŠANJA IN POBUDE POSLANK IN POSLANCEV. Za današnjo sejo so se opravičili naslednji ministri: Gospod Metod Dragonja - nadomeščata ga sekretar Boris Šuštar in gospod Alojz Kovše. Tit Turnšek - nadomešča ga sekretar Srečko Kokalj, gospod Ciril Smrkolj - nadomešča ga gospod Franc But, gospod Boris Frlec - nadomešča ga gospod Ivo Vajgl, gospod Marinček - nadomešča ga gospa Verica Trstenjak, gospod Marjan Jereb - nadomešča ga gospa Dunja Piškur-Kosmač, gospod Slavko Gaber - nadomešča gospod Janko Strel, gospod Gantar bo odsoten od 10.00 do 12.00 ure - se opravičujem - gospod Gantar je tu od 10.00 do 12.00 ure, za naprej pa ga nadomešča gospod Marko Slokar, od 12.00 do 14.00 ure.
V poslovniškem roku, en dan pred sejo zbora, smo prejeli pisne prijave poslanskih vprašanj in pobud. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj in pobud smo določili v skladu z zadnjim odstavkom 23. člena poslovnika tako, da prva tri vprašanja oziroma pobude postavijo poslanci opozicije, nato pa po vrsti poslanci iz raznih poslanskih skupin po vrstnem redu prijave.
Poslanke in poslance opozarjam, da mora biti poslansko vprašanje kratko in postavljeno tako, da je njegova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru bom morala poslanca opozoriti in ga pozvati, da vprašanje ustrezno dopolni. Ustno zastavljeno vprašanje oziroma pobuda ne sme trajati več kot tri minute, dopolnilno vprašanje poslancev ne sme trajati več kot dve minuti in ministrov odgovor praviloma ne sme trajati več kot deset minut.
Prvo poslansko vprašanje bo postavil gospod Boris Sovič. Ker nimamo na platnu objavljenega razporeda, bi morda prebrala razpored poslancev, ki bodo postavljali poslanska vprašanja.
Torej, kot prvi gospod Boris Sovič, gospod Franc Čebulj se je opravičil, sledi gospa Helena Hren-Vencelj, Leon Gostiša, gospod Zmago Jelinčič, gospod Janez Kopač, gospa Maria Pozsonec, Vladimir Čeligoj (sicer opravičen), Benjamin Henigman, Franci Rokavec, Ivan Božič, Janko Veber, Janez Janša, Miroslav Mozetič, Aurelio Juri, Franc Jazbec, Izidor Rejc, Miran Potrč, Jože Jerovšek, Marijan Schiffrer, Bojan Kontič, Branko Kelemina, Samo Bevk, gospa Majda Kregelj-Zbačnik, Vincencij Demšar, Janez Mežan, Rudolf Petan, Mirko Zamernik in na koncu še Rafael Kužnik.
Lepo prosim prvega poslanca, če postavi svoje vprašanje. Gospod Boris Sovič.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani, prisrčno pozdravljeni! Naslavljam poslansko vprašanje predsedniku Vlade Republike Slovenije; nanaša se na stanovanjsko gradnjo.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije je v Uradnem listu, številka 13/98, objavil razpis za dolgoročna stanovanjska posojila za neprofitne stanovanjske organizacije. V natečajnem postopku je rok za oddajo popolne vloge bil omejen na čas od 16. marca do 31. marca tega leta. Popolna vloga mora med drugim vsebovati pravnomočno gradbeno dovoljenje, investicijski program ter bilančno pokritje potrebne lastne udeležbe za izvedbo projekta. Predhodni razpis - ta je bil objavljen predlani - je veljal več kot eno leto. Ta letošnji razpis pa, kot vidite, velja v principu samo pol meseca. Mnogi so mnenja, da zato ker je stanovanjski sklad ljubljanskih občin konec lanskega leta zaprosil Stanovanjski sklad Republike Slovenije za kredit v višini 1,6 milijarde za gradnjo 500 neprofitnih stanovanj, služi tako kratek rok, ki je bil predviden, za - vsaj takega mnenja so mnogi - eliminiranje ostalih kandidatov za razpisna sredstva.
Zato postavljam vprašanje, da vlada odgovori, skladno s pristojnostmi, zakaj je rok za oddajo vlog o predmetnem razpisu tako neobičajno kratek, saj to v primeru, recimo, Maribora pomeni, da za načrtovano gradnjo v letu 1998 ne morejo pridobiti potrebnih sredstev, ker so v fazi izdelave projektne dokumentacije in do zastavljenega roka ni možno pridobiti gradbenega dovoljenja.
Vprašanje številka 2 se nanaša na različna tolmačenja posameznih vladnih resorjev, zato vljudno prosim predsednika vlade, da posreduje stališča vlade. Gre za vprašanje možnosti najemanja stanovanjskih posojil glede na obstoječo zakonodajo. Stanovanjski zakon predvideva najemanje stanovanjskega kredita pri stanovanjskem skladu, zakon o financiranju občin pa postavlja limite, ki najemanje stanovanjskih posojil na nek način zmanjšujejo ali celo onemogočajo v nekaterih pogledih. Na to temo obstajata dve različni mnenji.
Ministrstvo za finance, ki je v dopisu številka 403-11/97 16. oktobra lani glede vključevanja stanovanjskega sklada v integralni del proračuna in zadolževanja sklada v okviru limita občine dalo mnenje, da stanovanjski sklad predstavlja del javne porabe občine ter da za zadolževanje sklada daje soglasje občinski svet. Pri tem pa je treba upoštevati določbe zakona o financiranju občin. Drugi dopis, drugo mnenje pa je iz ministrstva za okolje in prostor, številka 361-00-234/96, ki pa navaja, da se v primeru prenosa stanovanjskega fonda na stanovanjski sklad stanovanjski krediti ne vključujejo v okvir zadolževanja občin in jih tako lahko skladi poravnavajo popolnoma avtonomno iz naslova najemnin, lastnih sredstev in morebitnih dotacij. Gre skratka za različni mnenji v okviru iste vlade, različnih resorjev, zato vljudno prosim za pojasnilo o tem, kako naj občina oziroma stanovanjski skladi ravnajo na tem za občine, predvsem pa seveda za občane, izredno pomembnem vprašanju.
In tretje je pobuda. Letos praznujemo pomembno obletnico. Gre za 80. obletnico dogodkov, v katerih je bil udeležen general Rudolf Maister v Mariboru. Ti dogodki so primerljivi z dogodki, ki smo jih praznovali lansko leto, ko je šlo za priključitev Primorske matični domovini. Vlado in vodstvo državnega zbora sprašujem, ali planirajo v tem letu kakšne aktivnosti, ki bi bile posvečene obeležitvi teh pomembnih dogodkov in hkrati prenašam pobudo, ki jo je mestni svet mestne občine Maribor sprejel, da bi osrednjo proslavo za ta pomemben dogodek organizirali v Mariboru. Poudarjam pa, da je mestni svet izrecno poudaril, da gre za primerno obeležitev - ne za klasične razsipne proslave, obeležitev, ki bi bila v kontekstu pomembnosti dogodka in ki bi upoštevala dejstvo, da je bil s tem postavljen pomemben mejnik v slovenskem nacionalnem prostoru. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospod Sovič. Odgovor bo dal gospod minister Gantar.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani gospod poslanec Sovič. Čeprav sta bili dve vprašanji in pobuda, bom na ti dvi vprašanji odgovarjal jaz. Namenjeno je bilo predsedniku, bom kot minister, pristojen za stanovanjsko politiko in stanovanjske zadeve odgovarjal jaz.
Razpisi, ki jih objavlja Stanovanjski sklad Republike Slovenije, so sestavni del finančnega načrta sklada Republike Slovenije in gredo skozi običajne procedure in potrditve in v končni fazi na potrditev na vlado. Usklajeni morajo biti predvsem z ministrstvom za finance in morajo imeti ustrezne računovodske izkaze in podobne stvari, kar temu pritiče. Samo oblikovanje konkretnih razpisnih pogojev za posamezni razpis ni v pristojnosti vlade in vlada se ne odloča o tem, ali je razpisni pogoj 30, 15, ali celo več dni, ali celo odprti razpis, kot smo imeli prakso, smo imeli pa tudi določene negativne izkušnje v zvezi s tem - oziroma je imel stanovanjski sklad to prakso. Pri neprofitnih stanovanjskih organizacijah je nujno potreben razpis, je pa jasno, da se pri neprofitnih stanovanjskih organizacijah na nek način že predvideva in ugotavlja, kako in kdo se bo prijavil, ker je teh neprofitnih organizacij razmeroma malo in tudi na nek način že dovolj opredeljeno. Pri neprofitnih stanovanjskih organizacijah razumem, da je krajši rok razpisa zato, ker je predpogoj, tako kot pri drugih zadevah, gradbeno dovoljenje. Tudi, če bi bil razpis 30 dni, je nemogoče podeljevati kredite organizacijam, ki nimajo gradbenega dovoljenja in ki potem ne morejo jamčiti, da bodo sredstva uporabljena tudi v tem letu. Poleg tega ni nikjer rečeno - nimam pa pred sabo finančnega načrta - da je to sploh zadnji razpis za neprofitne stanovanjske organizacije v tekočem letu. Vsekakor pa je prav financiranje oziroma kreditiranje neprofitne stanovanjske gradnje v večjih slovenskih mestih - kamor prištevam Ljubljano, Maribor, Koper, Celje in druga večja slovenska mesta - ena izmed najbolj pomembnih prioritet. Kajti prav na tem področju je stanovanjska politika v Republiki Sloveniji razmeroma šibka in prav v to sfero vlagamo največ pozornost, kar smo nakazali tudi z revidiranim stanovanjskim programom, ki bo prišel, upam, da kmalu v drugo in zadnje branje.
Kar zadeva najemanje kreditov in zadolževanje občin, je treba priznati, da ministrstvo za okolje in prostor tako za stanovanjsko zidavo kot za komunalno infrastrukturo želi, da bi se te razmeroma ostre finančne budžetske omejitve nekoliko olajšale. V zvezi s tem se pogajamo z ustreznim resorjem in računam, da bomo okoli tega, kaj in kako z zadolževanjem občin in najemanjem kreditov, ne samo za stanovanjsko zidavo pri stanovanjskem skladu, temveč tudi za komunalno opremo pri ekološko razvojnem skladu, da bomo do določenih rešitev hitro prišli. Ena izmed rešitev je, da bi se to zavarovanje kreditov lahko dogajalo na račun pričakovanih zagotovljenih prihodkov občin.
O tem bomo seveda ustrezne odbore obveščali in če bo prišlo do ustrezne rešitve, rešitev mora biti zapisana tudi v tem zakonu o izvrševanju proračuna in v podobnih dokumentih. Na tretjo pobudo - jaz jo pač samo jemljem na znanje in v tem trenutku ne bi mogel odgovoriti nanjo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala za odgovor, gospod minister. Boste postavili še dodatno vprašanje? Gospod Sovič, prosim.
BORIS SOVIČ: Prisrčna hvala gospodu ministru za odgovor. Ni ministrstvo za okolje in prostor tisto, ki bi povzročalo težave stanovanjskim skladom v posameznih občinah s svojimi stališči. Obratno, ta stališča sem tudi izrecno citiral, da so v kontekstu namer, ki so tudi v stanovanjskih skladih. Vljudno bi prosil, da dobim stališče vlade do tega vprašanja, ki sem ga označil kot vprašanje številka dve, iz katerega bo razvidno, kakšna je vladna politika na tem področju, da ne bi prihajalo več do tega, da bi se mestna uprava, recimo, sklicevala na stališče enega ministrstva, stanovanjski sklad na stališče drugega, "gor" plačajo pa ljudje, ki do teh stanovanj potem ne morejo priti. Tako bi vljudno prosil za stališče vlade do tega.
Kar se pa razpisa tiče, bi prav tako prosil za stališče vlade, ali je tako kratek rok v kontekstu politike, ki jo vlada Republike Slovenije vodi, ali je to drugače. In če je to drugače, kaj bo vlada storila za to, da bo svojo politiko v skladu uveljavila. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Odgovor na takšno stališčno vprašanje lahko dobite samo v pisni obliki. Hvala. V pisni obliki boste tudi postavili vprašanje, da boste dobili odgovor. Gospa Helena Hren-Vencelj je naslednja, ki bo postavila vprašanje.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Dva vprašanja sta za ministrstvo za šolstvo, pa bi želela pisne odgovore. Eno vprašanje pa se nanaša na nadaljevanje teme, ki smo jo imeli včeraj, to je bil Škocijanski zatok, jaz bi pa želela izvedeti o tem, kaj bo z Ljubljanskim barjem - ali bo to krajinski park, ali ga bomo pozidali, ali kaj bomo z njim počeli.
V inventarju najpomembnejše naravne dediščine Slovenije iz leta 1991 piše, da je bil nekdaj to izjemen biotop. Nekdaj - to je pred več kot 230 leti - ko so začeli z osuševalnimi deli; da pa je še vedno ohranil nekaj svojih lokalitet, zaradi katerih je bil prav tako predlagan varstveni režim za površinsko, geomorfološko, hidrološko, botanično, zoološko ter geološko - paleontološko in minerološko - petrografsko dediščino. Strokovna služba je zato predlagala varstveni status krajinskega parka, znotraj katerega bi lahko uresničevali spomeniško, biotopsko, znanstveno-raziskovalno, izobraževalno in tudi rekreacijsko dejavnost.
Slovenija je leta 1992 podpisala oziroma nostrificirala ramsarsko konvencijo, vendar se Ljubljansko barje ni znašlo na njenem seznamu, pa tudi sicer ima Slovenija zelo malo ohranjenih območij, komaj 5,4%, v primerjavi s trendi v Evropi, kjer je cilj ohraniti vsaj 20% takih predelov. Mnogi že vedo, da je Ljubljansko barje odlagališče odpadkov Ljubljane in okolice, da je prepreženo z izsuševalnimi jarki in da so tudi na tem prostoru naravni rezervati in spomeniki. Našli so tudi uradno razglašene ostanke iz preteklih davnin. V preteklem letu smo tudi dali pobudo oziroma amandma za uvrstitev treh takih naravnih spomenikov, to je Malega placa, Jurčevega šotišča in kamnoloma Lesno brdo v ta sklop. Občina si tudi veliko prizadeva, da bi ohranila vsaj nekaj naravne dediščine, vendar mislim, da je zdaj na potezi država.
Zato sprašujem vlado oziroma ministra za okolje in prostor, gospoda dr. Gantarja: kaj vlada namerava z Ljubljanskim barjem, ali je pripravljen projekt celostne ureditve oziroma načrtovanja, kaj se bo z Ljubljanskim barjem dogajalo. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Odgovor bo dal spet gospod Gantar, minister.
DR. PAVEL GANTAR: Gospa podpredsednica, spoštovane poslanke in poslanci, gospa poslanka! Zahvaljujem se za vprašanje in - če prav razumem - obenem tudi za pobudo.
Ministrstvo za okolje in prostor ter vlada nameravata zaščititi Ljubljansko barje z eno od oblik zaščite - verjetno bo to po tej klasifikaciji krajinski park. Ocenjujemo, da je to eno izmed najbolj pomembnih mokrišč v Sloveniji, podobno kot smo govorili včeraj o nekem drugem. To nameravamo storiti, vendar tako, da bo hkrati tudi doseženo soglasje s kmetijstvom, ki bi ob ustreznem sodelovanju lahko omogočilo, da se to mokrišče tudi ohrani. Kajti, tudi to mokrišče je že od človeka preoblikovano in za ta mokrišča mora biti tudi primeren način kmetovanja. Recimo, tradicionalen, klasičen način kmetovanja, košenja trave in podobnih stvari. Nekateri posamične akcije v zvezi s tem že opravljamo predvsem v dogovoru s kmeti pri košenju trav in pri svetovanju, kdaj naj se kosi z vidika zaščite gnezdenja ptic in podobne zadeve. Ta krajinski park - verjetno bo v tej obliki - pa je v načrtu programa nacionalne strategije varstva narave, ki je eno obravnavo že doživela v prejšnji sestavi parlamenta, drugo pa bo verjetno doživela ob predložitvi zakona o ohranjanju naravnih vrednot, ki je zdaj v končni finalizaciji in bo prišel v parlament še to pomlad. Na osnovi tega zakona bo zaščita takih območij potekala z uredbami in ne več tako, kot zdaj z razmeroma dolgotrajni postopki na podlagi zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine.
Se pa tudi zahvaljujem za to pobudo, ki nam daje neke opore, da gremo s temi koraki še hitreje naprej. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala za odgovor. Naslednji bo poslansko vprašanje postavil gospod Leon Gostiša, naslednji naj se pripravi gospod Zmago Jelinčič.
LEON GOSTIŠA: Hvala za besedo. Zakon o javnih glasilih predpisuje, da imajo lahko tuje fizične in pravne osebe v družbi izdajateljev javnega glasila skupno največ 33%-ni delež v osnovnem kapitalu družbe.
Frekvence, ki so bile dodeljene družbi MMTV1 d.o.o. - 20%-ni lastnik je domača fizična oseba - uporablja družba Produkcija plus d.o.o., kateri večinski lastnik pa je tuja pravna oseba. Družba MMTV naroča program pri družbi Produkcija plus, ki nima statusa RTV organizacije, in tudi trži program POPTV. Družba Produkcija plus, ki nima statusa RTV organizacija, pripravlja program za glasilo POPTV ima zaposlene, trži TV program in je tudi udeležena pri dobičku. Družba MMTV pa je kot domača pravna oseba poskrbela za frekvence ter omogoča predvajanje TV programa v Republiki Sloveniji tuji pravni osebi, kljub jasnim določilom zakona o javnih glasilih. Členi od 39 do 43 govorijo o zaščiti pluralnosti in raznovrstnosti javnih glasil. Primerjava z nekaterimi drugimi domačimi televizijskimi hišami pa kaže, da imetnice frekvenc tudi same pripravljajo produkcijo, tržijo programe in zaposlujejo kadre.
Moje vprašanje se glasi: Kako je mogoče, da so bile frekvence za radiodifuzno oddajanje televizijskih programov dodeljene družbi MMTV, ki je v večinski lasti domače fizične osebe, dane v uporabo družbi Produkcija Plus, kateri večinski lastnik je tuja pravna oseba? Ali je mogoče - kljub jasnim določilom zakona o javnih glasilih - frekvence, ki so dodeljene domači pravni osebi, prodati tujcem?
Ministrstvo za promet in zveze, uprava Republike Slovenije za telekomunikacije objavlja v Uradnem listu Republike Slovenije proste frekvence za radiodifuzne kanale. Uprava vlagatelja seznani, da frekvence ni mogoče podeliti, dokler ni mednarodno usklajena z vsemi sosednjimi državami oziroma državami, do koder seže signal.
Postavljam vprašanje: Ali so vse frekvence dodeljene družbi MMTV Ljubljana, ki jih uporablja POP TV, tudi mednarodno usklajene? Ali je soglasje k uporabi frekvenc omenjene družbe podala tudi sosednja Hrvaška? Hvala lepa za odgovor.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Vabim gospoda ministra Bergauerja, da da odgovor.
MAG. ANTON BERGAUER: Spoštovana predsedujoča! Cenjene gospe in gospodje!
Na postavljena vprašanja smo pripravili odgovor in ga bom tudi podal, na vsa štiri postavljena vprašanja po vrstnem redu, kot so bila postavljena.
Na prvo vprašanje: Kako je mogoče, da so bile frekvence za radiodifuzijo oddajanja televizijskim programom dodeljene družbe MMTV d.o.o., ki je v večinski lasti domače fizične osebe, dane v uporabo družbi Produkcija Plus, katere večinski lastnik je tuja pravna oseba?
Drugo vprašanje: Ali je mogoče kljub jasnim določilom zakona o javnih glasilih frekvence, ki so dodeljene domači pravni osebi, prodati tujcem? Na ti dve vprašanji bi odgovoril sledeče.
Za odgovor na prvi dve vprašanji ministrstvo za promet in zveze v bistvu ni pristojno o skladu z določbo četrtega odstavka 39. člena zakona o telekomunikacijah. Uprava Republike Slovenije za telekomunikacije izdaja radijska dovoljenja na podlagi predloga sveta za radiodifuzijo. Frekvence so dodeljene na predlog sveta za radiodifuzijo že od uveljavitve zakona o javnih glasilih, to je od maja 1994. Zaradi navedenega je ministrstvo za promet in zveze za odgovore na ti dve vprašanji zaprosilo svet za radiodifuzijo in vam jih tudi podajam.
1. Frekvence, dodeljene v uporabo družbe MMTV 1 d.o.o., se uporabljajo v skladu z radijskih dovoljenjem za oddajanje komericialnega programa MMTV POP TV, ki je vpisan v evidenco javnih glasil pri ministrstvu za kulturo.
Družba Produkcija PLUS d.o.o. je produkcijska hiša, ki so jo ustanovile domače RTV organizacije: Tele 59, MMTV in TV Robin ter tuja družba CME, ki za potrebe soustanovitelja, se pravi, kupuje in pripravlja del programov. MMTV 1 d.o.o. lahko z izjemo obveznega deleža lastne produkcije v skladu s podjetniško svobodo naroča in kupuje programe pri drugih produkcijah doma in v tujini. Predvajanje naročenega ali kupljenega programa produkcijske hiše Produkcija Plus d.o.o. ali kateregakoli drugega produkcijske hiše s strani MMTV 1 d.o.o. sama po sebi še ne pomeni prodajo ali oddajo pravice uporabe frekvence, kar bi bilo v nasprotju z zakonom.
2. Glede na navedeno; ali je razvidno, da ni možna situacija, da bi bile frekvence dodeljene družbi MMTV 1 d.o.o., dane v uporabo družbi Produkcija Plus d.o.o. In kar se tiče odgovora na vprašanje, ali je mogoče kljub jasnim določilom zakona o javnih glasilih, frekvence, ki so dodeljene domačim pravnim osebam, dodeliti tujcem. Frekvenc, dodeljenim domačim pravnim osebam, ni mogoče oddajati tujcem.
In potem odgovor na tretje vprašanje, ki se glasi: ali so vse frekvence, oddane družbi MMTV d.o. Ljubljana, ki jih uporablja POP TV, tudi mednarodno usklajene? Frekvence, dodeljene družbi MMTV d.o., so mednarodno koordinirane, razen frekvence za oddajno lokacijo Borovnica K8. Postopek mednarodne koordinacije bo v kratkem stekel. V tem primeru gre za oddajno lokacijo z majhno sevalno močjo, z majhnim področjem pokrivanja in relativno veliko oddaljenostjo od najbližje državne meje, tako da je mednarodna koordinacija zgolj formalnost.
In odgovor na četrto vprašanje: Ali je soglasje k uporabi frekvenc omenjene družbe podala tudi sosednja Hrvatska? Odgovor: Za vse difuzijske radijske postaje, za katere je dobila radijsko dovoljenja družba MMTV d.o.o., razen za že prej omenjeno - se pravi oddajno mesto Borovnica K8 - so bili koordinacijski zahtevki poslani tudi hrvaški administraciji. Ta je potrdila ali pa na njih tudi ni odgovorila, kar pomeni tudi, da je to tih pristanek v skladu s stockholmskim sporazumom iz leta 1961, ki ureja to področje. Res pa je, da lahko ista administracija kasneje še vedno nasprotuje vpisu frekvence v mednarodni plan. Zato bo ta koordinacija v kratkem stekla konkretno za ta K8, ki je kot edini, ki ni bil mednarodno usklajen. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod minister. Naslednji bo postavil vprašanje gospod Zmago Jelinčič. Naslednji je pa gospod Janez Kopač.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa za besedo in lep pozdrav vsem skupaj!
Vprašal bi ministra za finance, gospoda Gasparija, zakaj zavira koriščenje kredita iz sklada za socialni razvoj Sveta Evrope, in sicer na enem segmentu, ki se tiče farmacevtske fakultete v Ljubljani.
Farmacevtska fakulteta je sicer dobila ogrodje, vendar to ogrodje stoji in se zadeve ne nadaljujejo. Nedvomno farmacevtska fakulteta posredno prispeva v slovensko blagajno kar 25% denarja, ko gre za pridobitev oziroma ko gre za izvozne storitve, ki jih prineseta v slovensko blagajno tako Lek kakor Krka. In vendar se gradnja farmacevtske fakultete odriva in se jo daje na stran. Če letos ne dobijo denarja, se bo zgodilo to, da bo. Prvo, vsa oprema, ki bo začela čez mesec dni prihajati, stala na hodnikih in zunaj, kar pri znanstveni opremi pomeni tako rekoč izgubo le-te - razen redkih izjem. Ministra Gasparija sprašujem, kdaj bo pripravljen nakazati denar in če je res, da v bistvu ta kredit hoče porabiti za odplačilo zunanjih dolgov. Hkrati tudi sprašujem ministra Gabra, da odgovori na isto vprašanje. Sodim, da bi bilo nujno potrebno te zadeve urediti, kajti že tako se kaže, da Slovenija ne da kaj dosti na svojo pamet, pravzaprav tudi na pamet na sploh.
Ker vidim, da gospoda Gabra, in tudi gospoda Gasparija ni tukaj, bi od obeh prosil pisni odgovor in ni treba, da odgovarjajo sekretarji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Torej, odgovore boste dobili v pisni obliki.
Naslednji, ki bo postavil vprašanje, je gospod Janez Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Pravzaprav se mi zdi, da še nikoli nisem postavil poslanskega vprašanja. Tokrat sem se zanj odločil zaradi tega, ker že nekaj let sem in tja k meni zahaja nek državljan, po priimku Mitja Vilar, ki se mi zdi silen entuziast s svojo idejo tako imenovanega "novega pristopa k reševanju". Z ustrezno opremljenim motornim kolesom poskuša čimprej po nesreči priti do ponesrečenca hitreje, učinkoviteje in zanj koristneje ter ekonomičneje. Ta projekt - novi pristop k reševanju skuša že od leta 1994 na svoje stroške promovirati in se "poganjati" okoli njega.
Osebno sem na podlagi vsega tega, tudi te njegove dokumentacije, večkrat celo osebno prosil tudi bivšega ministra za zdravstvo, naj vendar, za božjo voljo, temu državljanu odgovorijo; ali se s tem strinjajo ali se ne strinjajo, ali menijo, da je to v redu ali da ni v redu. Skratka, vsaj zganejo naj se, tudi če je odgovor negativen. Žal vsa ta leta do kakšne resne obravnave tega predloga ni prišlo. Ne bi želel, čeprav imam pisno pripravljeno, razlagati, kakšne so prednosti tega možnega novega pristopa k reševanju. Izkoriščam pa institut poslanskega vprašanja samo zato, ker njemu niso odgovorili, ker se s to njegovo idejo - navkljub njegovemu entuziazmu - nikoli niso - vsaj po mojih informacijah - resno ukvarjali ne na ministrstvu ne na zavodu za zdravstveno zavarovanje, ki bi lahko od tega imel tudi za nas zavarovance posredno finančne učinke. Skratka, uporabljam ta institut poslanskega vprašanja za to, da sam zaprosim ministrstvo, da odgovori meni, če že na vprašanje nekega bolj ali manj anonimnega državljana, ki si sicer prizadeva glede neke - po mojem mnenju, lahko zelo pozitivne - ideje, ne odgovori. Ob tem naj rečem še to, da sem tudi sam moral dolgo čakati na ta odgovor (poslal sem ga pisno, nisem želel uporabljati časa parlamenta, da bi v okviru te točke izgubljali čas), pa zelo dolgo, mnogo mesecev ni prišlo do tega odgovora. Zato sem se tokrat odločil, da to vprašanje postavim ustno in upam, da dobim odgovor. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Torej, tudi vi boste... No, odgovor bo dala gospa državna sekretarka, Dunja Piškur-Kosmač.
DUNJA KOSMAČ-PIŠKUR: Hvala za besedo, gospa predsedujoča. Spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci! Spoštovani gospod poslanec Janez Kopač! Najprej moram povedati, da je gospod Mitja Viler dobil od našega ministra nekaj odgovorov, zadnji je bil 28.2.1996.
Torej, predstavniki ministrstva za zdravstvo so se z gospodom Vilerjem večkrat sestali. Gospod Viler je predstavil svoje izkušnje z reševanjem z motorjem. Delovna skupina, ki je sestavljena iz strokovnjakov in so pripravljali pravilnik o nujni medicinski pomoči, ga je povabila na svoj sestanek, poslušala njegovo predstavitev. Prav tako se je gospod Viler sestal s tedanjim ministrom za zdravstvo dr. Voljčem, s predsednikom zdravstvenega sveta pokojnim prof. Lokarjem ter svetovalcem vlade dr. Česnom in svetovalko vlade dr. Štokovo. Ob prvi predstavitvi gradiva Novi pristopi k reševanju je bilo predstavljenih nekaj poizkusno izvedenih reševanj z motorjem, ki ga je izvajal gospod Viler v sodelovanju z Reševalno postajo Ljubljana in kjer je ministrstvo za zdravstvo zaprosil za povrnitev stroškov v višini 33.000 DEM.
Gospodu Vilerju smo pojasnili, da je v fazah nastajanja in izvajanja projekta nujne medicinske pomoči ministrstvo proučilo njegov predlog, ki ga sicer pripravljavci pravilnika poznamo iz informacije o uporabi motorja na Novi Zelandiji, v Nemčiji in v velikih mestih v Franciji. V pravilniku o nujni medicinski pomoči je v členu, ki se nanaša na načine izvajanja prevozov tudi dikcija, ki omogoča vključitev motorja kot načina izvajanja reševanja, vendar je bilo mnenje delovne skupine za pripravo pravilnika o nujni medicinski pomoči, da pomeni reševanje z motorjem nadgradnjo obstoječega projekta in naj se o uporabi motorja odloča potem, ko bodo zagotovljeni osnovni pogoji za delo službe nujne medicinske pomoči v celotni Sloveniji.
Gospod Viler je na ministrstvo naslovil v zadnjem času več dopisov, v katerih je nekoliko modificiral prvotni pristop. Zadnji predlog se nanaša na uporabo motoristične čelade in zaprtega dihalnega sistema za reševanje v primeru požara. O demonstraciji tega postopka se je dogovarjal z upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Naš predlog, s katerim smo tudi pisno seznanili gospoda Vilarja, je bil, da se ta demonstracija omogoči ob prvem strokovnem tečaju, ki se bo nanašal na reševanje ob prometnih nezgodah. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Odgovor. Naslednja, ki bo postavila vprašanje, je Maria Pozsonec.
MARIA POZSONEC: Lep pozdrav vsem. Spoštovani! Ministrstvu za zunanje zadeve postavljam naslednja vprašanja.
Kdaj bomo končno lahko z osebnimi izkaznicami prestopili slovensko-madžarsko mejo? Namreč, dovolj dolgo že zavajamo ljudi, da je že vse dogovorjeno, podpisano, pripravljeno, vendar so to vse do danes le prazne obljube.
In drugič. Z velikimi napori smo dosegli, da je bil mejni prehod Pince odprt 24 ur na dan. V zadnjem času pa je ta odprt samo od 8 do 22 ure. Kdo je predlagal oziroma pristal na takšen krajši urnik?
Ministrstvu za kmetijstvo postavljam naslednje vprašanje. Že dolgo brez uspehov opozarjam na nevzdržne razmere na področju kmetijstva. Vsaj pri nas na ravninskem območju prevladujejo kmetije z manjšimi površinami. V procesu preoblikovanja morajo tudi te manjše kmetije preživeti. Vendar kmetje, ki so v preteklosti lahko vzgajali in izučili otroke, so danes v neizhodnem položaju. O cenovnih razmerah ne bi govorila. Lahko povem le to, da se na našem območju dan za dnem zapira vse več zbirališč mleka, ker ni več krav. V zadnjem času se govori tudi o tem, da kmetje ne bodo dobili subvencioniranih kisetov. Katastrski dohodek ni pravilno izračunan; ker je previsok, kmečki otroci ne dobijo štipendije.
Najbolj pereč pa se mi zdi problem v zvezi vse bolj pogostim pojavom, ko kmetje ne morejo več plačevati svojega pokojninskega in zdravstvenega zavarovanje. Njihovi dolgovi so narasli že do milijona tolarjev, temu pa v veliki meri prispevajo tudi obresti. Vsi vemo, da je davke in druge terjatve v državi treba plačati, vendar se v primeru kmetov dogaja, da jim blokirajo račune in zasežejo še tisto malo denarja, ki ga dobijo od prodaje mleka in sladkorne pese. Ta denar pa kmetom predstavlja edini vir dohodka, s katerim si potem nakupijo osnovne življenjske potrebe, kruh in zdravila. Sprašujem, kako odgovorni na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve vidijo rešitev tega problema. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Na prvo vprašanje bo dal odgovor minister za notranje zadeve gospod Bandelj.
MIRKO BANDELJ: Spoštovani! Glede prvega vprašanja je treba najprej povedati, da je bil obratovalni čas mejnega prehoda Pince tudi prej določen tako, kot sedaj obratuje. Res je, da je v času, ko so se opravljala prenovitvena dela na mejnem prehodu Dolga vas - na madžarski strani, to je na mejnem prehodu Rédics, v dogovoru z Madžari - da je bil zaradi tega obratovalni čas mejnega prehoda Pince podaljšan. Hkrati lahko zagotovim, to smo se z Madžari konec koncev decembra lanskega leta zmenili, da naj bi že letos prišlo - tudi kar se tiče mejnega prehoda Pince - do normalnega oziroma do podaljšanja obratovalnega časa non-stop. Seveda je treba tudi ustrezno prekategorizirati ta mejni prehod, tako da to vprašanje bo letos rešeno.
Drugi del - prehajanje državne meje z osebno izkaznico. Kot veste - ali pa vsaj mislim, da bolj ali manj je znano - lani v začetku novembra sem v imenu države Slovenije z madžarskim kolegom podpisal sporazum o tovrstnem prehajanju. Moram tudi povedati, da je madžarska stran ta sporazum že ratificirala, medtem ko v Sloveniji ratifikacija še čaka. Moram pa povedati, da je vlada predlog zakona o ratifikaciji že predložila v parlamentarno proceduro in računam, da bo najbrž na naslednji seji parlamenta oziroma državnega zbora tudi ratificirana.
Hkrati pa tudi lahko zagotovim; mi se z madžarskimi kolegi že zdaj pogovarjamo in pripravljamo na trenutek uveljavitve tega sporazuma, tako da bo lahko takoj začel tudi operativno funkcionirati. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Na drugi del vprašanja s področja iz kmetijstva bo dal pa odgovor državni sekretar gospod But. Prosim, če se na vprašanje pripravi gospod Izidor Rejc.
FRANC BUT: Hvala lepa. Gospa poslanka, gospa Pozsonec je postavila cel sklop vprašanj, pravzaprav konkretno eno vprašanje na koncu. Sicer je opozorila na zelo problematične težave v kmetijstvu, posebej na območju, kjer sama prebiva, ki je posebej značilno zaradi velike razdrobljenosti, zaradi staranja prebivalstva, še bolj kot v drugih slovenskih pokrajinah; tako da je na konkretno vprašanje možno odgovoriti v dveh delih.
Kot prvo. Sedaj je to področje bolj ali manj v pristojnosti ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Tako upam, da bo tudi predstavnik tega ministrstva lahko še kaj dodal k temu odgovoru. Naše ministrstvo bo do, prej omenjenega ministrstva za delo, družino in socialne zadeve prišlo s konkretnim predlogom, ki pa je že usmerjen oziroma je v evropski luči oziroma v luči priprave slovenskega kmetijstva in podeželja na vključitev v Evropsko unijo. Namreč, eden najpomembnejših ukrepov strukturne kmetijske politike v Evropski uniji - oziroma dveh najpomembnejših ukrepov - sta tudi ukrepa, ki sta: prvič, pospeševanje zgodnjega upokojevanja; in drugič, podpora mladim kmetom.
To pomeni, da hočemo oziroma smo pripravljeni na našem ministrstvu - v kolikor je tudi ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pripravljeno sodelovati v tem projektu - ponuditi poseben ukrep. Ta bi na eni strani omogočal tistim, ki se v teh primerih znajdejo pri težavah pri plačilu socialnega zavarovanja, pokojninska zavarovanja, so pa hkrati pred tem, da bi imeli ob ustrezni podpori tudi možnost za predčasno upokojitev - en poseben ukrep, posebno donacijo, hkrati pa bi bil pogoj, da predajo kmetijo mlademu nasledniku. Za tega mladega naslednika bi pa prišli s posebno podporo v obliki kreditov za investicije. Menim, da bo s tema dvema ukrepoma mogoče edino trajno rešiti prej omenjene težave, za katere se moram strinjati, da dejansko obstajajo, in jih je omenila gospa poslanka Pozsončeva. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Državnemu sekretarju hvala za odgovor. Naslednji ima besedo gospod Izidor Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovana podpredsednica! Gospe in gospodje, predstavniki vlade!
Naslavljam na ministrstvo za obrambo, ker pa ministra tu ni, tudi ne želim, da danes odgovorite, ampak želim pismen odgovor, ki je lahko tudi zaupen.
Glede na to, da je minister za obrambo Tit Turnšek dokončno sestopil iz "turna", ministrstva za obrambo, se mi postavlja vprašanje - in tudi v zvezi z dogajanjem v Zavrču - ali je varnostno-obveščevalna služba taka, ki jo rabimo, ker vidim, da koristi drugim. Če je to slučaj, potem menim, da bi se morali ti fantje lotiti drugega dela, bolj koristnega.
Če pa je to način, kako dobaviti sosednji državi vozilo, ki v tem primeru nekaj pomeni, je pa to nov način komerciale, ki jih uvajamo v obrambnem ministrstvu oziroma v naši državi. Ker smo na pragu Nata, me zanima, kako bi na to - in kako na nas gledajo, ker bi v tem primeru bili največja luknja v siru Natove obveščevalne službe.
Postavljam vprašanje. Ali varnostno-obveščevalna služba pri nas opravlja v državi koristno delo? Kaj je bilo storjenega, da se bo to dogajalo? Hvala. Pismen odgovor.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Dobili boste pisni odgovor. Naslednji, ki postavlja vprašanje, je gospod Franci Rokavec. Pripravi naj se gospod Ivan Božič in nato Janko Veber.
FRANCI ROKAVEC: Spoštovana gospa podpredsednica! Spoštovane poslanke in poslanci in spoštovani predstavniki vlade!
Naslavljam poslansko vprašanje ministrstvu za zunanje zadeve, delno bo tudi celotni vladi. Namreč vprašujem, če ministrstvo za zunanje zadeve razpolaga s popolnimi in verodostojnimi dokumenti v primerih, ko je prejšnji lastnik premoženja imel pravico od tuje države zahtevati odškodnino za podržavljeno premoženje, in v drugih primerih, ko je bila premoženjska pravica priznana osebi. In podvprašanje: če so ti podatki celoviti, ali so o tem informirana vsa pristojna ministrstva, državni upravni organi pri reševanju vlog po zakonu o denacionalizaciji? Namreč prav v praksi čutim, da najbrž te popolne usklajenosti in celovite informiranosti ni. Menim, da bi s celovitim informiranjem vseh pristojnih bilo veliko manj vprašanj in manipulacij v zvezi z izvajanjem zakona o denacionalizaciji, predvsem v primerih, ki sem jih predhodno navedel.
Če ni možno podati odgovora že sedaj, bi vsekakor zaprosil za pismen odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Ali lahko kdo poda odgovor? Ja, prosim, odgovor bo dal gospod državni sekretar Ivo Vajgl.
IVO VAJGL: Hvala lepa, gospa predsedujoča. Gospe poslanke, gospodje poslanci! Odgovora ne bom dal, ampak bom dejansko prosil, da si vzamemo čas, ker se odgovor nahaja v večih ministrstvih in bomo poslušali uskladiti in vam dati odgovor na vprašanje, ki je zelo tehtno. Dali vam bomo pisno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Prosim naslednjega, gospoda Ivana Božiča, da postavi vprašanje.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani člani vlade, kolegice in kolegi! Vprašanja bodo kratka, so pa sicer kar velika.
Prvo: Ali obstojajo usmeritve ministrstva za notranje zadeve o ukinitvi uprave za notranje zadeve v Slovenj Gradcu, Krškem in v Postojni in kakšni so razlogi za to?
Drugo vprašanje je namenjeno ministrstvu za zdravstvo. Kdaj bo ministrstvo za zdravstvo poslalo zakon o transplantacijah v državni zbor? Vemo, da veliko bolnikov čaka in da je veliko dializantov v naši državi, zato bi radi vedeli, kdaj se bo začel reševati ta problem.
Za ministrstvo za promet in zveze imam tri vprašanja:
Kdaj bo zgrajena obvoznica Kobarid? Kdaj bo posodobljena cesta po Rebernicah v Vipavski dolini? In kdaj bo zgrajena obvoznica Kojsko v Goriških Brdih?
Zadnje vprašanje pa postavljam ministrstvu za zunanje zadeve: Kdaj bo odprt mejni prehod z Italijo Golo Brdo v Goriških Brdih? Ta prehod je zaprt od 25. maja 1995. leta. Prehod je zaprt zaradi manjšega zemeljskega plazu na italijanski strani. Ali ga ne moremo, ne znamo ali nočemo pomagati odstraniti? Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala za postavljena vprašanja. Torej, paleta vprašanja, pa prosim kar prvega, če poda odgovor, gospoda ministra Bandlja.
MIRKO BANDELJ: Prvo vprašanje je na nivoju špekulacij, zato bo tudi odgovor bolj pojasnjevanje nekih razmišljanj.
Dejstvo je, da v notranjem ministrstvu in tudi v policiji iščemo notranje rezerve, iščemo nadaljnje poti v smeri racionalizacije. Skratka, da to delamo, je najbrž vsem jasno, zakaj, kajti proračunska sredstva notranjega ministrstva so iz leta v leto manjša, nalog je pa iz leta v leto več. Ena od rezerv, če lahko tako rečem, je prav gotovo tudi v poenostavitvi organizacije ministrstva. Mimogrede, če samo za primerjavo dam Švedsko - kajti ravno včeraj smo imeli tukaj njihove eksperte - Švedi so imeli pred leti 220 uprav po celem teritoriju, potem so to zmanjšali na 140, danes jih imajo 22. Nekaj podobnega, mislim, da je treba tudi peljati v Sloveniji peljati. Zdaj, kot pravim, ostaja na nivoju razmišljanj. Te tri uprave, ki so bile omenjene, so najmanjše. Po strokovni plati nekih resnih razlogov za njihov obstoj ni. Nasprotno, v kolikor bi jih ukinili, bi pridobili približno 150 delovnih mest - toliko bi racionalizirali - in to tistih delovnih mest v administraciji, ki bi jih lahko produktivneje uporabljali v reševanju varnostne problematike bodisi na mejah bodisi kje drugje v operativi. To so, po moje, dovolj resni argumenti, ki terjajo iskanje notranjih rezerv.
Mimogrede, maloobmejni sporazum s Hrvaško, ko bo realiziran v celoti, bo pomenil dodatnih 200 delovnih mest za policija in carino. In ob dejstvu, da ne bomo zaposlovali ljudi, bomo iskali take rezerve. Poleg tega bi povedal, da problematika varnosti na vseh teh treh upravkih, ki so bile ravnokar omenjene, ne presega po vsebini, recimo, problematike policijske postaje Ljubljana Center. Tudi to kaže na neenakost obremenitev znotraj policije.
Seveda so to bolj ali manj razmišljanje, kajti zavedam se - in sicer razmišljanje, katerih cilj je povečati učinkovitost policije in povečati občutek in dejansko varnost ljudi. To so razmišljanja, za katere se strinjam, da imajo tudi druge posledice. Ne bi se strinjal s kar nekako uveljavljeno teorijo - tudi skozi medije prisotno in občinske lokalne strukture - češ da bo ukinitev nekih uprav za notranje zadeve pomenila tudi ukinitev ali bistveni handicap pri nekem razmišljanju o regionalizmu, ustanavljanju regij itn.. Vendar prav gotovo razumem in mislim, da je tudi potrebno upoštevati tudi te lokalne momente, lokalne motive.
Seveda pa pravim tako: če hočemo slediti tem motivom, potem je treba te motive tudi ustrezno plačati. Nikakor pa mislim, da ne iz sredstev, ki so namenjeni zagotavljanju varnosti ljudi. Vendar, kot rečeno, to so bila razmišljanja. Končna odločitev bo sprejeta po vsestranski presoji vseh argumentov za in proti in tudi potem, ko bomo imeli proračun in ko bo tudi celoten projekt racionalizacije uveljavljen. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Naslednji odgovor bomo dobili iz ministrstva za zdravstvo, ki ga bo podala gospa državna sekretarja Dunja Piškur.
DUNJA PIŠKUR-KOSMAČ: Hvala lepa, gospa predsedujoča. Torej, zakon o transplantaciji je končan. Ta trenutek se usklajujejo med resorji v vladi zato, ker tudi vlada in državni zbor usklajujeta dnevne rede glede na prioriteto. Kolikor je meni znano, je zakon v državnem zboru uvrščen v drugo tromesečje, morda tretje. Ampak eno od teh je zagotovo. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Na naslednje vprašanje imamo spet tu gospoda ministra Bergauerja, ki daje odgovor na vprašanje iz prometa in zvez.
MAG. ANTON BERGAUER: Hvala lepa. Na vsa tri postavljena vprašanja, se pravi: obvoznica Kobarid in Kojsko ter prevoznost Rebrenic. Na vseh treh odsekih tečejo določene aktivnosti in bomo na čisto konkretno vprašanje, do kdaj bo kaj končano, tudi dali pisni odgovor. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Še zadnji odgovor pričakujemo iz ministrstva za zunanje zadeve, gospod državni sekretar Ivo Vajgl.
IVO VAJGL: Gospa predsedujoča! Spoštovani! Vprašanje glede prehoda Golo Brdo se je že nekajkrat postavilo tudi v tem državnem zboru. Moram reči, da je postalo že nekakšna plošča, ki jo stalno vrtimo ob vseh sestankih z italijanskimi delegacijami, tudi tistimi na najvišji ravni. Na žalost ne morem poročati o nobenem pozitivnem rezultatu, kljub temu da vedno dobimo zagotovila, da gre za manjše vprašanje, vendar pa ne tako majhno kot izgleda, ker da je italijanska stran ugotovila iz tehničnih razlogov, da je treba v bistvu narediti rekonstrukcijo cele ceste, ne pa popravilo na nekem mestu, kjer je prišlo do nasutja oziroma kjer je popustil nek nasip. Sam lahko zagotovim, da bo zunanje ministrstvo tudi v naprej opozarjalo na ta problem in to z vso potrebno ostrino. Zlasti zato, ker se spomnim, ko sem zadnjič odgovarjal na to vprašanje, je bil čas pred trgatvijo, ko so kmetovalci v Brdih opozarjali, da potrebujejo ta prehod zaradi tega. Zdaj se bo - bojim - bližala druga trgatev, pa vprašanje še ni urejeno. In ponavljam; zagotavljam vam lahko, da bomo v razgovorih z Italijani ponovno izkoristili to priložnost, da je to vprašanje javno postavljeno v Državnemu zboru, zato da ga zaostrimo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Naslednji, ki postavlja vprašanje, je gospod Janko... Dopolnilno vprašanje. Prosim, gospod Božič imate besedo.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa. Hvala tudi za odgovore, ki sem jih dobil. Moram pa reči tako. Poglejte, tu je slovenski parlament. Tri leta ne moremo usposobiti enega majhnega mejnega prehoda. Tri leta. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Veber ima besedo. Pripravita naj se gospod Janez Janša in gospod Benjamin Henigman.
JANKO VEBER: Hvala za besedo in lep pozdrav vsem. Moje vprašanje zadeva razmere v skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
Poleg mnogih očitkov, ki so bili v zadnjem času naslovljeni na sklad v zvezi z njegovim poslovanje, predvsem pa njegovim odnosom do gospodarjenja z državnimi gozdovi, je z vidika zakonitosti vprašljivo tudi ravnanje v zvezi s kadrovskimi rešitvami v skladu. Dosedanji direktorici sklada gospe Mariji Lukačič je že v začetku februarja leta 1998 potekel mandat. Ker je sklad ostal brez vodstva, je svet sklada 13. februarja 1998 pooblastil predsednika sveta sklada gospoda Jožeta Hobiča, da do imenovanja direktorja sklada opravlja naloge, ki so v direktorjevi pristojnosti. Dosedanja direktorica sklada pa naj bi do imenovanja novega direktorja sklada še naprej organizirala in vodila delo sklada ter skrbela za njegovo tako imenovano nemoteno delovanje. Več kot jasno je, da je opravljanje nalog direktorja sklada nezdružljivo s funkcijo predsednika organa upravljanja. Takšna rešitev je brez vsakršne zakonske osnove. Je v nasprotju z določili zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov in prav tako z določili statuta sklada. Takšna rešitev omogoča tudi nadaljnja vprašljiva ravnanja dosedanje direktorice sklada, ki je doživela že mnogo kritik, predvsem s strani predstavnikov gozdnogospodarskih podjetij, koncesionarjev na državnih gozdovih, pa tudi s strani posameznih članov sveta sklada. Do sedaj vlada še ni predlagala novega direktorja sklada, ki ga na njen predlog imenuje državni zbor Republike Slovenije. Zato se takšne nezdrave ter nezakonite razmere v skladu lahko vlečejo še naprej.
Sprašujem vlado Republike Slovenije, zakaj dopušča takšne razmere v skladu kmetijskih zemljišč in gozdov in kdaj bo odpravila očitno nezakonito stanje v zvezi s sedanjimi kadrovskimi rešitvami v skladu.
Poleg tega pa sprašujem tudi, ali bodo tudi v skladu prevladali strankarski interesi nad zakonitostjo in pravno državo, na katero se z vso vnemo, sicer upravičeno, venomer sklicuje tudi njen podpredsednik. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Odgovor na to vprašanje bo dal državni sekretar gospod But.
FRANC BUT: Hvala za vprašanje. Vprašanje sklada v takih in drugačnih različicah je bilo v zadnjem času izjemno pogosto na dnevnem redu različnih pogovorov in tudi v okviru delovnih teles državnega zbora že precej na tapeti. Celo bi si upal trditi, da je bilo v precejšnji meri tudi že verjetno spolitizirano prek meja.
Dejstvo je, da je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dovolj zgodaj predlagalo v vladi ime kandidata za funkcijo direktorja sklada. Potem pa je prišlo do situacije, da vlada ni uspela med seboj uskladiti imena za kandidata in končen rezultat tega je bil ta, da v državni zbor ime, o katerem naj bi se državni zbor odločal za direktorja ali tudi za funkcijo v.d. direktorja, ni bilo poslano. Zgodila pa se je še situacija, ki v zakonu ni predvidena, to pa je, da je direktorici sklada predčasno oziroma preden je državni zbor imenoval novega direktorja ali v.d. direktorja, potekel mandat. To se pravi, zgodil se je slučaj, ki ga zakon ne predvideva. Zakon ne govori, kaj narediti v tem primeru in v tem slučaju.
Tukaj je bilo potem možnih več rešitev in ena izmed možnih rešitev je tudi ta, za katero se je odločil sklad - ponavljam - sklad, ne ministrstvo, ki jo je prej omenil poslanec gospod Veber. Vlada se popolnoma zaveda in jasno zaveda, da je državni zbor tisti, ki imenuje bodisi direktorja ali v.d. direktorja sklada, v tem primeru kmetijskih zemljišč in gozdov, in hkrati se zaveda, da je pač nastopila situacija, ki v zakonu ni bila predvidena. Zato lahko rečem samo to, da je absolutna prioriteta in prednost vlade, da čimprej - izjemno upam in sem prepričan, da v prihodnjem tednu - na svoji seji vlade tudi potrdi kandidata za direktorja oziroma za v.d. in da pride to ime čimprej v državni zbor in da državni zbor čimprej imenuje bodisi direktorja ali v.d. direktorja, da na ta način v najboljši in korektni meri rešimo sedaj nastalo situacijo. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Janša je naslednji, ampak ga ne vidim. Vabim, da postavi naslednje vprašanje gospod Benjamin Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Postavljam poslansko vprašanje vladi, ministrstvu za notranje zadeve in ministrstvu za zunanje zadeve, ker menim, da se to nanaša na ta dva resorja, in sicer v skladu s problematiko obmejnih prehodov. Kdaj bo urejen meddržavni prehod med Slovenijo in Hrvaško pri naseljih Novi Kot, Prezid? To je na južnem delu Republike Slovenije v občini Loški potok.
Drugo - ali so po sedmih letih samostojnosti dokončno v skladu s predpisi urejeni mejni prehodi? Kdaj bo dokončno urejen mejni prehod Babno polje? Ali je urejeno lokacijsko dovoljenje za postavljene objekte?
In tretje - zakaj morajo lastniki zemlje, na čigar zemlji so izgrajeni mejni prehodi, iztožiti od države pravično odplačilo? Moram reči, da je ta problematika živa že vse od osamosvojitve in da so določeni dopisi, predvsem iz občine Loški potok, prihajali na ministrstvo za notranje zadeve v zadnjih treh letih. Menim, da bi bilo treba smiselno urediti vsaj maloobmejni mejni prehod Novi Kot - Prezid. Bi prosil pisno odgovor.
Drugo vprašanje pa se nanaša na vlado oziroma na ministrstvo za kmetijstvo. Vprašanje je bilo postavljeno že lansko leto 4. julija 1997 v zvezi z nesrečnim slučajem napada medvedke na občana občine Ribnica. In sicer takrat sem spraševal, kako ima ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo oziroma vlada sistemsko rešeno vprašanje odškodnin za navedene nesrečne slučaje. Prosil sem pisni odgovor, ki ga do danes nisem dobil.
Bi ga pa razširil s sledečim. Kako je v Republiki Sloveniji urejena odškodninska odgovornost državnih organov do morebitnih nesrečnih slučajev, v narekovaju, "napadov divjih živali", predvsem velikih zveri - katere Republika Slovenija ščiti po posebnih predpisih - na državljane Republike Slovenije, povečini okoliških prebivalcev oziroma domačinov?
In če ni pozitivnega odgovora na to vprašanje, potem bi dal poslansko pobudo. Se pravi v primeru, da to vprašanje ni ustrezno rešeno v uredbi ali v zakonskih določbah. Predlagam, da se to v čim krajšem času uredi tako, da bodo ljudje, spet v navednicah, "enakopravni" ali bolje "enakovredni" zaščitenim živalskim vrstam, predvsem medvedom. Tudi za to vprašanje bi bil zadovoljen s pisnim odgovorom, vendar čimprej. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod minister Bandelj bo dal odgovor na prvi del vprašanja.
MIRKO BANDELJ: Ja, če sem prav razumel, sicer želi gospod poslanec pisni odgovor in ga bo tudi dobil. Sam tudi nisem pristojen za odgovor v celoti, vendar bi rekel sledeče. Seveda, obmejna problematika in sploh problematika mejnih prehodov na južni meji je izredno pereča, to vemo vsi, iz leta v leto in je pri tem povezana z materialnimi sredstvi, ki so potrebna za vlaganja v mejne prehode. No, mimogrede, čeprav naj se zdaj to ne sliši kot opravičilo, kajti tudi sam sem član vlade, vendar ministrstvo za notranje zadeve ni pristojno za določanje infrastrukturnih pogojev. Poleg tega je seveda del te problematike odvisen tudi od ratifikacije maloobmejnega sporazuma s Hrvaško. Tudi ta, mislim, da je že nekje v parlamentarni proceduri. Pa tudi s tem, o čemer sem prej govoril v zvezi z racionalizacijami v ministrstvu. Kot še enkrat poudarjam, ta sporazum pomeni 200 novih zaposlitev policistov in carinikov oziroma 200 novih delovnih mest, da se bom pravilno izrazil, in iz tega tudi se vidi dimenzija, reševanja in teže teh vprašanj.
Ampak kot rečeno, odgovor bo, kot je bil tudi želen, dan pisno. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Še odgovor iz ministrstva za kmetijstvo, državni sekretar gospod But.
FRANC BUT: Hvala lepa. V zvezi z vprašajem gospoda Henigmana, s katerim sva slučajno tudi krajana in poznam tudi problematiko medvedov v precejšnem delu Slovenije. Predvsem v tem južnem, jugozahodnem delu Slovenije.
Tukaj bi kot prvo prosil oziroma povedal, da bo na ta drugi del vprašanja sledil - zagotovo sledil - v kratkem pisni odgovor. Ker je zadeva precej zakomplicirana oziroma ni samo usmerjena na naše ministrstvo, ampak je potreben medresorski odgovor. Sam, če smem dodati, bi dejal, da tukaj stvari niso dovolj zadovoljivo rešene in jih bo zagotovo potrebno, če ne prej, z novim lovskim zakonom pa še s kakšnim drugim zakonom ustrezneje rešiti.
Kot drugo v zvezi s tem primerom; gospoda, ki je pred dobrim letom, pred dvema letoma pravzaprav, doživel nesrečen slučaj napada medveda. Tukaj bi samo dodal to, da se je kakorkoli bo zadeva tudi uradno rešena - naše ministrstvo že sedaj odločilo, da bo iz posebne, svoje lastne postavke predlagalo ministrstvu za finance v soglasje, da iz našega ministrstva namenimo določeno ustrezno pomoč ne glede na to, ali smo strogo zakonsko zavezani ali ne. Menimo, da je to primerno in prav.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Naslednji kolegi, ki bodo postavljali vprašanja: gospod Aurelio Juri, Franc Jazbec, gospod Miran Potrč. Gospod Aurelio je ravnokar zapustil dvorano. Besedo dajem gospodu Francu Jazbecu.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. 3. decembra sem ministrstvu za pravosodje oziroma vladi Republike Slovenije naslovil pisno vprašanje, na katerega do danes nisem dobil odgovora.
Vmes sem na eni od prejšnjih sej postavil to vprašanje tu in mi je od ministra za pravosodje bil obljubljen odgovor. Do danes ga nisem dobil, zato to vprašanje ponovno ponavljam.
Na podlagi 9. člena zakona o popravi krivic je vlada imenovala posebno komisijo, ki odloča o statusu bivšega političnega zapornika oziroma po vojni pobite osebe ter o pravici do odškodnine in vštetja časa odvzema prostosti in z drugega časa v 6. členu omenjenega zakona v pokojninsko dobo.
Vlado Republike Slovenije sprašujem, kdaj je bila komisija imenovana? Kateri so njeni člani? V kakšni povezavi so z institucijami prejšnjega totalitarnega komunističnega sistema? Hkrati tudi prosim za predstavitev načina dela in za podatek, koliko prošenj za priznanje statusa oziroma odškodnine je bilo v času od imenovanja te komisije do danes odobrenih in koliko zavrnjenih. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Odgovor bo dal gospod minister Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala za besedo. Vprašanje je bilo res postavljeno v decembru, če se ne motim. In teden dni po postavitvi vprašanja je bil tudi podan odgovor: glede članstva, glede imenovanja, glede števila primerov, glede števila rešenih primerov komisije za popravo krivic. Prav tako je bilo postavljeno vprašanje glede sodnikov za prekrške.
Oba odgovora sta bila poslana pisno na poslansko skupino Socialdemokratske stranke. Še danes boste prejeli kopijo teh dopisov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Naslednji, ki postavlja vprašanje, je kolega Potrč. Naslednji se naj pripravi gospod Jerovšek, nato gospod Schiffrer in Bojan Kontič.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki vlade! Vladi Republike Slovenije dajem v skladu s 30. členom poslovnika državnega zbora prošnjo, da prouči naslednje pobude:
Prvič: pobudo, da se ustanovi poseben preživninski sklad za čas, ko roditelji ne uspejo uveljaviti preživnine za svojega otroka.
Drugič; da se zagotovi morebitna brezplačna pravna pomoč staršem za uveljavljanje pravice do določitve in izterjave preživnine - soglašam, da seveda ob določenem premoženjskem cenzusu - in da se oceni potreba določitve morebitnih okvirnih meril za določanje višine preživnine, posebej na centrih za socialno delo.
Od dveh gospa, ki temeljito poznata problematiko socialnega varstva, sem dobil pisno gradivo. Tega tudi prilagam, ker si ne domišljam, da vem več od njiju, ki obravnavata to problematiko, in posebej sta opozorili, da seveda formalna določitev preživnine, postopkov, obvez in tako naprej, je ena reč; druga reč pa je možnost dejanske uveljavitve. Prav tako je med pravico in dejansko uveljavitvijo včasih velika razlika v možnosti, v času, v sposobnosti to uveljaviti. V tem času se zelo pogosto dogaja, da ostaja največkrat mati - kdaj pa kdaj tudi oče, ampak največkrat mati - z otrokom, ki enostavno ne uspe, več ne ve, kam. Preživnino ima formalno napisano, uveljavlja jo težko ali je pa ne more; še v vseh drugih uradnih dokumentih se ji potem reče: ja, saj preživnino imaš, čeprav je dejansko ne dobiva. Tako - nastopa ne toliko za matere, bolj za otroke - nemogoč položaj.
Zato prosim, da vlada takšen predlog prouči in mi na njega odgovori. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospodu Potrču. Vlada bo pač proučila vaše pobude.
Naslednji je gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki vlade! Vprašanje naslavljam na ministrstvo za lokalno samoupravo.
V Državnem zboru Republike Slovenije smo tik pred odločanjem o odloku o ustanovitvi občin in določitvi referendumskih območij, zato smo soočeni tudi s številnimi protesti iz tistih okolij, ki niso uvrščena v vladni predlog za določitev referendumskih območij, ali pa so celo v kategoriji tistih, za katere vlada Republike Slovenije trdi, da vloge niso bile popolne oziroma vložene v skladu z zakonom.
Ministrstvo sprašujem, zakaj nekateri vlagatelji zahtevkov oziroma pobud niso dobili nikakršnega odgovora o statusu njihove vloge in se sedaj upravičeno čutijo izigrane.
Navajam primer krajevne skupnosti Poljčane, kjer smo me zaprosili, da postavim to vprašanje. Krajevna skupnost Poljčane je 10.6.1997 vladi Republike Slovenije - službi za reformo lokalne samouprave pisno poslala pobudo o ustanovitvi občine, vendar od naslovljenca ni dobila nobenega odgovora. Vlado sprašujem, zakaj v konkretnem primeru vlagateljem ni odgovorila in jih po možnosti opozorila na nepopolnost vloge ali pa jih vsaj obvestila o zavrnitvi vloge.
Sprašujem tudi, ali je šlo za zavestno omejevanje števila možnih novih občin. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Vabim gospoda ministra Grafenaverja, da poda odgovor.
MAG. BOŽO GRAFENAUER: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Gospod poslanec, postopki za ustanovitev občin so natančno predpisani z zakonom v vseh materialih vlade in v tistih materialih, ki so bili v državnem zboru, v Poročevalcu objavljeni, je tudi status pobude - konkreten primer: mislim, da so to Poljčane, Studence - enot. Dokončne odgovore pa bodo dobili takrat, ko bo postopek končan. Vmesnih ocen vlada, sploh pa vladna služba, ne more dati. Tri vrste odgovorov bodo.
Najprej bo državni zbor ugotovil, v katerih primerih niso izpolnjeni pogoji za ustanovitev občine, in bo to ugotovil s posebnim aktom - tako piše v zakonu. Se pravi, bo obvestil predlagatelje.
Drugič, v katerih primerih bo državni zbor ugotovil, da so izpolnjeni pogoji, bo določil referndumska območja in razpisal referendum. V vseh ostalih primerih pa bo vlada takrat, ko se bo državni zbor odločil, potem pobudnikom sporočila, kaj je z njihovo vlogo in jih poučila, kakšna so zakonska določila, kaj lahko delajo. V vseh materialih so bili omenjeni na tistih mestih oziroma v tisti fazi, v kateri je bil postopek v zvezi s pobudo oziroma predlogom. Tako da ni bilo niti potrebno posebej dopisov poslati v zvezi s tem, kar je tako ali tako v normalni proceduri.
MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Hvala, gospa podpredsednica. Gospod državni sekretar Vajgl - pa mislim, da ga ni več tu. Najbrž je šel na obisk h gospodu Solanu. Zdi se, da so nekatere stvari važnejše, kot pa problemi, ki jih imajo naši ljudi.
Namreč, naša komisija obiskuje oziroma ima veliko stikov s slovensko manjšino na Madžarskem. In ob vsakem obisku ali pa vsakem stiku, vsaki priložnosti nam povedo, da bi največ njihovih težav rešilo odprtje mejnega prehoda Verica-Čepinci. To je mejni prehod, o katerem se že šest let govori. Saj bi s tem del slovenskega Porabja povezali s Slovenijo. To potrjujejo izredno pozitivne izkušnje po odprtju mejnega prehoda Martinje, ki je sedaj edini mejni prehod na tem delu meje med Slovenijo in Madžarsko, kjer živijo porabski Slovenci. Slovenska manjšina na Madžarskem namreč nima svoje gospodarske osnove, nima dvojezničnih šol v pravem pomenu besede. Tudi bogoslužje v slovenskem jeziku poteka le v eni vasi, Gornji Senik, kamor hodi maševati župnik iz Slovenije iz Martinja. Zato bi mejni prehod zelo veliko pomenil, saj bi lahko okrepili svoje stike s Slovenijo. V sporazumu med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Madžarske o odprtju novih mejnih prehodov na skupni državni meji z dne 29. junija 1992 je v 4. členu navedeno, da bosta pogodbenici preučili možnost odprtja novih mejnih prehodov, med njimi tudi mejnega prehoda Verica - Čepinci.
Vlado Republike Slovenije sprašujem, ali bo prišlo do odprtja tega mejnega prehoda, ki bi bil izrednega pomena za obstoj in razvoj slovenske manjšine na Madžarskem, in kdaj. Ne vem, če mi lahko kdo od navzočih da odgovor. Če ne, bi pač prosil za pisni odgovor.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Dobro. Bomo poskrbeli, da boste dobili pisni odgovor oziroma ministrstvo bo zadolženo. Hvala. Naslednji je gospod Kontič. Pripravita naj se gospoda Kelemina in gospod Samo Bevk.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Spoštovani! Postavljam vprašanje ministru za pravosodje. Mislim, da ga tudi ni tu.
Zanima me, kdaj bo ministrstvo za pravosodje pripravilo zakon o brezplačni pravni pomoči, ki ga je minister 5. februarja letos najavil na seji odbora za notranjo politiko in pravosodje v sklopu aktivnosti, ki jih ministrstvo pripravlja kot sestavni del aktivnosti približevanja Evropski uniji. Očitno je, da ministrstvo kljub dobri volji kasni s pripravo tega zakona, saj lahko zasledimo številne javne pobude za ponovno uvedbo instituta brezplačne pravne pomoči že od zgodnje jeseni lanskega leta. Pobude organizacij in sindikatov, ki jih podpirajo varuh človekovih pravic ter celo vladni urad za žensko politiko, bi morale opozoriti ministrstvo, da se številni ljudje nahajajo v takšnem materialnem položaju, ki jim onemogoča uveljavitev temeljnih pravic v sodnih postopkih. Dodatno bo kritičen položaj številnih državljank in državljanov pri uveljavljanju sodnih pravic zaostril tudi sprejet zakon o sodnih taksah, ki bistveno povečuje ceno za uveljavitev z ustavo določene pravne države.
Prosim, če mi minister lahko konkretno odgovori, kdaj bo zakon predlagan v parlamentarno proceduro in kaj je ministrstvo do sedaj ukrenilo glede pobud za ponovno uvedbo brezplačne pravne pomoči. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Vabim gospoda ministra Marušiča, da da odgovor.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala, gospa predsednica. Spoštovane poslanke, poslanci! Odgovarjam na postavljeno vprašanje. Vprašanje brezplačne pravne pomoči preučujemo na našem ministrstvu že od septembra letošnjega leta dalje, in sicer v tem smislu, da smo najprej pripravili izhodišča za sprejem zakona, pri čemer smo upoštevali priporočilo Sveta Evrope o učinkovitem dostopu zelo revnih do sodišč in pravosodja iz januarja 1993. leta, upoštevali resolucijo Sveta Evrope o pravni pomoči in svetovanju iz marca 1978. leta, opravili primerjalno analizo brezplačne pravne pomoči v Avstriji, Italiji, Češki, Poljski, Franciji, Nemčiji, nato smo se lotili izdelave osnutka.
Ta osnutek je pripravljen, vendar zaradi stalnega kadrovskega deficita na našem ministrstvu, ga doslej še nismo uspeli spraviti pred strokovni kolegij in delovno skupino za zakonodajo, da bi prišli do dokončnega besedila. Poudarjam, da zaradi mase predpisov, ki jih pripravlja naše ministrstvo, imamo s tega področja v odnosu s področjem pisanja zakonodaje le štiri kvalificirane osebe. Tako da, če kasnimo, je glavni razlog v kadrovski deficitarnosti na ministrstvu.
No, glede obstoječega sistema pravne pomoči moram navesti zakon o pravdnem postopku, ki pozna institut oprostitve plačila pravdnih stroškov, potem moram navesti zakon o kazenskem postopku, ki pozna obvezno obrambo. Vendar obstoja tudi možnost oprostitve plačila sodnih taks, in sicer po zakonu o pravdnem postopku, po zakonu o izvršbi in po samem zakonu o sodnih taksah. V zakonodaji, ki jo je pripravilo ministrstvo in ki je že predložena tukajšnjemu državnemu zboru v drugo branje, navajam zakon o kazenskem postopku, ki pozna tudi brezplačno pravno pomoč za oškodovanca, zlasti če je oškodovanec mladoletna oseba. Poleg tega pa smo naredili določene spremembe pri obvezni obrambi, s tem da smo jo predpisali za kazniva dejanja nad osem let - doslej je bilo pet let, kar je povzročilo državi enormne stroške - tako da smo ta limit sedaj dvignili na osem let. Zakaj in kako, bom še lahko obrazložil, če bo potrebno.
Poleg tega, ker je bilo govor tudi o zakonu o sodnih taksah, češ da smo te takse dvignili, bom povedal tako. Ta zakon o sodnih taksah, o katerem bomo ponovno sklepali v tukajšnjem državnem zboru, predvideva zelo široko paleto taksnih oprostitev. Tako praktično pri delovnih sodiščih takse ne plačuješ v vseh statusnih zadevah, sicer za ostale stvari, ki so premoženjskopravne narave, 30% takso od obstoječe, za vse ostale stvari, ki pa so nepremoženjske narave, pa plačuješ takso v znesku 330 tolarjev pavšalno. Poleg tega za vse ostale postopke - tu gre predvsem za nepravdni postopek, pravdni postopek, izvršilni postopek - pa smo uvedli sistem taksnih oprostitev proti temu, da prosilec predloži sodišču zadnjo odločbo o dohodnini, prav tako odločbo o dohodnini za vse svoje družinske člane, kot tudi potrdilo o premoženjskem stanju. Torej, tak režim uvaja zdaj zakon o sodnih taksah. Skratka, ureja niz taksnih oprostitev.
Glede samega zakona o pravni pomoči, o katerem sem povedal, da je sedaj v osnutku, pa predvideva brezplačno pravno pomoč. Ta se nanaša na zastopstvo pred sodišči, s tem da prosilec te brezplačne pravne pomoči predloži predsedniku senata oziroma sodniku potrdilo centra za socialno delo, prav tako zadnjo odločbo o dohodnini, potrdilo o premoženjskem stanju, nato odloča sodnik o oprostitvi plačila oziroma o brezplačni pravni pomoči, o brezplačnem nudenju zastopstva v sodnih postopkih. Nastane samo vprašanje, ali naj se ti izdatki plačujejo iz proračuna ali pa naj se šteje to kot davčni odbitek odvetniku oziroma osebi, ki se s pravno pomočjo profesionalno ukvarja, da se mu šteje to kot davčni odbitek pri dohodnini. Ta zakon bo po vsej verjetnosti pripravljen za vlado enkrat konec tega trimesečja, to se pravi enkrat konec meseca marca bo predložen na vlado in nato bo prišel v sklepanje in odločanje v parlamentu.
Moram pa povedati tukaj tudi to, citiram besede poslanca Iva Hvalice. Pravi, da je ta parlament težko propusten in to vsi, ki pripravljamo to zakonodajo, občutimo, ker o teh stvareh, ki so dejansko nujne in s katerimi smo vezani tudi na razne evropske resolucije, zelo težko pridejo skozi parlamentarni postopek. Na žalost se tudi vsa ta zakonodaja, ki je bistvena in strateškega pomena za naše vstopanje v Evropo, kot tudi za ljudi, kot tudi za sodne postopke, se težko prebija skozi vse te procedure. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala za odgovor gospod minister Marušič. Prosim naslednjega kolega, če postavi vprašanje, in sicer gospoda Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Spoštovani! Poslansko vprašanje bom postavil ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, in sicer obrazložitev.
Iz ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so Center slepih in slabovidnih, Škofja Loka, v dopisu z dne 18.2.1998 obvestili, da naj jih do 2.3.1998 seznanijo o namenih v zvezi s preoblikovanjem centra, sicer bodo po tem datumu obvestili računsko sodišče, davčno upravo, republiški zavod za zaposlovanje, da niso upravičeni do sredstev iz naslova oprostitve plačevanja prispevkov in nadomestila dela stroškov za zaposlene invalide.
Takšne spremembe bi kritično vplivale na poslovanje zavoda, katerega poslanstvo je rehabilitacija, izobraževanja, zaposlovanja ter domsko varstvo slepih in slabovidnih. Če bo ministrstvo za delo uresničilo svoje grožnje, zavod slepim in slabovidnim ne bo mogel več nuditi vseh uslug, kar bi pomenilo za to populacijo - od srednješolske starosti naprej - velikansko izgubo. Poleg osnovne šole za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani je to edini zavod, ki je v Sloveniji izvaja te dejavnosti in to neprekinjeno že več kot 60 let.
Gre za 180 zaposlenih, od tega je 45,3% invalidov. Seveda je problematika nastala z novim zakonom o gospodarskih družbah, prej je zakon o podjetjih dovoljeval, da so tudi taki centri oziroma zavodi lahko zaposlovali kot podjetja. Z novim zakonom, seveda, tega ni. Menimo, da je prav zaradi tega, ker zakonodajalec pri pripravi zakona ni upošteval določenih specifičnosti, je prišlo do tega problema in bi se zaradi tega lahko zgodilo, če bo ministrstvo vztrajalo pri tem, da bi prišlo celo do prenehanja te dejavnosti in tudi do brezposelnih še nadaljnjih 180 ljudi.
Zato ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve sprašujem, zakaj kljub dogovorom s Centrom slepih in slabovidnih v iskanju rešitev za nastali problem, prirejajo administrativni ukrep, s katerim ogroža dejavnost centra. Seveda hkrati dajemo tudi pobudo, da se ta problem, ob spoštovanju specifike zavoda, nemudoma reši.
To bi bilo eno vprašanje, bi pa še dodal drugo vprašanje.
Če ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ve, da prihaja do hudega izkoriščanja delavcev v podjetjih, kjer so lastniki tujci. Slišal sem celo, da se dogaja to, da celo tepejo delavce, torej maltretirajo do skrajnosti, izkoriščajo z zelo nizkimi osebnimi dohodki. Nemogoče življenje. Na veliko delovnih mestih se tudi ne upoštevajo predpisi o varovanju zdravja, da se uvajajo umazane tehnologije brez ustrezne zaščite. Vprašam, če se zavedajo te problematike in če vedo, da ta problematika obstaja, ter kdo bo skrbel za te obolele delavce, ki se bodo dejansko pri teh podjetjih v kratkem času zastrupili in postali invalidi ali bodo celo v zelo kratkem času tudi umrli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Odgovor na zastavljeni vprašanji bo dal državni sekretar, gospod Berger.
MIROSLAV BERGER: Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci! Postavljeni sta bili dve vprašanji.
Prvo je res pereče, to je vprašanje Centra slepih, Škofja Loka. Moram informirati poslanca, ki je postavil vprašanje, in ostale, da se o tem vprašanju, konkretno, s centrom pogovarjamo že nekaj mesecev. Namreč prišlo je, da zakonske, tako kot je sam ugotovil, neustrezne rešitve. Ta Center slepih Škofja Loka ima po eni strani status zavoda in koristi prednosti tega statusa in financiranja, delno, iz proračuna. Po drugi strani pa koristi status invalidskega podjetja. Nesprejemljivo je in ne smemo to na nek način dopustiti v taki obliki, da to ostaja. Mi se dogovarjamo, moramo reči, da smo prišli dokaj blizu rešitvi, ki potem ni bila sprejeta s strani samega zavoda. Kar se tiče, kot je bilo rečeno, precej ostrega dopisa. Ne verjamem in sem prepričan, da ministrstvo za delo do tega centra ne bo ukrepalo v tem smislu, da bi se center ukinil. Ukrepali bomo tako, da se situacija reši - zakonito in v odnosu enakopravno do ostalih zavodov ali podjetij s statusom invalidskih podjetij. Obeh pa ne more zadržati.
Kar se drugega vprašanja tiče - izkoriščanje delavcev, kjer so v pretežni večini ali pa v celoti lastniki tujci. Moram reči, da ministrstvo za delo oziroma naša inšpekcija za delo ukrepa oziroma opravi nadzor in ukrepa takoj, ko dobimo informacije - ne samo v teh podjetjih, tudi v podjetjih, kjer so lastniki naši državljani.
Tako bi prosil, če je podan kakšen konkreten primer, da nas o tem obvestite in bomo ukrepali. Je pa res, da so v tržnem gospodarstvu v nekaterih podjetjih nemogoče razmere. Poudaril bi, da ne gre vedno samo za podjetja, kjer so lastniki tujci. Trudimo se zadostiti normalnim pogojem in normalno ustvarjati normalnem pogoje za delavce v vseh podjetjih. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Kelemina želi postaviti dodatno oziroma dopolnilno vprašanje.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Zahvaljujem se za odgovor. Rekli ste, da se dogovarjate z njimi, samo, zakaj ste pa potem poslali sklep, s katerim ste jim dejansko onemogočili vsakršno nadaljnje pogovarjanje. Popolnoma razumem zakon, da se je treba prilagoditi novim predpisom. Zakon o gospodarskih družbah seveda to predvideva. Razumem te stvari, ampak gre za specifiko in bi prosil, če že drugega ne morete narediti - zdaj nekje bo treba te stvari urediti, ali bo treba zakon spremeniti, ali kako drugače, ali tudi počakati na neke druge predpise, ali če bo to predvideval tudi zakon o invalidski organizaciji, ki se pripravlja, ne vem, vsaj zadržati za neko obdobje, še za leto dni, pa bomo potem videli, kako se da te stvari rešiti. Dajte prosim, saj v tem skladu ukrepati, pa ta sklep, ki ste ga tako ostro poslali, poskušate zadržati.
Kar se pa tiče ostalega vprašanje, bom priskrbel in poslal podatke konkretno na ministrstvu - kar se tiče izkoriščanja in neupoštevanja predpisov o varovanju zdravega okolja in delovnega mesta. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Naslednji, ki bo postavil vprašanje gospod Samo Bevk, pripravita naj se gospa Majda Kregelj-Zbačnik in gospod Vincencij Demšar.
SAMO BEVK: Hvala za besedo. Gospa podpredsednica! Spoštovani zbor! Moje prvo vprašanje je postalo brezpredmetno, ker se je vprašanje pridobitve licenc za prevoze oziroma ureditev iz statusa potujočih knjižnic brez licenc za silo že uredilo.
Glede Malgajeve rojstne hiše sem posatvil vprašanje v zvezi s tem na prejšnji izredni seji. Prosil bi za čimprejšnji pismeni odgovor.
Ker pa imam že priložnost, bom vprašal ministra za šolstvo oziroma predstavnike ministrstva za šolstvo o problematiki subvencij za sobe študentov pri zasebnikih. Gre za pobudo študentskih domov, ki so se pred nekaj dnevi obrnili na vse poslanske skupine v državnem zboru Republike Slovenije, namreč, da bi v letu 1998 v proračunu zagotovili manjkajoča sredstva za nadaljevanje projekta subvencij za sobe študentov pri zasebnikih. Akcija je namreč zelo lepo uspela in blaži socialno stisko študentske populacije ter hkrati učinkovito preprečuje zlorabe zasebnikov do študentov podnajemnikov.
Napisal sem tudi posebno pismo vladi, v katerem sem predlagal, da vlada Republike Slovenije v dopolnjenem predlogu proračuna, ki ga bo poslala v parlament v proceduro, zagotovi za leto 1998 dodatnih 48.600.000,00 tolarjev. S tem bi zagotovili potrebna sredstva za subvencioniranje sob študentov pri zasebnikih v jesenskem obdobju letošnjega leta oziroma v začetku šolskega leta 1998/99. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Za prvi del vprašanja bo ustrezno ministrstvo dalo pisni odgovor. Za drugi del vprašanja pa prosim iz ministrstva za šolstvo, državnega sekretarja gospoda Strela, da poda odgovor.
DR. JANKO STREL: Spoštovana gospa podpredsednica, poslanke in poslanci! Problem študentov glede bivanja v študentskih domovih je zares izjemno pereč in lahko rečem, da v ministrstvu je bilo temu vprašanju posvečenega v preteklih letih precej pozornosti. V končni meri se je pridobilo tudi kar nekaj novih mest v študentskem naselju. V preteklem letu smo pa zelo temeljito pripravili nov poseg na to področje s tem, da smo delno sofinancirali najem študentskih domov pri zasebnikih. Ta projekt se je izkazal kot zelo uspešen in je uspel vsaj delno ublažiti to krizo, ki je še vedno prisotna.
V okviru proračuna smo namenili del sredstev temu problemu, seveda pa stojimo na tem stališču, da bi bilo smotrno o tej tematiki tudi pri sprejemanju državnega proračuna še mogoče nameniti kakšno besedo in če se bodo izkazale možnosti, bomo z veseljem ta projekt nadaljevali in ga še razširili, skladno s strategijo, ki je bila že postavljena.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Besedo ima gospa Majda Kregelj-Zbačnik.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep petkov dopoldanski pozdrav! Vem, da smo že vsi utrujeni, vendar imam zelo zanimivo vprašanje in tudi mislim, da bodo koristni odgovori, zato bi prosila, da preverimo sklepčnost, kajti zdravje je zelo pomembno, hudo je, če smo bolni in hudo je, ko naletimo na kup težav v zdravstvu. Prosim.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prosim, če preverimo prisotnost v dvorani! Ugotovimo prisotnost! (19 prisotnih.) Ponovimo! Torej ugotavljamo prisotnost v dvorani! Ugotavljamo prisotnost v dvorani! (20 prisotnih.) Prekinjam za 10 minut in ob 12.10 uri nadaljujemo.
(Seja je bila prekinjena ob 12.00 uri in se je nadaljevala ob 12.14 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Kolegice in kolegi, prosim, če zasedete svoja mesta in preverimo prisotnost v dvorani! Ugotovimo prisotnost v dvorani! 47 poslank in poslancev, zbor je sklepčen in lahko nadaljujemo z delom.
Smo pri 66. točki dnevnega reda, to je pri vprašanjih in pobudah poslank in poslancev. Besedo ima gospa Majda Kregelj-Zbačnik.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat lep pozdrav in hvala, da ste prišli.
Poslansko vprašanje je namenjeno ministrstvu za zdravstvo, in sicer prvo vprašanje:
Zasebno delo s koncesijo ali brez koncesije ter uvedba glavarine na področju osnovne zdravstvene dejavnosti po mnenju mnogih resno ogroža izvajanje temeljnih preventivnih programov. (Nemir v dvorani.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim, če prisluhnemo vprašnju, ki ga postavlja kolegica!
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Kaj misli ministrstvo za zdravstvo storiti, da ne bo prišlo do razsula pediatrične službe in šolskih dispanzerjev na primarnem nivoju?
Prav tako izbira osebnega zobozdravnika resno ogroža obstoj in nadaljnji razvoj mladinskega zobozdravstva. Občine podeljujejo koncesije ob soglasju ministrstva za zdravstvo, brez da bi imeli v Sloveniji postavljeno mrežo izvajalca na primarni ravni. Ali ima ministrstvo za zdravstvo sploh pregled nad dogajanjem na terenu? Če ga nima, zakaj ne, če pa, kakšne ukrepe pripravlja za rešitev tega problema? To je prvo vprašanje.
Drugo vprašanje. Financiranje bolnišnic že od leta 1993 temelji na bolnišničnooskrbnem dnevu. Ker je prihodek bolnišnice odvisen od števila bolnišničnooskrbnih dni, so le-te prisiljene podaljševati ležalno dobo po eni strani in čakalno dobo za sprejem v bolnišnico po drugi strani. Pri ceni približno 20.000 SIT na dan je namreč nemogoče pokriti stroške dražje operacije, pri kateri samo porabljeni material dosega preko 500.000 ali več SIT. Ob sedemdnevni ležalni dobi in ceni 20.000 SIT na dan pa bolnišnica ustvari prihodek le 140.000 SIT pri takšni operaciji. Ob takšnem sistemu financiranja pomeni sprejemanje novih bolnikov za bolnišnico le izgubo, zato so stimulirane le v podaljševanju ležalne dobe in čakalne dobe ali drugače povedano, v neracionalnem poslovanju. Takšen sistem financiranja bolnišnic tudi postavlja bolnišnice v popolnoma neenakopraven položaj, saj se cene bolnišničnooskrbnih dni med primerljivimi bolnišnicami menda razlikujejo tudi za več kot 20%. Iz nekaterih bolnišnic dobivamo informacije, da bodo v spremenjenem sistemu financiranja v letu 1998 finančno in kadrovsko prizadete. Ali je ministrstvo za zdravstvo pripravilo ustrezne podlage za spremenjeni sistem in kdaj bodo neupravičene razlike odpravljene?
In še tretje vprašanje v zvezi s podražitvijo avtobusov za dijake in študente. Zakaj se je znižalo subvencioniranje in zakaj se zmanjšuje in varčuje ravno pri tej mladi populaciji, ki jo moramo stimulirati, da se bo čimbolj izobraževala, da se bo lahko kasneje tudi aktivno vključila v delovna mesta, po drugi strani pa vemo, da je socialna stiska vedno hujša, da tudi prehrana dijakov ni urejena. Hvala lepa za odgovore.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Odgovore na zastavljena vprašanja bo dala državna sekretarka gospa Dunja Piškur-Kosmač.
DUNJA PIŠKUR-KOSMAČ: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani poslanci in poslanke, spoštovana kolegica poslanka, gospa Majda Kregelj-Zbačnik! Mnogo je bilo vprašanj v vašem prispevku, zato bom verjetno samo delno odgovorila na nekatere od njih in bomo na ministrstvu za zdravstvo pripravili pisno informacijo. Vendar mislim, da je prav, da na marsikaj lahko tudi zdaj odgovorim.
Preventiva je v naši državi zelo pomembna. Ravno včeraj je minister za zdravstvo podpisal navodila za izvajanja preventivnega zdravstvenega varstva, ki smo ga v državi usklajevali z razširjenimi strokovnimi kolegiji, z vsemi tistimi, ki izvajajo preventivo naših otrok na primarni ravni. To bo zelo obsežen dokument, ki bo objavljen v enem od naslednjih uradnih listov. Pri tem smo zelo natančno se pogovarjali tudi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije o načinu financiranja preventivne zdravstvene dejavnosti in skupaj s kolegi pediatri in šolskimi zdravniki dosegli dogovor, da se ta program ne bo plačeval po glavarini, ampak da bo program plačan v celoti. Mislim, da je v tem primeru Zavod za zdravstveno zavarovanje odigral dovolj pomembno vlogo, da se zaveda, da tam, kjer je vsa preventiva dobro opravljena, ni dovolj tudi kurative in je tudi potrebno znižati opravljeno število točk v ordinacijah, kjer delajo predšolski in šolski zdravniki. V zvezi s tem smo se tudi dogovorili, da ne bo potrebno za preventivo osebnega izbranega pediatra, šolskega zdravnika in tudi ne zobozdravnika.
Potem bi rada povedala, da je ministrstvo za zdravstvo v planu zdravstvenega varstva, ki je pripravljeno za drugo obravnavo v državnem zboru postavilo merilo za mrežo javne zdravstvene službe, v kateri delajo javni zdravniki, zdravniki v javnih zavodih in zasebniki s koncesijo. In nujno je, da se ta merila za mrežo javne zdravstvene službe sprejme, ker bo to služilo tudi za pripravo zelo natančne mreže, ki jo na osnovni, primarni ravni pripravljajo občine. Seveda moram povedati, da vsako koncesijo, ki jo dobi nek zdravnik, preveri ministrstvo za zdravstvo in vsak zdravnik mora opravljati točno tisto delo, ker je v koncesijski pogodbi napisano točno tisto delo, ki jo je upravljal pred odhodom v zasebno delo.
Mislim, da sem na prvo vprašanje vsaj delno odgovorila. Obljubila sem pisni odgovor.
Kar se tiče drugega vprašanja, glede financiranja bolniškooskrbnih dni, ki se že vlečejo od leta 1993. Moram povedati, da Zavod za zdravstveno zavarovanje skupaj s predstavniki bolnišnic in ministrstva za zdravstvo pripravlja standardizacijo tudi na področju bolnišničnega zdravstvenega varstva, tako kot je pripravljena standardizacija v osnovnem zdravstvenem varstvu. Res je, da velja v zdravstvenih zavodih, da so plačani izključno po bolnišničnooskrbnem dnevu. Res pa je, da Zavod za zdravstveno zavarovanje pri financiranju bolnišnic uporablja tako imenovan korkcijski faktor, kar je vezano tudi na število sprejemov bolnikov. Tako da v bistvu postajajo v državi nek mešan sistem, ki ni vezan izključno na število, se pravi na povprečno ležalno dobo, na število ležalnih dni, ampak je tudi dejansko vezano na sprejeme in odpuščanje bolnikov.
Toliko v informacijo, ostalo pa bomo pripravili gospe pisno.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Hvala državni sekretarki za delne odgovore. Res bom prosila pisno za poglobljene in bolj eksaktne odgovore, bi pa prosila, vsaj v roku 30-ih dni, tudi odgovore na prejšnji dve postavljeni vprašanji glede fizoterapije in glede instituta. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Naslednji ima besedo gospod Demšar, pripravijo naj se gospod Mežan, gospod Zamernik in Kužnik.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Tu sem zastavila vprašanje, pa še nisem dobila niti ustnega odgovora. Zakaj se varčuje ravno pri dijakih in študentih? Tokrat pri subvenciji za prevoz, vprašanje pa je tudi prehrana dijakov.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Odgovor bo dal državni sekretar, gospod Strel.
DR. JANKO STREL: Spoštovane poslanke in poslanci! Temeljit odgovor boste dobili v pisni obliki, sicer pa lahko rečem, da gre za poseben problem, ki se je pojavil pri prevozih dijakov in učencev. Predvsem pri učencih se zadeva odvija v tej smeri, da so bile z zakoni, ki ste jih v parlamentu sprejeli, dane dodatne naloge ministrstva za šolstvo in šport v tej smeri, da je potrebno financirati tudi tisti delež prevozov, ki pomenijo posebno nevarne prevoze v posameznih okoljih. Teh vlog je iz dneva v dan več in zaradi tega se potreba po tovrstnih sredstvih bistveno hitreje povečuje, kot je bilo sicer planirano. Po drugi strani pa je tudi res, da bomo poskušali pripraviti določene spremembe - torej predlog za spremembo zakonodaje, ker je problem v kriterijih; kateri so nevarni privozi. Glede na to, da ministrstvo za šolstvo pri teh kriterijih nima nobene pravice, so v praksi prisotne zelo raznovrstne rešitve, za katere pa ni nujno, da so zmeraj tudi racionalne. Skratka, mislim, da bo to tematika, v okviru katere bo smiselno temeljiteje spregovoriti. Vsekakor bomo pa v pisni obliki stvari detajlneje obrazložili.
Pri prehrani otrok in mladine pa ukrepamo v tej smeri, da ta sredstva poskušamo racionalno razdeliti v tistih primerih, kjer gre za najbolj akutne probleme. Se pa, normalno, zavedamo, da teh sredstev - tudi če bi jih bilo bistveno več, bi še vedno imeli te probleme. In ta zaskrbljenost, ki vlada pri vas, je prisotna tudi pri nas in jo poskušamo po svojih močeh najbolje reševati.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ - SALMIČ: Hvala. Še dopolnilno vprašanje gospa Kregelj želi postaviti.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Hvala lepa za odgovor. Imam pa samo še predlog, da bi se tega sistemsko lotili. Ker je prehrana srednješolcev problem, ki ga je treba sistemsko rešiti. Mislim, da je ta generacija tista, ki najbolj potrebuje zdravo prehrano; je v fazi razvoja rasti in so kasneje posledice, če ne drugega, vsaj finančne, če ne nacionalnega pomena. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ - SALMIČ: Hvala. Obema se opravičujem za neljubo napako, ker sem preskočila vprašanja. Zdaj ima pa besedo gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Malce se bojim, da bo moje vprašanje že postala navada in da potem tudi ne bo več pravega odziva - glede na to, da sem o Visokem že večkrat spraševal in to delam tudi danes.
V imenu vlade je najemno pogodbo za visoko za šolo za ravnatelje podpisal gospod Mirko Bandelj 3. decembra pred dvema letoma 1996. leta. Pogodba je podpisana tudi s strani štirih občin, ki so nastale iz prejšnje občine Škofja Loka. Gre za mesečno najemnino - takrat 577.800 tolarjev - in sedaj, če to pomnožimo z 12, pridemo vsaj tja čez 7 milijonov, v letošnjem proračunu pa ni predvidenih nobenih sredstev za šole za ravnatelje.
Zato me zanima: prvo vprašanje, kje bo dobila vlada oziroma ustrezna ministrstva sredstva za plačevanje najemnine, če v proračunu ni za letošnje leto predvidenih nobenih sredstev. In kot drugo, me zanima, kaj namerava vlada in kaj bo storila z Visokim glede na to, da je že več kot leto in pol, ko je bila pogodba podpisana. Do sedaj se ni še nič spremenilo, pri tem, da vemo, da je bil razpis za celoten inženiring za projekt za Visoko, dobil ga je Domplan v Kranju, in sedaj stvari stojijo. Meni je osebno tudi zelo žal, da potem preberem članek z naslovom "Najemnina le za pajčevino", kar - mislim, da ni ne vladi ne tistim, ki smo na Loškem, v nikakršno čast.
Na koncu imam samo še eno kratko vprašanje, ki pa je približno vredno toliko, kot je tudi to Visoko -investicija naj bi bila od 7 do 8 milijonov. Vprašanje je pa tako. Kdaj in kdo je zahteval vrnitev zasežene opreme pri Zavrču? Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Prosim predstavnika. Odgovor bo dal državni sekretar, gospod Strel.
DR. JANKO STREL: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci! Gospa predsedujoča! Glede najemnine boste dobili detajlen pisni odgovor. Glede stanja Visokega pa v tem trenutku, žal, ni bistveno drugače, kot sem vam odgovoril - misli, da pred slabim pol leta, morda nekaj več.
Minister ima resen namen, da se ta objekt pripravi v namen, za katerega je bil opredeljen. Vendar so v tem trenutku nekatere druge prioritete pomembnejše - glede razreševanja prostora, zlasti v osnovnem šolstvu. Seveda pa veste, da problemi v drugih segmentih niso manjši. Ta problem je precej direktno odvisen tudi od tega, kako se bodo dokončala pogajanja oziroma stališča v zvezi z aktiviranjem tako imenovanega pariškega kredita. V okviru tega segmenta pa je realno pričakovati, da se ta investicija tudi prevede v prakso.
Povedati moram, da imamo tudi sprotno tekoče delo na tem projektu, kjer se usklajujejo zadeve z ustreznimi upravnimi službami v občini Škofja Loka. Tukaj je nekaj težav, ampak vendar, to je normalen posel, ki ga je potrebno strpno in odgovorno tudi realizirati.
Glede zadeve z Zavrčem boste pa dobili v pisni obliki.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Demšar želi postaviti še dodatno oziroma dopolnilno vprašanje.
VINCENCIJ DEMŠAR: Ne bo hudo vprašanje. Imam samo dodatno prošnjo, da ne samo o najemnini, ampak o celotni zadevi odgovorite pisno, ker so tako iz občin - ravno sinoči sem bil v Žireh - postavili svetniki to vprašanje in tudi drugi se zanimajo za kompleten pisen odgovor, glede tega, kar sem vprašal. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Naslednji je gospod Mežan, ki postavlja vprašanje vladi.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci! Gospa podpredsednica! Predstavniki vlade. Moje vprašanje je namenjeno ministrstvu za šolstvo in šport. Preden bi ga predstavil oziroma razložil, bi protestiral, ker do sedaj še nisem dobil niti enega odgovora, čeprav sem predstavil - mislim - da že tri vprašanje.
Sedaj pa na vprašanje. Nekateri starši, ki imajo otroke v osnovni in srednji šoli, berejo pa tudi Uradne liste, so me opozorili, na naslednji problem. Gre za zakon o gimnazijah. 15. člen tega zakona pravi, da se za vpis v začetni letnik gimnazije upoštevajo njihov - torej kandidatov - učni uspehi v tretjem obdobju osnovnošolskega izobraževanja. 47. člen tega zakona pa ne glede na določbe drugega odstavka 15. člena tega zakona: "se do uveljavitve tretjega obdobja v osnovni šoli pri izbiri kandidatov upošteva učni uspeh v 6., 7. in 8. razredu." Torej velja 47. člen, ker še ni devetletke.
Sedaj pa sprašujem, ali to pomeni, da je postopek izbire kandidatov v šolskem letu 1996/97, 1997/98 potekal protizakonito in da so protizakonite tudi vse priprave na omejitev vpisa v šolsko leto 1998/99. Zakaj? V teh treh letih se je oziroma naj bi se - tako so obveščene šole in starši - pri izbiri kandidatov upošteval uspeh v petem, šestem, sedmem in osmem razredu, upošteval naj bi se uspeh na državnih tekmovanjih in pri skupinskem zaključnem zunanjem preverjanju znanja.
Prosim za odgovor. Glede na zakon mislim, da so se stvari odvijale protizakonito. Zato res prosim za odgovor, ker - še enkrat poudarjam - do sedaj še nisem dobil nikakršnega odgovora za tri vprašanja, čeprav mi je bil obljubljen pisni odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Na zastavljena vprašanja bo dal odgovor spet državni sekretar, gospod Strel.
DR. JANKO STREL: Še enkrat vsem lep pozdrav! Prvo, kar je, vam zagotavljam, da boste pisne odgovore za nazaj - in tudi tega - dobili najkasneje v roku treh tednov.
Za zadnje vprašanje - glede vpisa učencev osnovnih šol v srednje šole letos; je bila z obvestilom posredovana določena sprememba, za katero mislim, da prispeva k objektivnejšemu vpisu učencev v srednje šole. Ta je v tem, da se je razširila možnost učencev pri uveljavljanju posebnih nadarjenosti oziroma posebnega interesa, ki ga dokazujejo s svojim znanjem. To se pravi, ne samo v okviru Vegovih značk in nekaterih drugih, temveč se je ta blok poskušal še nekoliko razširiti, da bi imelo čim več učencev, v skladu z raznovrstno orientiranostjo, možnost za vpis. Torej, ta sprememba je bila letos nakazana.
Za vse ostale zadeve v zvezi z vezavo na kršitev zakona in podobno pa mislim, da je tako zahtevno vprašanje, da vam bomo odgovor poslali pisno, ni to iz resorja, ki konkretno za to odgovarja.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospodu Strelu. Vprašanje bo postavil še gospod Zamernik.
BOGOMIR ZAMERNIK: Hvala lepa za besedo. Ne bom preverjal sklepčnosti, čeprav je dvorana zelo prazna; tudi od vlade, se bojim, da ni nikogar, ki bi bil kompetenten dati odgovor na to vprašanje. Enako kot kolega Mežan pred mano, imam tudi sam sila slabe izkušnje v zvezi z obljubami o dajanju odgovorov na vprašanja, z eno svetlo izjemo gospoda državnega sekretarja na ministrstvu za promet in zveze, gospoda Zajca, ki mi je pred kakšnim letom obljubil odgovor in sem ga tudi dobil, za kar se mu še enkrat zahvaljujem.
Sedem mesecev je bilo predvčerajšnjim, odkar sem postavil v zvezi s prodajo restavracije Kompas Magistrat. Takrat mi je, da malo osvežim spomin, takrat sem vprašal naslednja konkretna vprašanja.
Kako je lahko kupec Avtocommerce plačal z obveznicami, ki jih je izdal sam? In pa: kako da je bil lahko pogajalec s strani Avtocommerca gospod Uroš Korže, bivši direktor sklada za razvoj? Ali ne gre za zlorabo položaja? In pa; v Avtocommercu sta prodajala deleže v podjetjih za obveznice tudi odškodninski in pokojninski sklad. Eden od pogajalcev s strani skladov se je nato celo zaposlil v Avtocommercu na odgovornem mestu. Ali je prodaja za obveznice, ki jih izda podjetje samo, splošna praksa ali pa je pri delu državnih skladov takšna možnost dana samo Avtocommercu, katerega direktor vemo, kdo je? To sem spraševal gospoda podpredsednika vlade.
Na ta vprašanja sem pa dobil približno tak odgovor: Da je bila stvar dvakrat zavrnjena na vladi in da se je stvar vlekla več tednov in ko so preiskali oziroma poiskali vse informacije, ki so bile dosegljive, so bili seznanjeni tudi z informacijo, da v primeru, da se bo zgolj zavlačevalo in preprečevalo, da bi prišlo do tega postopka, lahko pride do zelo velikih negativnih gospodarskih posledic. Kolikor vem, je Kompas Magistrat tako prej kot tudi sedaj posloval pozitivno. V Gospodarskem vestniku z dne 15. januarja je bil objavljen članek, ki pravi tako, da je že junija lani Avtocommerce postal večinski lastnik Kompas Magistrata. Obveznice, s katerimi je kupil Kompas Magistrat, so bile pa izdane 30.10.1997 v višini 22 milijonov 300.000 DEM. Torej, zadeva je bila kupljena, preden je ta denar sploh bil. Če pa ne bi bilo prodano takemu kupcu za take obveznice, ki bodo zapadle šele leta 2006, bi bila povzročena, kakor je bilo navedeno, velika negativna gospodarska posledica. Ker se mi to zdi zelo pomembna stvar, bi prosil, da se ta zadeva v pisni obliki obrazloži, kako je do tega prišlo.
In nazadnje, pa vas ne bi hotel zadrževati, gospod minister za promet in zveze, bi prosil, ker danes je ravno obletnica postavitve vlade in mogoče bo na ta rojstni dan se kaj praznovalo, pa vas ne bi hotel moriti. Prosil bi, da se glede na nove okoliščine, ki so nastale v zvezi s Pavličevim sedlom, poda izčrpna pisna informacija. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Ustrezno ministrstvo bo poskrbelo za ustrezen odgovor. Hvala. Naslednji je gospod Kužnik. Vidim, da ga v dvorani ni. Besedo dajem še gospodu Petanu.
RUDOLF PETAN: Hvala, gospa podpredsednica. Spoštovani! Glede na to, da je danes obletnica, kot je bilo omenjeno s strani gospoda Zamernika, sem res opazil, da je nekaj novega. Namreč, na začetku je bilo napisano, kateri ministri se ne morejo udeležiti. Kljub temu da se ne morejo udeležiti, je to res velik napredek in če bomo tako nadaljevali, potem bomo do naslednje obletnice verjetno doživeli, da bodo tudi ministri tukaj. Pa to ni slabonamerno, ampak bolj za vzdušje in nič drugega.
Torej moje vprašanje se nanaša na problematiko reševanja podjetja Vozila Nova Gorica. Pa bi najprej nekaj suhoparnih številk povedal. 27.maja lani je bil v Novi Gorici sestanek med - dobro, če lahko še tako rečem - med predstavniki podjetja Vozila Gorica in skladom kot njenim lastnikom, sedaj je to slovenska razvojna družba. Tam so bili tudi predstavniki občine, župan, gospodarska zbornica in verjetno še koga.
Tam je bilo tudi predstavljena ponudba podjetja Formteh za koncept reševanja. Gre za to, da to podjetje ponuja program za 300 delavcev v navezavi z enim od največjih svetovnih proizvajalcev pohištvenega okovja. Pri tem je bilo tudi nekje dogovorjeno, da bo sklad ponudil pomoč, da se ta zadeva čimprej analizira. Potem je potekala papirnata vojna z dopisi, z elaborati, ki so verjetno najbolj običajno šli v smeri od Nove Gorice v Ljubljano na sklad. Vendar do sedaj s strani sklada ali slovenske razvojne družbe po novem ni prišlo še niti eno pismo: gospodje, to še manjka, to še pošljite. Vedno je šlo vse po telefonu: ne morete, ne gre tako hitro. Nobenega pisnega odgovora! Glede na to, da smo že uspeli prodati nekatera res dobra slovenska podjetja in to, da ne bom rekel, skoraj zastonj. Zato se mi zdi toliko bolj čudno, da v Vozilih Gorica, ki je v stečaju; to se pravi, je treba podjetje nekako postaviti na noge ali najti neke druge programe. Če gre za 300 delovnih mest ali pa če ostanemo samo pri polovici 150 ali tudi če ostane samo 100 delovnih mest. Zakaj pa tu takšna počasnost? Sedaj je minilo že 9 mesecev in niti enega odgovora še ni.
Tu imam tudi gradivo, to je iz od teh elaboratov ali dela elaboratov, kako si to zamišljajo. Recimo, dinamika zaposlovanja v prvih 12-ih mesecih - 150 zaposlenih, ob polnem zagonu vseh proizvodnih kapacitet pa število na 300 in ker je ta firma, ki stoji zadaj, ni nova v Sloveniji, ampak že sodeljuje s firmo Tehno Lož, bi vseh skupaj zaposlenih bilo na tem programu za to firmo, ki stoji zadaj, 410 ljudi. Tu je tudi opredeljeno, koliko električne moči rabijo. Elaborat je bil (takoj bom končal) izdelan. Ti ljudje sedaj, ki tam čakajo na teh 100, 200, 300 delovnih mest, ker ne dobijo nobenega odgovora, sprašujejo, kaj bo storjeno, kdaj bodo dobili vsaj odgovor, da se ne da nič narediti ali da se bo nekaj naredilo. Prosil bi, če lahko, hiter odgovor. Drugače pa tudi prosim, da tem ljudem, ki so me na to opozorili, lahko dam nekaj konkretnega, za pismen odgovor. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prosim predstavnika ustreznega ministrstva. Odgovor bo dal državni sekretar, gospod Šuštar, ministrstvo za gospodarske dejavnosti.
DR. BORIS ŠUŠTAR: Hvala lepa. Kar se tiče problematike Vozila Gorica, je stvar, ki se res že vleče že nekaj časa. Vendar bo treba, da pogledamo malo v zgodovino.
Ko je še obstajala prejšnji sklad Republike Slovenije za razvoj se je takratni direktor sklada aktivno ukvarjal z problematiko Vozil Gorica. In zadeve so šle v tej smeri, da se je zgodil stečaj in v okviru stečaja se je iskalo možnosti za obnovitev proizvodnje. Pojavljale so se še številne variante, alternative, med njimi je bila tudi varianta neke skupine podjetnikov, ki so želeli prevzeti to podjetje in nadaljevati v stečaju. Zadevo bi podprl sklad Republike Slovenije za razvoj. Šlo je kar za pomemben zalogaj. O zadevi je razpravljal že nekajkrat tudi takratni nadzorni svet in novi nadzorni svet slovenske razvojne družbe, vendar se je kljub temu ugotovilo, da se poiščejo še dodatne možnosti, alternative reševanje podjetja. Ravno zaradi močno izraženega finančnega efekta se je pristopilo tudi k drugim variantam, ki bi bile morda finančno manj obremenjujoče s stališča takratnega sklada oziroma slovenske razvojne družbe.
Hkrati so se začeli pojavljati tudi drugi eventualni prevzemniki podjetja v stečaju, ki bi nadaljevali proizvodnjo. Variante so vključevale znanje, ki je bilo razvito v tem podjetju. Podjetje je bilo v preteklosti znano, imelo je določen know-how, kadrovsko je bilo precej močno, bila je tu inženirska baza, ki je znala zadeve tudi narediti. Vendar vsak dan odlaševanja je, logično, pomenilo, da se bo ta baza rotirala in da se bodo možnosti za uspešno revitalizacijo projekta tudi zmanjševale. Tako so se med drugimi tudi pojavili - že ko je nastala slovenska razvojna družba, ko se je sklad preoblikoval z novim zakonom o slovenski razvojni družbi in s programom prestrukturiranja - so se pojavili tudi novi interesenti, tako recimo: Avtotrading, ki je podal tudi svojo ponudbo. Ta ponudba je bila v primerjavi s prejšnjo, ki sem jo omenil, boljša, vsaj na papirju, ker je zahtevala manjšo finančno udeležbo slovenske razvojne družbe. Hkrati so se komplementarno pojavljale tudi ponudbe številnih drugih podjetij, tako podjetje Penta zastopa interes italijanskega podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo okovij in bi te izredno velike hale tudi zapolnil s svojimi programi.
No, res zadeve so se začele odvijati. Samo oblikovanje slovenske razvojne družbe je zahtevalo kar določen čas, predno se je oblikoval nadzorni svet, nato tudi sama uprava; številni zapleti. Tako je dejansko uprava polno prevzela posle nekje v jeseni lanskega leta. Podjetje Penta se je pojavljalo ves čas - kot je bilo pravilno ugotovljeno s strani poslanca Petana; se je pojavljalo tudi kot potencialen najemnik v tem delu podjetja, ki bi razvijalo svoje programe, zaposlilo - če se ne motim - okoli sto petdeset do dvesto ljudi in naslavljalo razne prošnje; od sklada oziroma slovenske razvojne družbe, ministrstva, vlade in podobno.
Ministrstvo je večkrat apeliralo pri slovenski razvojni družbi, da se zadeva uredi. Tu je malo netočna informacija. Predsednik uprave je direktno odgovoril podjetju Penta, da se išče celovita rešitev projekta Vozila Gorica in da je v tem kontekstu treba tudi iskati možnosti za italijanskega partnerja. Se pravi, to je dopis, ki vam ga lahko tudi posredujemo.
Je pa res, da trenutno do danes ta končna odločitev še ni bila sprejeta. V tem pismu je predsednik uprave slovenske razvojne družbe povedal, da se išče kompleksna rešitev in da je rešitev najema kapacitet odvisna od tega, katera varianta bo izbrana v primeru proizvodnje prikolic.
Mi imamo redne petkove kolegije - koordinacijske sestanke z upravo slovenske razvojen družbe na ministrstvu za gospodarske dejavnosti, ki jih vodi sam minister. Eden izmed projektov je tudi Vozila Gorica. Na predzadnjem sestanku se je zahtevalo tudi statusno poročilo o tem projektu. To poročilo smo dobili in ga kot predsednik nadzornega sveta slovenske razvojne družbe želim uvrstiti na naslednjo sejo, ki bo v marcu, kjer bi se dokončno odločili o tem, v katero smer bomo peljali projekt. Tako da lahko potem tudi damo pisni odgovor podjetju Penta o eventualnem najemu.
Mislim, da tu ni problematično samo tuje podjetje, ki bi želelo izvajati določeno dejavnost, ampak da je obseg tega posla odvisen od tega, kako široko se bo šlo z aktiviranjem programa prikolic. To je trenutni presek, razrez zadeve v primeru Vozila Gorica. Zavedam se, da se zadeve vlečejo že 7, 8 mesecev, da tuji partner izgublja potrpljenje. Ministrstvo je opozarjalo in bo opozarjalo na ta problem in tudi bo povleklo ustrezne ukrepe, da bi se ta projekt do srede marca tudi definitivno zakoličil in se podal odgovor. Bo pa vsekakor vodilo to, da se poskuša celotne kapacitete - zmogljivosti, ki so, maksimalno zapolniti z novimi programi, aktivirati dodatne programe, ki so lahko čisto z drugega stališča, ki niso komplementarni, ampak so iz drugih dejavnosti. Tako bi se določena dinamika ohranjanja zaposlovanja ali celo povečevanja zaposlovanja v tem delu, ki je sploh kritičen, tudi obdržala. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ - SALMIČ: Hvala. Vabim še kolega Juria. Gospod Petan bi postavili še dodatno oziroma dopolnilno vprašanje.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Z odgovorom, ki je bil izčrpen, sem sicer zadovoljen, ne pa z vsebino. To pa zato, ker tisti ljudje, ki pričakujejo nekaj pismeno - in upam, da bom dobil tudi pismeno. Ni treba obširnega, zaradi vsebine. Hočem povedati to: včeraj smo zaključili točko Obravnava strategije vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. V Evropski uniji vemo, da danes je stečaj, jutri pa zdravi del, nekako v neki novi obliki, v neki novi firmi deluje naprej. Ta zadeva z Vozila Gorica se pa očitno več kot en dan, en teden, en mesec, več kot eno leto že vleče. Mislim, da je to tudi del strategije vključevanja v Evropsko unijo na naših praktičnih primerih; kako lahko naše gospodarstvo, tisto, ki ima še možnost preživetja, ki še lahko nekaj da, kjer še lahko nekaj nastane, kjer so lahko tudi delovna mesta, kjer so lahko programi - da čimprej zaživi.
To se pravi, pa vem, da to ni samo odvisno od gospoda državnega sekretarja, ampak da je samo on eden od členov pri tem reševanju, tako da je to bolj mišljeno, da leti na vlado, da je treba pač vse narediti, da se bomo tudi tu približevali Evropi, ne pa, da bomo še vedno ostali pri tistih naših načelih in principih, ko nekaj vlečemo zaradi nekih drugih interesov. Upam, da tista strategija, ki smo jo včeraj sprejeli, da bi mogoče veljale tudi na tem in pa podobnih primerih; da bi mogoče tisti, ki v državni upravi želijo nekaj spremeniti, imeli več podpore.
V tem smislu sem se sedaj prijavil in to, kar sem povedal, je šlo v tej smeri, da bi mogoče bila neka pomoč državnemu sekretarju pri njegovem delu, da bi v Novi Gorici nekaj nastalo. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Dajem še besedo gospodu Aurelio Juriju. Ko je bil na vrsti, je šel na sprejem delegacije, zato mu sedaj dovoljujem, da postavi svoje vprašanje.
AURELIO JURI: Hvala za benevolenco, gospa podpredsednica. Prosil, da vztrajamo, ker smo na robu sklepčnosti, tako da ne bi prej prenehali. No, vprašanje se glasi tako:
V nacionalnem programu razvoja slovenske železniške infrastrukture je predvidena izgradnja drugega tira Divača-Koper, 48 in pol kilometrov, v letih 1998-2000. Mislim, da je odveč poudariti, da je izgradnja navedenega tira pogoj za nadaljnji razvoj naše edine pomorske luke in za uspešno vključitev Slovenije v mednarodne prekomorske blagovne tokove. Ker priprava izgradnje navedenega tira ni potekala po terminskem planu, ki bi zagotavljal njegovo izgradnjo v rokih, določenih z nacionalnim programom razvoja slovenske železniške infrastrukture, so bili aprila lani na sestanku predstavnikov pristojnih ministrstev, občin in drugih zainteresiranih subjektov dogovorjeni ukrepi za pospešitev priprave izgradnje ter dogovorjene zadolžitve pristojnih ministrstev v zvezi s tem. Ministrstvo za promet in zveze je tako prevzelo zadolžitev, da do konca 1997. leta pripravi ustrezno študijo o povečanju kapacitet enotirne proge Divača-Koper, nadalje, da do konca 1997. leta poda vladi Republike Slovenije uradni predlog za izdelavo lokacijskega načrta ter do istega termina v sodelovanju z občinami Koper, Divača in Hrpelje-Kozina, pripravi podroben program za izdelavo navedenega lokacijskega načrta.
Po mojih informacijah je do sedaj ministrstvo za promet in zveze delno izpolnilo le prvo nalogo. V decembru 1997. leta je bilo namreč izdelano vmesno poročilo o pripravi študije o povečanju kapacitet enotirne proge Divača-Koper. Iz navedenega lahko sklepamo, da se glede na veljavne postopke in predpisane roke priprave lokacijskega načrta izgradnja drugega tira Divača-Koper ne bo pričela niti do leta 2000, ko bi po sprejetem nacionalnem programu razvoja slovenske železniške infrastrukture navedeni tir moral biti že zgrajen.
Vlado Republike Slovenije zato pozivam oziroma sprašujem, kdo je odgovoren za neizpolnjevanje konkretne naloge - izgradnje drugega tira Divača-Koper - iz sprejetega nacionalnega programa ter kaj je vlada ukrenila, da bi odgovorni za uresničitev navedene naloge iz nacionalnega programa svojo zadolžitev izpolnili v sprejetih rokih? Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Vabim predstavnika ministrstva, da poda odgovor. Državni sekretar, dr. Hanžel.
DR. SLAVKO HANŽEL: Hvala lepa. Spoštovani! Navedbe, ki smo jih slišali, so točne. Dejstvo je, da je vlada v proračun uvrstila že za leto 1996, nato za leto 1997 in v predlog proračuna za leto 1998 dodatna sredstva. Če jih seštejemo, približno 750 milijonov tolarjev za povečanje zmožnosti elektronapajalne postaje Črnotiči. Dela so bila pričeta v tem obdobju in bodo zaključena v prvi polovici letošnjega leta. Ta investicija omogoča povečanje propustnosti proge za 30 do 40%, kar je po načrtih razvoja, tudi Luke Koper, dovolj za načrtovani razvoj do približno 8, 9 milijonov ton obsega dela v luki do leta 2002.
Ministrstvo za promet in zveze je na osnovi skromne realizacije nacionalnega programa razvoja železniške infrastrukture, ki je bila v obdobju doslej realizirana le nekoliko čez 30%, in še to ob veliki udeležbi tujih kreditorjev - dobili smo namreč približno 150 milijonov dolarjev finančnih sredstev v obdobju od 1993 do zaključka letošnjega leta za posodobitev železniške infrastrukture - v grobem rečeno. In seveda sredstva iz državnega proračuna, ki pa so skupaj - kot rečeno - zadoščala za tako skromen obseg realizacije nacionalnega programa. Zaradi tega smo dejansko že v lanskem letu pripravili dopolnitev nacionalnega programa, ki ga je obravnavala vlada, ga potrdila in predložila v obravnavo državnemu zboru. Ta nacionalni program dejansko vključuje - če se smem omejiti samo na poslansko vprašanje gospoda Jurija - tudi aktivnosti v zvezi z izgradnjo drugega tira Divača - Koper na način, da naj bi dejansko ta tir bil zgrajen v obdobju do leta 2002 oziroma 2003. Takšen je predlog v dopolnitvi nacionalnega programa, ki ima tudi svojo strokovno osnovo v povečani kapaciteti prevoza vlakov na odseku med Divačo in Koprom z realizacijo te močnejše elektronapajalne postaje, ki bo dejansko fizično omogočila vožnjo vlakov s krajšimi razmiki, kot je to danes primer.
Kot je bilo rečeno, je neke vrste predhodna študija upravičenosti, ki vključuje tri variante možnega poteka drugega tira na tem območju, bila izdelana v lanskem letu. Sedaj je pa v polnem teku izdelava študije upravičenosti, ki jo sofinancira tudi avstrijska vlada in jo v sodelovanju z našimi inštitucijami izdeluje avstrijsko podjetje AREI. Ta študija bo končana do jeseni letošnjega leta. Potem je priprava idejnih projektov in vse ostale dokumentacije, ker zahteva svoj čas. To, kar je omenil gospod Jurij, da naj bi takoj po izdelavi študije upravičenosti tudi že vložili zahtevek za lokacijski načrt, je velika iluzija. Vi vsi dobro veste, da je treba vso strokovno dokumentacijo imeti pripravljeno prej, preden se lahko do take procedure pride. In to se bo - po predvidevanjih dejansko tega dopolnjenega nacionalnega programa - zgodilo šele nekje v obdobju konec leta 1999 do leta 2000. Se pravi, da bi vlada sprejela uredbo o lokacijskem načrtu.
Sama izgradnja proge in sploh financiranje razvoja železniške infrastrukture je predvideno iz proračunskih sredstev, ki so izjemno omejena, kot veste; omejena so v tem smislu, da jih ni možno zagotavljati v obsegu, ki bi omogočila zagotavljanje nacionalnega programa razvoja železniške infrastrukture. Zato je vlada tudi naložila - recimo, prav v primeru izgradnje železniške povezave med Slovenijo in Madžarsko, ki je kot prva v teh posodobitvah železniške infrastrukture - pridobitev dodatnih tujih kreditov. Podobno bo verjetno treba narediti tudi za izgradnjo drugega tira Divača-Koper ali pa najti kak drug model udeležbe zasebnega kapitala pri realizaciji tovrstnih investicij. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Juri želi še dodatno postaviti vprašanje.
AURELIO JURI: Le zahvalil gospodu Hanželu za odgovor, iz katerega se vendar da nekaj ugotoviti; da tako kot pri avtocesti, tudi pri železnici pride do bistvenih odmikov - pa se ne spuščam na teren razlogov, morda upravičenih ali ne vzrokov, ampak do pomembnih odmikov - od terminov, ki so bili opredeljeni v nacionalnem programu. Govorimo že "od leta 2002 oziroma 2003", to pomeni, če bi bile posledice v smislu glede konkurenčnosti bližnjega Trsta itn. za naše edino slovensko pristanišče, za to vlada prevzema in nosi vso odgovornost. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Takole. Izčrpali smo izbor vseh poslanskih vprašanj. Predstavnikov vlade se toplo zahvaljujem za prisotnost in za vse podane odgovore. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Še obvestilo. Sejo nadaljujemo v torek 3. marca ob 14.00 uri in vsem želim prav prijeten vikend.
Za konec pa bi želela podati še naslednje pojasnilo. Na klopeh ste našli gradivo o naravnih spomenikih "Mali plac in Kuclerjev kamnolom". Obveščam vas, da je bilo, sicer lično gradivo, razdeljeno v dvorano državnega zbora v nasprotju z dosedanjo prakso in brez vednosti vodstva ter pristojnih služb državnega zbora. Hvala.
(SEJA JE BILA PREKINJENA DNE 27. FEBRUARJA 1998 OB 13.08 URI.)