Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
nadaljevanje 3. seje
(26. marec 1997)


Sejo je vodil Borut Pahor, podpredsednik Državnega zbora.
Seja se je pričela ob 10.01 uri.


PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Ura je 10. Ugotavljal bom sklepčnost. Ura je 10. in ena minuta in pričakujem, da Državni zbor lahko začne s svojim delom.
Pričenjam nadaljevanje 3. seje Državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Andrej Gerenčer, Josip Bajc, dr. Franc Zagožen, dr. Miroslav Luci, gospod Miroslav Mozetič, dr. Ciril Ribičič, Vincencij Demšar, gospod Franc Potočnik, kolega Janez Kramberger in Rudolf Petan do 12. ure. Gospod Mirko Zamernik, gospod Branko Kelemina na popoldanski del seje in naš kolega Alojz Kovše do 12. ure. Ugotovimo sklepčnost! (16 prisotnih.)
Ugotavljam, da je to seveda premalo za sklepčnost Državnega zbora.
Predlagam, da še enkrat ugotavljamo sklepčnost Državnega zbora.
Rad bi se držal tistega sklepa oziroma dogovora na kolegiju Državnega zbora, da se seje začenjajo točno. Vsaj stvar predsedujočega je, tako Državnega zbora kot delovnih teles, da začne točno. Stvar osebne izbire poslank in poslancev pa je ali se bodo točnemu začetku pridružili. Tako, da prosim razumite moje ravnanje.
Predno bom v drugo ugotavljal sklepčnost, bi prijazno prosil naše kolegice in kolege, ki imajo obveznosti v pisarnah, da se nam pridružijo, da bi tako lahko začeli z današnjim delom. Prav tako bi seveda prosil predstavnike vlade, ministra in državne sekretarje, da se nam pridružijo. Ugotavljamo sklepčnost. Prosim, da priglasite svojo navzočnost s pritiskom na sivo tipko. (54 prisotnih.) Ugotavljam, da je Državni zbor sklepčen in da začenja svoje delo.
Na sejo sem vabil predstavnike Vlade Republike Slovenije. Vse lepo pozdravljam! Današnje nadaljevanje bomo pričeli z obravnavo 16. točke, to so vprašanja in pobude poslank in poslancev, zatem pa prešli na obravnavo 15. točke, to je na volitve in imenovanja ter sejo nadaljevali z včeraj prekinjeno 5. točko dnevnega reda, to je s predlogom zakona o javnih naročilih.

Prehajamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE POSLANK IN POSLANCEV.
V poslovniškem roku enega dne pred sejo zbora smo prejeli pisne prijave poslanskih vprašanj in pobud. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj in pobud sem določil v skladu z zadnjim odstavkom 23. člena poslovnika tako, da prva tri vprašanja oziroma pobude postavijo poslanci opozicije, nato pa po vrsti poslanci iz raznih poslanskih skupin, po vrstnem redu prijave.
Poslanke in poslanci, opozarjam, da mora biti poslansko vprašanje kratko in postavljeno tako, da je njegova vsebina jasna in razvidna. V nasprotnem primeru bom moral poslanca opozoriti in ga pozvati, da vprašanja ustrezno izpolni. Ustno zastavljeno vprašanje oziroma pobuda ne sme trajati več kot tri minute, ministrov odgovor praviloma ne sme trajati več kot deset minut, dopolnilno vprašanje poslanca pa spet ne sme trajati več kot dve minuti.
Prvi bo poslansko vprašanje postavil poslanec Zmago Jelinčič iz poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke; za njim Miran Potrč, Združena lista socialnih demokratov, in Janez Mežan, Slovenska socialna demokracija.
Prosim kolegice in kolege, da pripomorete k redu in miru v dvorani. Poslanca Zmaga Jelinčiča pa vabim k besedi. Prosim.

ZMAGO JELINČIČ: Dober dan, lep pozdrav vsem skupaj! Najprej, na tem sejmu turizma je Hrvaška zopet delila en zemljevid, na katerem je bila jasno vrisana morska meja sredi Piranskega zaliva, točno tako rešitev pa nam ves čas ponujajo Hrvatje. V tem primeru ima Slovenija zgolj eno majhno mlakužo in nikakršnega morja.
Potem, vrh Gorjancev je lepo narisan na hrvaški strani, čeprav meja še ni uradno določena.
Poleg tega, do Maribora in naprej je vrisana cesta proti Dunaju - ali to pomeni, da so tisti koridorji, ki smo mi tako nasprotovali proti njim, že določeni in že dogovorjeni s hrvaško vlado? Poleg tega pa sprašujem še to Ministrstvo za zunanje zadeve, seveda, zakaj ni demantiralo gospoda Ivico Maštruka, novega veleposlanika Republike Hrvaške, ki je izjavil, da - dobesedno bom prebral - "za Svetu Geru načelno dogovor več i postoji itn." Ali je res, da dela zunanje ministrstvo nam za hrbtom, da prodaja slovensko zemljo in prosil bi gospoda ministra, ki ga ne vidim, upam, da bo vsaj kakšen njegov pooblaščenec tukaj, da mi bo odgovoril.
In drugo vprašanje za Ministrstvo za pravosodje. Firma "Spaick vlačilci" toži Republiko Slovenijo za 3 milijone 800 tisoč ameriških dolarjev v tolarski protivrednosti zaradi škodljive pogodbe in pa nezakonitih del. Vendar pa nekako se ta zadeva odriva na stran in bi prosil gospoda ministra, da odgovori, kdaj bo prišla zadeva v obravnavo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala lepa. Prosim pristojnega ministra oziroma predstavnika vlade, da odgovori na vprašanje kolega Zmaga Jelinčiča. Kdo želi besedo? Prosim. Gospod Gantar, minister.

DR. PAVEL GANTAR: Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Opravičujem odsotnega ministra in obljubljam, da bo odgovor na prvo vprašanje gospod poslanec dobil v roku dveh ur, še tekom tega dopoldneva. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala lepa. Želi morda še kdo od predstavnikov vlade odgovoriti na vprašanje, ki ga je postavil kolega Jelinčič? Prosim. Gospod Marušič, minister.

TOMAŽ MARUŠIČ: Zadeva "Spaick" je v sodnem postopku. Bomo do prihodnje seje Državnega zbora pripravili poročilo potem, ko dobimo ustrezne podatke od sodišča, kjer se ta stvar obravnava. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala, gospod minister. Želite zastaviti dopolnilno vprašanje, gospod Jelinčič? Prosim. Na voljo imate dve minuti.

ZMAGO JELINČIČ: Hvala. Dopolnilno vprašanje bo pravzaprav protest proti temu, da gospod minister za zunanje zadeve ni pravočasno prišel sem oziroma da ni pravočasno poslal nekoga, ki bi ga lahko zastopal in vsaj do neke mere odgovoril na vprašanja poslancev. Verjetno bodo še kakšna druga vprašanja za isti ministrski resor in mislim, da to ni fer in ni v skladu s poslovnikom ter z delom Državnega zbora.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Vodstvo Državnega zbora bo opozorilo Vlado Republike Slovenije, da je dolžna spoštovati določbe poslovnika in upoštevati odločitev, da sodeluje pri tej točki dnevnega reda v kompletni zasedbi. Besedo ima kolega Aurelio Juri, ki bo postavil vprašanje iz vrst Združene liste. Za njim Janez Mežan, Socialdemokratska stranka.

AURELIO JURI: Hvala, gospod predsednik. Torej prvo vprašanje naslavljam Ministrstvu za promet in zveze oziroma za okolje in prostor ter vladi. Po nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji bi se morala v letošnjem letu pričeti gradnja avtocestnega odseka Klanec - Sermin oziroma križišče Ankaran. Odsek naj bi bil dokončan in predan svojemu namenu 1999. leta. V postopku priprave dokumentacije je bilo ugotovljeno, da je gradnja odseka finančno mnogo zahtevnejša od predvidene po nacionalnem programu, zato je sledilo iskanje financ ugodnejše variante poteka trase, ki pa je pripravo dokumentacije bistveno podaljšalo in še danes ni jasno, kdaj bo ta naloga sklenjena. Po terminskem planu DARS-a bi moral biti lokacijski načrt, če se ne motim sprejet že januarja letos.
Upoštevaje ta dejstva oziroma že nastale zamude ter napovedi ministra za promet in zveze o določenem rebalansu nacionalnega programa izgradnje avtocest v državi, sprašujem ministrstvi za promet in zveze ter za okolje in prostor, ali je pričakovati nadaljnja odstopanja od nacionalnega programa oziroma terminskega plana Družbe za avtoceste in koliko, ter vlado, ali se zaveda posledic in negativnih učinkov na dosedaj mnogokrat dokazano in vsakič znova potrjeno ter za nacionalno gospodarstvo pomembno konkurenčnost koprskega in edinega slovenskega pristanišča ter tudi širše na tako imenovane primerljive prednosti obalnega gospodarstva oziroma pomorskega, turističnega in drugega nosilnega gospodarstva slovenskega dela Istre.
Drugo vprašanje. Naslovljeno je na Ministrstvo za finance. Izgradnja, delovanje in vzdrževanje komunalne infrastrukture terja v proračunih lokalnih skupnosti izjemno visok delež sredstev, ki naj bi jih praviloma pridobivali v sistemu zagotovljene porabe. Ministrstvo za okolje in prostor je sicer z nekajletno zamudo že lani uspelo oblikovati v ta namen zadovoljiva in v določenih segmentih tudi zelo ustrezna strokovna merila, ki ob vseh pomanjkljivostih in nedorečenostih vendarle predstavljajo korektno izhodišče za postopno urejanje razmer na tem področju. Ne glede na to, da se bomo s problemom srečali ob razpravi in na sprejemu letošnjega finančnega zakona ter napovedanih spremembah sistema financiranja občin in celotne lokalne samouprave, Ministrstvo za finance sprašujem, kdaj bo v celoti akceptiralo ta merila in skladno z njimi lokalnim skupnostim zagotovilo iz tega naslova ustreznejše prihodke. Kolegi poslanci, ki že županujejo ali so županovali, te stvari dobro vedo. Vedeti pa moramo še vsi ostali, da danes v lokalne proračune na obstoječi način in za te namene priteka samo včasih tudi do pičlih 15 do 20% potrebnih sredstev, kar predstavlja za komunalni standard - župani mi bodo to pritrdili - če ne že katastrofo, vsekakor hudo nazadovanje ali počasnitev razvojne dinamike v občinah.
Ali lahko postavim še vprašanje za gospoda Ribičiča, ker ga ni?

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Nemogoče.

AURELIO JURI: Hvala.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala lepa, kolega Juri. Predlagam, da spoštujemo pravila, ki smo si jih določili. Besedo ima pristojni minister, če želi odgovoriti. Prosim.

DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Odsek avtoceste Klanec - Sermin je eden izmed najbolj pomembnih odsekov na potezi od Kopra do madžarske meje oziroma do avstrijske in madžarske meje in brez tega odseka je pravzaprav tudi vsa ostala izgradnja avtocest bila zgrajena na pol oziroma ne bi imela teh funkcij, ki jih sicer ima. Eden izmed strateških ciljev izgradenj avtocest v Sloveniji je pravzaprav dejansko povezati Luko Koper in obalo z zaledjem, ne samo slovenskim temveč tudi širšim srednjeevropskim. Tega se na Ministrstvu za okolje in Ministrstvu za promet in zveze zavedamo. Je pa tudi dejstvo, da je ta odsek eden izmed najtežjih, kar zadeva prostorsko umestitev v prostor in tudi cenovno zelo zahteven. V prostorskem smislu je to odsek, kjer moramo spustiti avtocesto iz zgornjega kraškega roba na spodnje kraški rob, potem zaobiti varovana in zelo subtilna območja, krajinsko in naselbinsko, kar župan in poslanec seveda ve, in seveda priti skozi gozd, urbano strukturo, na obalo.
Eden izmed problemov, ki se je pojavil pri izdelavi lokacijskega načrta je bil ravno vprašanje, kako preiti ta kraški rob, ta dilema je zdaj rešena, vendar pomeni tudi to, da bo cena investicije večja kot je bilo v začetku predvideno. Mislim, da je predvidena vsota 16 milijard in da je ta vsota povsem neustrezna in da je podcenjena. Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo informacijo in predlog za nadaljnji postopek na tem odseku in ga bo minister za promet in zveze verjetno v teh dneh tudi potrdil in poslal na vlado.
Kar zadeva same roke, lahko rečemo, da pričakujemo pol letno zamudo pri končanju in sprejetju lokacijskega načrta, kar je še vse znotraj možnih toleranc, ki zadevajo kompletno izgradnjo avtoceste, od lokacijskega načrta pa do odprtja, lahko bi rekli, vrvice na avtocesti.
To pomeni, te zamude in te zadeve so lahko in bodo nadoknadene v samem postopku, procesu gradnje ceste, kar se je v preteklih letih že večkrat zgodilo. Opozoril bi, da je hitra gradnja ceste možna le tedaj in samo tedaj, če je lokacijski načrt izjemno dobro in kvalitetno pripravljen. To mislimo storiti tudi v tem primeru in potem na osnovi dobro pripravljenega lokacijskega načrta pospešiti samo gradnjo avtoceste.
Torej, pričakujemo, da bo Obala dobila cesto v končnem predvidenem roku in da je to, ponovno poudarjam, interes in prepričanje vlade, da če že hočete zelo jasno in zelo odgovorno, brez tega odseka, ki mora priti v funkciji po nacionalnem programu, tudi ostali odseki, ostala cestna infrastruktura pravzaprav izgubi svoj smisel. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala lepa, gospod minister. Želi kolega Juri zastaviti dopolnilno vprašanje? (Ne.) Besedo ima kolega Janez Mežan. Za njim bo dobil besedo kolega Jože Avšič.
Prosim, gospod Mežan.

JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Gospod podpredsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Svoje poslansko vprašanje postavljam ministru za šolstvo in šport, gospodu dr. Slavku Gabru. Nanaša pa se na knjižico "Nova devetletna osnova šola", ki sta jo pred kratkim izdala Ministrstvo za šolstvo in šport ter Urad Republike Slovenije za šolstvo in šport in je namenjena staršem, da bi bili bolje informirani o bodoči devetletki.
V uvodni besedi minister dr. Gaber zapiše tudi stavek "Obveščenost je gotovo najboljša zaščita pred tistimi, ki bi vas želeli peljati žejne prek vode, ali pa vas z demagogijo vpreči v voz svojih cehovskih oziroma osebnih ambicij".
Najprej moja pripomba. Takšen demagoški stavek ni primeren za knjižico, ki naj bi objektivno informirala starše o novi devetletki, ker bega in pušča v dvomih starše kdo so ti neimenovani, ki želijo in tako naprej. Potem pa moje vprašanje. Kdo so tisti, ki bi starše želeli prepeljati žejne preko vode? Ali pa jih želijo z demagogijo vpreči v voz v ekscekusih oziroma osebnih ambicij? Ali so to tisti, ki že kar nekaj časa argumentirano nasprotujejo nekaterim spornim določilom zakona o osnovi šoli? Čutenje staršev je bilo na posvetovanju o prenovi šole prejšnji teden v Cankarjevem domu, ki ga je organizirala Zveza družin pri Zvezi prijateljev mladine povedano z izjavo enega od udeležencev: "Otroci so preveč pomembno bogastvo, da bi jih puščali v storilnostno šolo, ki jih bo pohabljala in napravila iz njih na pol nevrotične osebnosti".
Drugič. Ali so to tisti, ki argumentirano nasprotujejo uvajanju zunanjega preverjanja znanja v novi devetletki? Za tako rešitev po njihovem mnenju skoraj ni mogoče najti zgleda v razvitih pa tudi v manj razvitih evropskih državah.
Tretjič. Ali so to tisti, ki dokazujejo, da se v Evropi širi trend, ki o obveznem šolanju ne uvaja zunanje diferenciacije, ker obstaja velika nevarnost, da bo povzročila še večjo socialno diferenciacijo? Ali so to tisti, ki dokazujejo, da od začetka prenove šolstva ne sodelujejo strokovnjaki z vseh ravni šolskega sistema, na primer strokovnjaki praktiki?
In petič. Ali so to tisti, ki dokazujejo, da je decentralizacija v upravljanju šolskega sistema s povečanjem avtonomije šol, vloge šol, vloge staršev v lokalni skupnosti ena najbolj izrazitih značilnosti procesov v zahodneevropskih državah v zadnjih letih? In tako naprej. Vsi ti ljudje imajo imena in priimke. Kdo so torej tisti, ki so brezimno omenjeni v stavku, ki sem ga citiral. Hvala za odgovor.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala lepa, gospod Mežan. Želi kdo od pristojnih ministrov odgovoriti na vprašanje našega kolega? Državni sekretar gospod Zgaga. Prosim.

DR. PAVLE ZGAGA: Hvala za besedo gospod podpredsednik. Spoštovane gospe poslanke, spoštovani gospodje poslanci! Pravzaprav moram predvsem opravičiti odsotnost gospoda ministra, doktor Gabra. Z ekipo je na celodnevnem posvetovanju na novomeškem področju prav v zvezi z vprašanji, ki jih je gospod poslanec navedel. Sestanek je bil sklican prej, kot smo zvedeli za današnji dnevni red, in ni bilo mogoče premakniti. Glede na to vprašanje, seveda kakor je bilo zastavljeno, sam ne morem zadostno odgovoriti, ker je zastavljeno neposredno na ministra kot avtorja zapisa, vsekakor pa moram opozoriti na to, da seveda gre za mnoga dejstvena vprašanja, ki so bila v javni obravnavi doslej napačno ali pa pomanjkljivo prikazana. Takšni so gotovo elementi, ki jih je mogoče pokazati tudi v knjižici. Sam seveda lahko zagotovim gospodu poslancu, da bo na to vprašanje, na to kompleksno vprašanje pripravljen pisen odgovor. Hvala.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala lepa. Želite postaviti dopolnilno vprašanje? Ne. Potem vabim k besedi gospoda Jožeta Avšiča, za njim bo dobil besedo Franci Rokavec.

JOŽE AVŠIČ: Spoštovani zbor, spoštovani gospod podpredsednik! Imam dve pobudi na katere ni niti nujno da danes dobim odgovor, bolj pomembno je, da bi ti pobudi imeli rezultat v izvedbi. Vladi Republike Slovenije dajem pobudo in zahtevo, da v najkrajšem času odločijo o izbiri najugodnejšega ponudnika za pridobitev koncesije za izkoriščanje vodnega potenciala reke Save na odseku od Suhadola do državne meje z Republiko Hrvaško. Aktivnosti za izgradnjo verige elektrarn na spodnjem toku Save imajo že dolgoletno zgodovino, dejansko pa se je veriga že pričela graditi na podlagi soglasja Izvršnega sveta Republike Slovenije iz leta 1987, leta 1988 pa se je pričela graditi Hidroelektrarna Vrhovo. Že leta 1990 je bil objavljen odlok o lokacijskem načrtu Hidroelektrarne Poštan, ki pa še vedno ni v izvajanju. Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije je septembra 1991 sprejel stališča za gradnjo hidroelektrarn, na osnovi katerih je bil podpisan tudi avstrijsko-slovenski protokol. Nadaljevale so se organizacijske aktivnosti vse do javnega razpisa Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije za pridobitev koncesionarja za izkoriščanje vodnega potenciala reke Save na odseku od Suhadola do državne meje z Republiko Hrvaško. To je bilo objavljeno v Uradnem listu 51/94.
Informirani smo, da so prispele štiri prijave na javni razpis, vendar do odločitve še do danes ni prišlo. Dejstvo, da do izbire še vedno ni prišlo, povzroča veliko problemov v vseh občinah Posavja, kjer so predvidene bodoče hidroelektrarne, saj lokalne skupnosti nimajo ustreznega sogovornika, s katerim bi se lahko konkretno usklajevali o bodočih prostorskih posegih. Zaradi tega že predolgo stoji izvajanje ali načrtovanje vrste infrastrukturnih programov, pomembnih za posamezno občino ali za celotno regijo. Na čim hitrejšo odločitev v zvezi s podelitvijo koncesijo bi morali vplivati tudi pozitivni učinki same izgradnje celotnega projekta na oživljanje gospodarstva v Posavju, ki je eno od gospodarsko najbolj opustošenih področij Slovenije. Stopnja brezposelnosti je z več kot 15% v regiji ena višjih v Sloveniji, v Brežicah pa denimo presega 18%.
Ne glede na to, kateri ponudnik bo izbran, pričakujemo, da bo imela realizacija tega projekta izredno velik pozitivni vpliv na posavsko in slovensko gospodarstvo.
Naslednje - ki se nanaša samo na občino Brežice, verjetno pa so taka področja še kje v Sloveniji, je - v občini Brežice so se koncem 80-ih let izvajale obsežne hidromelioracije na Dobovskem polju, ki so obsegale preko 500 ha kmetijskih površin. Dela nikoli niso bila zaključena, čeprav so bile izvedene regulacije vodotokov ter delno tudi visokovodni obrambni nasip ob reki Savi. Takratna občinska skupščina v letu 1990 ni uvedla komasacijskega postopka, na podlagi spremenjene zakonodaje pa le ta ni več v pristojnosti lokalnih skupnosti.
Stanje na Dobovskem polju je že več kot 7 let nevzdržno, saj lastniki ne vedo, katere so njihove parcele, kakšen obseg kmetijskih zemljišč so izgubili, niso dobili poplačanih odškodnin - še več - za izgubljene kmetijske površine plačujejo vse davke in obveznosti, ki jim sledijo.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Moram vas opozoriti, da se vam je čas iztekel.

JOŽE AVŠIČ: Nedokončani nasip pa še vedno povečuje in povečuje poplavno ogroženost.
Dajem pobudo, da Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za kmetijstvo v letu 1997 ukreneta vse potrebno za sanacijo stanja.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala, kolega Avšič. Želi predstavnik vlade odgovoriti na vprašanje oziroma na zastavljeno pobudo? Minister gospod dr. Gantar.

DR. PAVEL GANTAR: Hvala. Zahvaljujem se za obe pobudi. Prva v zvezi s koncesijo na reki Savi - postopek je v zaključni fazi. Lahko pričakujemo še v tem obdobju, da se bo vlada tudi odločila v zvezi s tem. Tudi sami menimo, da je ta zadeva, gradnja teh elektrarn dejansko ne samo problem oskrbe z elektriko, ampak dejansko tudi pomembna razvojna spodbuda za ta del Posavja.
Za drugo vprašanje v zvezi z nedokončanimi komasacijami pa mi računamo, da bomo zagotovili te odškodnine še v letošnjem proračunu, obenem pa imamo načrt, torej dokončanje nasipa med prioritetnimi nalogami na področju vodnega gospodarstva, kar je bilo z moje strani že tudi večkrat omenjeno. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala, gospod minister. Želite dopolnilno besedo? (Ne.) Besedo ima Franci Rokavec, Slovenska ljudska stranka - imate tri minute. Izvolite.

FRANCI ROKAVEC: Spoštovani gospod predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci in pa predstavniki vlade! Zastavljam eno poslansko vprašanje in pa eno poslansko pobudo.
Pri prvem poslanskem vprašanju sprašujem Vlado Republike Slovenije oziroma Ministrstvo za promet in zveze, kdaj se bodo pričela izvajati dela na rekonstrukciji zasavske magistralne ceste M-10/9, na odseku Ribče-Vernek-Jesenje, kajti javni razpis za oddajo del, ki je bil v decembru 1996, ni bil uspešen. Zato sprašujem Ministrstvo za promet in zveze, kdaj bo ponovljen javni razpis za oddajo del na relaciji Ribče - Vernek - Jesenje?
Vsled navedenega in na podlagi dejstev, da je dnevna migracija vozil preko 20.000 motornih vozil, da bo ob pričetku izgradnje trojanskega cestnega avtoodseka ta promet bistveno še povečala, navedena cesta pa prav zaradi navedenih nujnih posodobitev v tem trenutku ne dovoljuje dostopa težkim motornim vozilom v Litijo in širše območje proti Zasavju - skoraj z vsakodnevnimi prometnimi nesrečami na tej relaciji. Posledica tega je, da zaradi takega dosedanjega odnosa države do navedene ceste nosi predvsem gospodarstvo in s tem prebivalci celotnega središčnega dela Slovenije.
S tem poslanskim vprašanjem pričakujem, da bo prišlo do odgovornega reševanja navedenega vprašanja in obenem tudi sprašujem, kakšen je celoten koncept dokončanja rekonstrukcije magistralne ceste M-10/9.
In pa poslanska pobuda, ki se isto nanaša na Ministrstvo za promet in zveze oziroma na cestno problematiko, je pa o financiranju cestnega tolarja za modernizacijo lokalnih cest.
Vladi Republike Slovenije in pristojnemu Ministrstvu za promet in zveze dajem pobudo, da nemudoma pripravi vse potrebno - ustrezni zakon, da se bo iz sredstev cestnega tolarja financiralo tudi regionalne in lokalne ceste. Nedopustno je, da bi ob intenzivni izgradnji avtocestnega projekta, kar je absolutno spodbudno, se občutno zanemarja regionalna, predvsem pa lokalna cestna infrastruktura, še posebno ob dejstvu, da v merilih in kriterijih pristojnih za zagotovljeno porabo pri financiranju občin do sedaj za to ni bilo namenjenih namenskih investicijskih sredstev. Prav urejena cestna infrastruktura na lokalni ravni pa je eden od prvih korakov k bolj učinkovitemu pristopu države, da prepreči občutno praznjenje demografsko ogroženih območij. Hvala.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala lepa za vprašanje in pobudo. Želi pristojno ministrstvo odgovoriti nanjo? Ugotavljam, da ne. V tem smislu je ministrstvo dolžno odgovoriti pisno.
Besedo dajem kolegu Ivanu Božiču, za njim pa gospe Marii Pozsonec. Imate besedo, kolega Božič.

IVAN BOŽIČ: Spoštovani podpredsednik, spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani predstavniki vlade. Zadnje dneve, tedne in pa nekaj mesecev poslušamo mlade, ko se pritožujejo nad nameravano povišano zavarovalnino vozil naših zavarovalnic za mlade, za mlade šoferje, mlade lastnike avtomobilov. Zato naslavljam na ministra za finance ali Ministrstvo za finance - upam, da je predstavnik tukaj - ali se misli ukloniti pred zavarovalnicami in dovoliti tako povišanje. Mislimo, da je to diskriminacija ljudi, ker postavljam tudi to, da v 14. členu naše ustave piše, da smo pred zakonom vsi enaki. O tem mislimo vsi, ki danes sedimo tukaj v tej dvorani, ne samo mladina. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala lepa. Želi pristojen predstavnik vlade odgovoriti na to vprašanje?
Prosim. Državni sekretar.

ANDREJ SIMONIČ: Spoštovane poslanke in poslanci! Poizkusil bom pojasniti vprašanje, ki v zadnjem času v javnosti zbuja precej pozornosti. Dejstvo je, da so slovenske zavarovalnice pred pomembnim prestrukturiranjem. Za razliko od bank, zavarovalnice še niso doživele prestrukturiranja in ga bodo doživele v prihodnosti in ravno vrsta obveznega avtomobilskega zavarovanja je v zavarovalnicah v današnjem času in je tako že kar nekaj let izrazito negativna, kar pomeni, da so izplačane škode bistveno večje od prejetih prejemih. To je dejstvo in prav tako enostavno ni res, da bi zavarovalnice izkazovale velike dobičke. Ampak če se omejimo na vrsto obveznega avtomobilskega zavarovanja, je škodni izid izrazito negativen. Številke kažejo, da se na 100 zbranih premij izplača približno 130 do 140 škod. Po zavarovalnicah je seveda ta izid različen, negativni izid pa se meri seveda v milijardah tolarjev. Zato je bilo potrebno - to je bil eden od razlogov, zakaj so zavarovalnice predlagale linearno povišanje premij, za kar bi bilo pristojno Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Do te odločitve nikakor ni prišlo, hkrati pa je tukaj še en element, ki pa ni neposredno povezan s škodnim izidom, ampak je trend v svetu, ki gre v spremembo od zavarovanja vozila na zavarovanje voznika. In to je bil pa naslednji element, kjer je pa tudi Ministrstvo za finance na podlagi sklepa vlade že predlagalo zavarovalnicam, da uvedejo diferenciacijo glede na rizičnost voznikov. Zdaj, v obravnavanem primeru je torej prišlo do učinka, ki je dvojen. Hkrati bi s predlaganimi ukrepi prišlo do povečanja neto zbranih premij, kar bi seveda zmanjšalo negativni škodni izid v zavarovalnicah - ampak to, poudarjam, je postransko v tem trenutnem problemu. Namreč, če govorimo o diferenciaciji glede na voznika je jasno, da vsi vozniki med seboj nismo enaki. Princip v zavarovalstvu je, da se skupine rizičnih voznikov glede na njihove bistvene lastnosti razdelijo v skupine, ki so med seboj približno enake in da je po teh skupinah vsota zbranih premij približno enaka vsoti izplačanih škod. Ukrep, ki so ga zavarovalnice predlagale, gre ravno v to smer, namreč, da bi skupine voznikov, ki so bolj rizične, plačevale višjo premijo in bi bi bila ta skupna zbrana premija v približnem sorazmerju s škodami. V primeru mladih voznikov številke kažejo, da 14,5% mladih voznikov povzroči 24,5% vseh nesreč in jasno je, da po drugi strani ona druga skupina 85% voznikov, ki niso mladi, povzročijo ustrezno manjše število nesreč. Diferenciacija, ki jo poizkušam utemeljiti, pomeni samo to, da starejši vozniki, ki so po statističnih podatkih manj rizični, plačati toliko kot je prav, namreč toliko plačajo, da so tudi škode, ki se izplačujejo glede na premije, v približnem sorazmerju in enako velja tudi za drugo skupino in to je bil osnovni princip. Res pa je, da so zavarovalnice v tej fazi predlagale samo dva ukrepa, samo dve spremembi, to je tujina, večja rizičnost v tujini in pa mladi vozniki, kar je seveda premalo. Mišljeno je bilo, da bo to šele prvi ukrep oziroma prva diferenciacija, ki bi nato takoj v najkrajšem času sledile tudi nadaljnje diferenciacije po drugih rizičnih kriterijih kot so spol, zakonski stan, morebiti celo število prevoženih kilometrov in podobno. Vsekakor pa ni bil naš namen, ko smo o teh, o predlogu zavarovalnic seveda morali odločati, da bi ustvarjali nek generacijski konflikt, kar se je zdaj izkazalo. Zato lahko zdaj že povem, da bomo oziroma smo že predlagali zavarovalnicam, da se izvajanje tega ukrepa odloži in da se ga začne izvajati hkrati, ko bi se zadeva nekoliko bolj celovito uredila, kar pomeni, da bi se uvedle diferenciacije še za druge voznike, ne samo za mlade voznike.
Kar se pa tiče vprašanja 14. člena ustave, seveda mi mislimo, da to ni v nasprotju z ustavo, kajti sicer takšnega soglasja ne bi dali. Zakaj mislimo, da ni? Tukaj sta dva argumenta. Prvič, kot sem že omenil, vsi so enaki, vsi državljani so enaki po 14. členu ustave. Jasno pa je, da ta enakost pomeni, da so enaki na ta način, da plačujejo toliko kolikor ven dobijo in če gledamo celo skupino, je ta enakost, poudarjam, na ta način gledano sedaj večja kot je bila prej. Jasno pa je, da dopuščam tudi drugačna stališča, ki mislim, da se pojavljajo v javnosti. In drugič, premija, ki je po zakonu določena, je enaka za vse in se ni povečala. To pomeni, v tem smislu so vsi državljani enaki, res pa je, da bi uvedba teh pogojev pomenila, da tisti, ki bi po pogojih moral plačati večjo premijo oziroma plača samo osnovno premijo, je s to osnovno premijo zavarovan samo določen del rizika, ne pa več 100%. V tem primeru, na ta način pa seveda nismo več enaki, tako da je vprašanje tudi, če bo prišlo do odločanja Ustavnega sodišča, kako se ta enakost interpretira. Kajti vsi vemo, da je do konca ni možno izpeljati, kajti vsi nismo enaki - eni so večji, eni so manjši, eni so bolj rizični, drugi so pa manj rizični, tako da je to vprašanje.
Kar se tiče varnosti v prometu, je zdaj seveda vprašanje, ali je ta ukrep - ta ukrep je namenjen povečanju varnosti, v to ne gre dvomiti, vprašanje pa je, če bo dejansko imel vpliv na večjo varnost. Verjetno bi na varnost v prometu bistveno večji vpliv imel sprejem novega zakona o varnosti v prometu, ki bi na ta način verjetno povzročil nižji škodni izid mladih voznikov in v neposredni posledici tega seveda tudi ustrezno prilagoditev premij. Toliko, hvala lepa zaenkrat.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Želite, gospod Božič, zastaviti dopolnilno vprašanje? Ugotavljam, da ne.
Ob tej priložnosti bi rad rekel, da vsak od nas, ko govori, pričakuje nek elementarni mir v dvorani, da se lahko skoncentrira, zato bi prosil vse kolege, ki se pogovarjajo, da to počnejo dovolj diskretno, da ne bi motili sogovornika.
Kolegica Maria Pozsonec bo zastavila vprašanje, za njo pa kolega Miran Potrč.

MARIA POZSONEC: Vsem prisotnim lep pozdrav! Imela bi eno poslansko vprašanje. Prosim, da nekdo v imenu vlade in sicer bi najraje videla, da je to gospod Gertman, vodja skupnih vladnih služb, razloži, zakaj se ne urejajo zadeve na mejnem prehodu Dolga vas.
Kar se dogaja na tem mejnem prehodu že od leta 1991, je sramota evropske razsežnosti: kilometrske vrste tovornjakov, tudi po 24 ur čakanja, pogin živali, mrtvi slučaji, kriminal, nepopisna gneča in bi še lahko nadaljevala. Vladna služba pa ni sposobna sanirati stanja. Nekaj bi sicer gradili po nekaterih začasnih rešitvah, po načrtih, ki ne ustrezajo tolikšnemu pretoku ljudi in blaga. Te rešitve torej ne bi zagotavljale nemotenega dela niti carinskim delavcem niti obmejni policiji, kaj šele zadovoljevale za kulturen in udoben način prehoda meje. Odgovorni niso mogli, niti znali pridobiti denarja iz PHARE programa, čeprav je mejni prehod na madžarski strani grajen iz evropskega denarja. Že v tretjem mandatu ponavljam v zvezi z mejnim prehodom Dolga vas iste stvari - brez uspeha. Med tem časom pa se vrstijo kolone, dogaja se kriminal, trpijo delavci, potniki in prebivalci. Če je vladi kaj do ljudi, prosim, da poišče odgovorne osebe za takšno stanje, za razbremenitev Dolge vasi pa naj naredi vse, da Pince postanejo mednarodni mejni prehod in da se odpreta mejna prehoda Prosenjakovci in Kobilje.
Še poslanski pobudi. Prosim Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo in Vlado Republiko Slovenije, da čim prej izdela načrt za reševanje problema kmetijstva v Prekmurju. Prekmursko kmetijstvo je pred kolapsom. Število živil v hlevih rapidno pada, nobena kultura na njivah ne prinaša več koristi, poljedelstvo je v sesulu. Kljub 640 hektarjem strnjenih površin, vinogradov, na lendavskem področju še nimamo blagovne znamke za vino, niti vinske kleti. Kmetje nimajo socialne varnosti, ker ne morejo plačevati socialnega zavarovanja, namreč, nimajo denarja, nimajo prihodkov. Otroci kmečkih staršev si ne morejo privoščiti študija. Zato prosim tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, da omogoči takšen način zavarovanja, da s tem omogoči socialno in zdravstveno sigurnost kmetov. Hvala lepa, da ste me poslušali.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala lepa, kolegica Pozsonec. Želi predstavnik vlade odgovoriti na prvo zastavljeno vprašanje? Ugotavljam, da vlada ne želi po tej poti odgovoriti na vprašanje in pričakujemo pisni odgovor.
Kolega Miran Potrč ima besedo. Prosim, dopolnilna vprašanja. Izvolite.

MARIA POZSONEC: Hvala. Vprašanje sem najavila in ostro protestiram vladi, da ni pripravila odgovor v zvezi z mejnim prehodom Dolga vas.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Kolega Miran Potrč. Oprostite, kolega Potrč. Minister za kmetijstvo, prosim.

CIRIL SMRKOLJ: Lep pozdrav! Malo je bilo nesporazuma, predsedujoči je rekel, na prvo postavljeno vprašanje...

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Želite na pobudi odgovoriti?

CIRIL SMRKOLJ: ...Jaz bi na pobudo. Seveda sem vesel ob skrbi gospe Pozsončeve, kar se tiče stanja v prekmurskem kmetijstvu. Tudi skupaj sva spremljala forum, ki je nakazal nekatere težave, ki so v prekmurskem kmetijstvu, niso veliko drugačne kot vseslovenskem kmetijstvu, so zaskrbljujoče. Naše ministrstvo se s temi vprašanji resno ukvarja, tudi o vprašanju, predvsem, prekmurskega kmetijstva se v tem momentu veliko ukvarjamo, s statusom ormoške tovarne sladkorja; pesa je kultura, ki se v Prekmurju povečuje in bi tukaj prišlo še do hujše krize, če bi prišlo do kakšnega drugega principa. Na področju pšenice je ravno tako intenziven odnos in skrb ministrstva, tako za ekonomske odnose in razvoj, kot za kmetijstvo, da z ustreznimi tržnimi redi zagotavljamo čim boljši dohodek pridelovalcem pšenice. Seveda je pa zelo resen problem na področju vinogradništva, ker sem seznanjen, da to območje ni ustrezno organizirano, in ponudba vin ne gre v taki smeri kot v drugih območjih Slovenije. Mi bomo te stvari proučili in poskušali tudi preko zadružnega sistema, ki je nekako v hudi krizi v Prekmurju, poskušali ponovno te stvari oživiti in vzpostaviti resen tržni zadružni poslovni sistem v Prekmurju. Ker z razpadom tega sistema seveda se kriza kmetijstva v Prekmurju povečuje. Ukrepi bodo šli v smeri analiz, ki jih pripravljamo na kmetijskem ministrstvu, predvsem v smeri reševanja tega problema v kompleksu reševanja problema kmetijstva v Sloveniji.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala lepa, gospod minister. Besedo bo dobil gospod Miran Potrč. V tem času bi rad rekel kolegici Pozsončevi, da je bil njen protest upravičen. V skladu s 27. členom mora vlada odgovoriti na zastavljeno vprašanje. Želite popraviti to napako? Izvolite, gospod Andrej Pagon, namestnik generalnega sekretarja Vlade Republike Slovenije.

ANDREJ PAGON: Rad bi povedal, da se aktivnosti na področju mejnega prehoda Dolga vas nadaljujejo, tudi vlada dela na tem. Odgovor bo pa vlada posredovala poslanki pisno. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala lepa. Kolega Miran Potrč. Za njim bo dobila besedo kolegica podpredsednica dr. Helena-Hren Vencelj.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Moje prvo vprašanje je namenjeno gospodu ministru za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjanu Senjurju.
Sprašujem - prvič, ali ima vlada že pripravljen zakon o zagotavljanju sredstev pooblaščenim investicijskim družbam in zakaj ga še ni predložila Državnemu zboru.
Drugič - ali če zakona še nima, kdaj ga bo pripravila in predložila Državnemu zbor v obravnavo?
Najbrž temeljitejša obrazložitev za vse nas ni potrebna, vemo, da je Državni zbor v prejšnjem sklicu sprejel zakon s katerim je vladi naložil, da do 31. januarja tak zakon pripravi. Vem, da do 31. januarja nove vlade ni bilo. Vendar zdaj jo mesec dni imamo. Gre za milijon dvesto tisoč varčevalcev, ki enostavno nimajo družbenega kapitala, ki bi ga morala zagotoviti vlada preko tega zakona, da bi lahko zamenjali svoje lastninske certifikate.
In drugo poslansko vprašanje je namenjeno ministru za finance. 10. člen zakona o dohodnini ureja olajšave za družinske člane. Pri tem ves člen enakopravno upošteva vse osebe, ki se v skladu z 11. členom štejejo za družinske člane, le v drugem odstavku 10. člena se govori le o otrocih. Poznam primer, zavezanca za plačilo davka, ki mu je žena ob rojstvu otroka postala invalid s težko telesno okvaro. Če bi s tako telesno okvaro še živela pri starših, bi starši zanjo lahko v skladu z drugim odstavkom 10. člena uveljavili olajšavo v višini 50%. Ker pa živi pri možu, takšne olajšave ne more uveljaviti. Trdim, da je taka rešitev nelogična in krivična in zato ministra sprašujem:
Prvič, ali je res, da zavezanec ne more uveljaviti davčne olajšave za svojega zakonca v skladu z drugim odstavkom 10. člena zakona o dohodnini? Drugič - če je to res, ali se zdi ministru taka rešitev logična in pravična, in ker verjamem, da ne, kaj bo storil, da bi davčne uprave pričele zavezancem priznavati olajšave tudi za njihove zakonce? Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala, kolega Potrč. Želita pozvana ministra odgovoriti na zastavljeno vprašanje? Prosim, imate besedo. Gospa državna sekretarka, Milojka Kolar, imate besedo. Izvolite.

MILOJKA KOLAR: Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gospod Potrč! Če mi je dovoljeno glede na to, da je ta problematika širša in smo že nekajkrat obravnavali predvsem z vidika invalidnosti in telesnih okvar pri otrocih s težjimi ali lažjimi okvarami, moram povedati, da je medtem bil sprejet posebni pravilnik, ki je točno opredelil kakšne so te okvare. Podrobnejše pojasnilo, pa če dovolite, bi dali kot pismen odgovor v skladu s poslovnikom, glede na to, da je bilo vprašanje samo najavljeno in da zahteva tudi druge obrazložitve. Hvala.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala, gospa. Samo hipec. Dr. Pirkmajer, ste želel odgovoriti? Kolega Potrč, na to vprašanje dopolnilno vprašanje. Dve minuti.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Se zahvaljujem in sprejemam. Izrecno bi samo prosil, če je lahko odgovor na vprašanje. Namreč ali bo rešeno tudi za vprašanje družinskih članov, ki imajo invalidnost ali bo to ostalo samo pri otrocih. Prosil bi, da je odgovor zelo jasen in decidiran. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala lepa. Dr. Pirkmajer, imate besedo.

DR. EDO PIRKMAJER: Gospod predsedujoči, spoštovani poslanci! Odgovoril bom na prvi del vprašanja, ki ga je postavil poslanec gospod Potrč. Nanaša se na pokrivanje primanjkljaja pri kapitalu, ki je namenjen pooblaščenim investicijskim družbam. S tem v zvezi je Državni zbor na eni izmed svojih zadnjih aktivnih sej v prejšnjem sklicu sprejel zakon, po katerem je načelno določeno, da se razlika oziroma primanjkljaj pri pooblaščenih investicijskih družbah pokrije med drugim tudi iz preostalega državnega premoženja, namenjenega privatizaciji. To zakonsko zavezo naj bi vlada operacionalizirala tako, da bi do 31. januarja predložila ustrezni zakon Državnemu zboru.
Zaradi znanih zapletov pri konstituiranju vlade, tega roka vlada ni mogla izpolniti, se je pa takoj po konstituiranju lotila priprav na urejanje teh zadev. V kratkem, ne bi roka opredelil, vsekakor je to vprašanje nekaj tednov, bo vlada predložila Državnemu zboru zakon o zaključku lastninjenja, ki bo med drugim urejal tudi vprašanja v zvezi z prenosom sredstev na sklad za razvoj, ki naj bi bila potem namenjena privatizaciji na način zamenjave certifikatov, ki so jih pooblaščene investicijske družbe zbrale v svojem portfelju. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala lepa, dr. Pirkmajer. Kolega Potrč, dopolnilno vprašanje je bilo že zastavljeno. Predlagam, da se držimo pravil, ki smo jih določili. Dr. Helena Hren-Vencelj.

DR. HELENA HREN-VENCELJ: Lep pozdrav! Že skoraj štiri leta trajajo napori Inštituta za zgodovino medicine medicinske fakultete, ki z vlogami na različne vladne institucije poskuša pridobiti sredstva za ustanovitev slovenskega zdravstvenega muzeja. Torej institucije, ki bi združevala vsa področja zdravstva s poudarkom na njegovi nacionalni zgodovini. In ni potrebno poudarjati, da je pomen takega muzeja ne samo za zdravstvo, temveč tudi za izobraževalno in kulturno sfero Slovenije.
Sprašujem torej odgovorne na Ministrstvu za zdravstvo: ali Ministrstvo za šolstvo, kulturo in šport oziroma ministrstvu za izobraževanje oziroma izobraževalno sfero, ali ste predvideli v proračunu potrebna finančna zagonska sredstva oziroma ali navzoči, ki predstavljajo vladne institucije nasprotujejo tej ideji?

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala kolegici dr. Vencljevi. Želi pristojni predstavnik vlade odgovoriti na zastavljeno vprašanje? Ugotavljam, da ne in ponovno opozarjam na 27. člen poslovnika...
Ja, minister Jožef Školč. Naslednji bo imel besedo dr. Jože Zagožen, za njim mag. Marjan Schiffrer.

JOŽEF ŠKOLČ: Hvala lepa gospod podpredsednik. Poslansko vprašanje poslanke gospe Hrenove je bilo sicer usmerjeno na druga ministrstva. Predlog za formiranje takšnega muzeja pa je pred kratkim, se pravi še v času tega mandata dobilo tudi naše ministrstvo in ga pač proučuje tako, kot vse druge predloge za muzejske zbirke. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala lepa gospod minister. Ja, se opravičujem.
Gospa državna sekretarka, imate besedo.

DR. DUNJA PIŠKUR-KOSMAČ: Hvala za besedo gospod predsedujoči. Poslanke in poslanci! Ministrstvo za zdravstvo je v predlogu proračuna za leto 1997 predlagalo, da bi za ta namen država namenila 9 milijonov SIT. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala lepa. Želite dopolnilno vprašanje? (Ne.)
Dr. Zagožen, imate besedo.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovane kolegice in kolegi! Iz medijev sem izvedel o vzpostavitvi mešanega odbora nuklearne elektrarne Krško, ki naj bi vseboval enako število članov iz Hrvaške in iz Slovenije. Usklajeval naj bi, navajam, interese obeh držav o ceni električne energije, vzdrževanju in naložbah v jedrsko elektrarno in o postopnem ustavljanju elektrarne - konec navedbe, - "Delo", 18. februar. Zato sprašujem vlado oziroma ministra za gospodarske dejavnosti: prvič, kako bo Slovenija zagotovila, da se zaradi delitve odgovornosti ne bo zmanjšala jedrska varnost nuklearne elektrarne; in drugič, ali je Slovenija hkrati z urejanjem financiranja nuklearne elektrarne uredila tudi obojestransko odgovornost za skladiščenje radioaktivnih odpadkov?
Obrazložitev: Podpiram pobudo o usklajevanju mnenj in interesov glede NEK, vendar bi rad opozoril nato, da je za določeno področje tudi formalno pravno zadolžena in odgovorna izključno le država Slovenija. Mešani nadzorni odbor naj bi torej med ostalimi interesi usklajeval tudi interese o vzdrževanju in naložbah v NEK. Primerno vzdrževanje oziroma naložbe pa so nujne, da ostane jedrska elektrarna dovolj varna. Tako način in obseg vzdrževanja kot tudi naložbe in seveda cena električne energije neposredno vplivajo na jedrsko varnost. Jedrsko varnost nadzira pri nas Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost, torej je Slovenija odgovorna za varno obratovanje NEK. Zahteve in naložbe, potrebne za vzdrževanje dovolj visokega nivoja jedrske varnosti, mora in sme določati le država Slovenija oziroma njeni davkoplačevalci. Hrvaška bi morala te naložbe pokriti s plačilom električne energije. Prosim za odgovor. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Ja, hvala lepa, dr. Zagožen. Minister za gospodarske dejavnosti, gospod Metod Dragonja.

METOD DRAGONJA: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Poslovni odbor Nuklearne elektrarne Krško je organ upravljanja tega podjetja, ki deluje na osnovi sedaj veljavnih statusnih in pravnih aktov, po katerih deluje in posluje Nuklearna elektrarna Krško. To podjetje je sicer javno podjetje, posluje pa še vedno z družbenim kapitalom, to se pravi kot družbeno podjetje, in njen status v smislu upravljanja po modelu kapitalskih družb še ni reguliran, ker tozadevno še ni dosežen dogovor s soustanovitelji iz Republike Hrvaške.
V času od osamosvojitve Republike Slovenije je bilo sicer več krogov, v katerih so se ta statusna vprašanja poskušala urejevati. Ti pogovori in ta pogajanja še niso zaključena, in lahko rečemo, da je v zadnjem obdobju, v letošnjem letu, prišlo do določenega napredka pri vzpostavitvi komunikacije v zvezi s problematiko Nuklearne elektrarne Krško. Ta napredek je predvsem v tem, da je bilo dogovorjeno, da se aktivira poslovni odbor kot organ upravljanja tega podjetja v tistih funkcijah, ki jih po sedanjih aktih - to pa so na eni strani sporazuma med obema vladama in na drugi strani tudi določeni samoupravni sporazumi, ki so bili sklenjeni med vlagatelji. Se pravi, da te funkcije opravlja. Te funkcije se nanašajo izključno na tekoča vprašanja gospodarjenja, cene, likvidnosti in obratovanja Nuklearne elektrarne Krško. Poslovni odbor kot skupen organ ne more posegati v načelna statusna vprašanja in zato je bilo dogovorjeno tudi v zadnjem kontaktu s hrvaškim ministrstvom za gospodarstvo, da načelna statusno pravna vprašanje rešujemo na drugem nivoju, to je na medvladnem nivoju s pogajalsko skupino, ki bo ta vprašanja reševala z vidika obeh držav. Tako, da je poslovni odbor aktiviran, ponovno aktiviran predvsem v tej funkciji, da usklajuje tekoča operativna vprašanja v zvezi s predvsem finančnimi gospodarskimi in določenimi tudi obratovalnimi vprašanji Nuklearne elektrarne Krško, medtem ko bodo pa ostala vprašanja obravnavana na medvladnem nivoju.
V tem smislu se odgovornost, posebej slovenske države glede jedrske varnosti popolnoma nič ne znižuje. Posebej bi poudaril, da ni pristojnost tega poslovnega odbora direktno, da odloča o večjih investicijskih posegih posebno ne o tistih, ki bi bistveno vplivali na varnost obratovanja tega objekta. Celo več. Slovenija je, kot vam je poznano, se v bistvu enostransko odločila, da nadaljuje oziroma, da vstopi v posodobitev tega jedrskega objekta in v njegovo tehnološko prenovo in je prvi korak v tej smeri storila v lanskem letu, ko so bile sprejete ustrezne odločitve za vstop v zamenjavo uparjalnikov kot enega ključnih delov opreme. Ta odločitev je bila sprejeta v bistvu na naši strani brez soglasja Republike Hrvaške oziroma hrvaških soustanoviteljev, ravno iz tega razloga, ker se zavedamo odgovornosti za varnost obratovanja in ker smo želeli to vprašanje na ta način še dodatno demonstrirati voljo Slovenije, da za varnost stori vse kar je potrebno. Tako, da bi o delitvi odgovornosti v tem segmentu težko govorili. Moram reči, da smo celo v nadaljevanju razgovorov izrecno zahtevali od hrvaške strani, da bomo dovolili njihovo sodelovanje pri investicijskih odločitvah pri tehnološki obnovi samo pod pogojem, če bo hrvaška stran sodelovala tudi finančno pri financiranju te prenove. Če je sodelovanja pri financiranju prenove po finančni plati s strani hrvaških soustanoviteljev ne bo, potem jih tudi ne nameravamo vključevati v procese, ki bodo povezani s tovrstnimi odločitvami.
Kar se tiče skladiščenja radioaktivnih odpadkov, na kar se nanaša drugo vprašanje, je to eno od načelnih, odprtih vprašanj, ki se bo reševalo na medvladnem nivoju. Naše pogajalsko izhodišče je v tem segmentu tako, da Slovenija ne namerava priznati nobenih lastniških pravic hrvaškim soustanoviteljem, brez tega, da se reši vprašanje dekomisije, to je razgradnje, v tem sklopu pa tudi vprašanje skladiščenja radioaktivnih odpadkov. To je naše ključno pogajalsko izhodišče, mimo katerega ne nameravamo nadaljevati s pogajanji in to je, bi rekel tudi naj argument z največjo pogajalsko težo, ki jo pri nadaljnjem reguliranju odnosov v zvezi z obratovanjem tega jedrskega objekta želimo zastopati.
Kar se tiče jedrske varnosti Republike Slovenije, je vlada obravnavala v mesecu decembru poročilo zadevne uprave za jedrsko varnost. To poročilo, mislim, da se enkrat na leto predloži tudi Državnemu zboru, če je v tem segmentu potrebno, pa bo minister za okolje in prostor dopolnil odgovor. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala lepa, gospod minister. Želite zastaviti dopolnilno vprašanje, doktor Zagožen? (Ne.) Naslednji ima besedo, kot rečeno, magister Marijan Schiffrer. Za njim kolega Ivo Hvalica. Imate besedo.

MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Hvala, gospod podpredsednik. Poslansko vprašanje, ki bi ga rad zastavil predsedniku in podpredsedniku vlade, bo seveda malo težko, ker vidim, da nista prisotna. Zato bom prosil, da se na to vprašanje odgovori pisno. Vprašanje se glasi. Resolucija o položaju avtohtonih slovenskih manjšin, ki jo je Državni zbor Republike Slovenije v prejšnjem sklicu sprejel z veliko večino, objavljena je bila v Uradnem listu Republike Slovenije 5. julija 1996 v tretjem poglavju četrti odstavek, zahteva od Vlade Republike Slovenije, da se - citiram - imenuje minister brez listnice, ki predlaga politiko sodelovanja s slovenskimi manjšinami v zamejstvu. Vprašam predsednika in podpredsednika vlade. Kdaj boste končno ugodili tej zadevi, ki vlado obvezuje, ali bo ta minister tudi razširil svoj delokrog na Slovence po svetu in pripravil predlog za splošni zakon o Slovencih po svetu kot to zahteva drugi odstavek 5. člena naše ustave? In dodajam, ker mislim, da vidim tamle gospoda ministra za zunanje zadeve, še eno vprašanje. Če je bil že imenovan sekretar za Slovence po svetu in, ali se lahko ve, pozna, ime tega funkcionarja. Najlepša hvala.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala, kolega mag. Schiffrer. V zvezi z vašo prvo opombo bi rad povedal, da se je na vabilo Državnega zbora odzvalo manj kot polovica ministrov. Dva od njih sta se opravičila, ostali pa ne in bi prosil, da ministri oziroma predstavniki vlade spoštujejo obveznosti in izkažejo dolžno spoštovanje Državnemu zboru. V primeru odsotnosti prosim za pisno opravičilo. Želi minister za zunanje zadeve odgovoriti na vprašanje? Gospod Thaler.

ZORAN THALER: Hvala, gospod predsedujoči. Zahvaljujem se za vprašanje poslanca gospoda Schiffrerja in ga lahko obvestim, kakor tudi vse ostale, da predloga za državnega sekretarja za Slovence po svetu še nisem dal. Želim, da je to predlog, ki bo kar najbolje sprejet in ki bo imel zaslombo na čim več straneh, predvsem pa tudi pri ljudeh, s katerimi se državni sekretar za Slovence po svetu ukvarja, za sodelovanje s katerimi je odgovoren - to so naši rojaki v bližnjem zamejstvu ter tudi na ostalih kontinentih, kjer Slovenci živijo.
Če dovolite, bi odgovoril še na eno vprašanje, ki je bilo danes že postavljeno. Potem bi prosil tudi za upoštevanje mojega opravičila. Namreč v času, ko je poslanec Jelinčič postavil svoje vprašanje, sem poslušal predsednika Državnega zbora gospoda Janeza Podobnika, ki je nastopil na posvetu slovenske diplomacije in se mi je zdelo prav, da tudi na ta način izrazim spoštovanje do Državnega zbora. V tem času je bilo možno dobiti tudi dodatno dokumentacijo za odgovor na vprašanje, ki ga je poslanec gospod Jelinčič postavil. Šlo je za vprašanje, če se spomnite, o vprašanjih določanja meje med Slovenijo in Hrvaško, o kateri je na eni strani poslanec Jelinčič negodoval zaradi zemljevida, ki se je pojavil na ljubljanskem sejmišču v preteklem tednu in ki ponovno netočno in nepravilno prikazuje mejo na morju med obema državama. Tu vas lahko obvestim, da je takoj, ko smo za to izvedeli, na intervencijo našega ministrstva, uprava sejmišča te zemljevide umaknila in se do konca sejma potem niso več pojavljali.
Obenem bomo mi potem tako, kot sicer v takih priložnostih, po diplomatski poti izrazili protest pri hrvaški strani. To je še bolj potrebno takrat, če gre za zemljevide, ki imajo neposredno ali posredno zvezo s kakšnimi uradnimi in državnimi organi na Hrvaškem. Kakšen je smisel takih not oziroma protestov? Smisel je v tem, da ko enkrat dosežemo odgovor hrvaške strani in to se je v preteklosti že dogajalo, tam dosežemo tudi zapis, da kakršnakoli takšna dejanja ne prejudicirajo dokončnega poteka meje. In to je seveda v mednarodnem pravu pomembna zaveza, ki dokazuje, da se tudi ta nasprotna stran zaveda, da take zadeve ne morejo prejudicirati poteka meje, o katerem se še pogajamo.
Glede druge točke njegovega vprašanja, šlo je za razgovor oziroma intervju, ki ga je imel hrvaški veleposlanik, gospod Maštrukov v "Svobodni Dalmaciji", časopisu, ki izhaja v Splitu, in v katerem govori o Sveti Geri oziroma po naše o Trdinovem vrhu, o tem, da naj bi dogovor o tem že obstajal in da se bo to reševalo skupaj s celotno problematiko kopne meje - naj seveda povem, da že sama navedba veleposlanika, ki doda, da se bo to reševalo skupaj s celotnim potekom meje, relativizira to njegovo prvo trditev. Po drugi strani pa je dejstvo, da ostaja stališče Slovenije glede tega nespremenjeno. Do dokončnega sporazuma o poteku kopne črte, je potrebno ostati pri statusu quo in tu gre za status quo 25.6.1991 oziroma tistem, ki se je potem vzpostavil. V tem smislu je tudi naš predsednik vlade, gospod Drnovšek, ki je imel intervju v "Vjesniku", 22. marca - to je preteklo soboto - zelo natančno poudaril ta stališča, rekoč, da se zavzemamo za celovito rešitev celotne meje in da ne bomo niti ene točke posebno reševali. Ko se bo dosegel sporazum o celotni meji, bo rešeno tudi to vprašanje in šele takrat se bo vedelo, ali bo veljalo samo načelo katastrske meje ali pa se bomo dogovorili tudi o nekaterih popravkih v skladu z naravnimi okoliščinami. Se pravi, gre za vprašanje celovite rešitve meje in bi bilo nelogično, da bi se Trdinov vrh reševal ločeno od vprašanja celotne meje. To je na hitro preveden citat tega, kar piše v hrvaškem časopisu. Želim reči, da je odnos vlade do tega vprašanja nespremenjen in da ne bo prišlo do nikakršnih parcialnih rešitev ali parcialnih dogovorov o posameznih točkah, tudi o Trdinovem vrhu ne, kjer veste, da naša enota ostaja v postojanki.
Dovolite mi, da to priložnost izkoristim tudi za par besed o siceršnjem odnosu vlade do teh vprašanj. Odnosi s Hrvaško so tema, ki ji vlada v teh dneh posveča veliko pozornosti, koordinacija med ministrstvi pospešeno poteka, tudi aktivnosti ministrstev, ki so najbolj vpletena v problematiko, ki je prisotna s Hrvaško. Kolega Dragonja je o tem že nekaj govoril, tudi drugi kolegi v vladi so na svojih področjih v to vključeni in vladni načrt je vsekakor glede te teme, ki je tema nacionalnega pomena, nacionalnega interesa, takoj ko bo to mogoče, že v nekaj dneh, nekaj tednih vključiti tudi v posvetovanja opozicijo oziroma stranke, ki ne sodelujejo v vladi. Prav tako je v pripravi dokument, ki bo poslan v obravnavo Odboru za mednarodne odnose. Mislim, da pričakujemo, da bi tako razpravo opravili približno v 14-ih dneh, treh tednih in se o teh vprašanjih poizkušali uskladiti, da bi prišli do enotnega slovenskega nastopa. Pričakujem, da bo naše skupno zavedanje, da je sedaj morda res priložnost, da se nekatera vprašanja pospravi z dnevnega reda, dovolj veliko, da bomo to zmogli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala lepa, gospod minister. Vaše opravičilo sprejemamo. Hkrati vas bi ponovno spomnil, da lahko v primeru vaše upravičene odsotnosti namesto vas sodeluje pri tej točki dnevnega reda državni sekretar. Želi dopolnilno vprašanje? (Ne.) Kolega Ivo Hvalica ima besedo.

IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani podpredsednik, še vedno podpredsednik! Spoštovani! Moje vprašanje pravzaprav naslavljam vladi, ob tem pa, ko je že ugotovil predsedujoči, da manjkajo ministri, bi rekel naslednje. Tudi predsednik vlade bi se lahko včasih tu pojavil, ne samo, kadar potrebuje mandat. On sicer nima največje afinitete do tega parlamenta, ampak bi bilo dobro, da bi vsaj enkrat na mesec sem prišel. Torej moje poslansko vprašanje naslavljam direktno na vlado, direktno na predsednika vlade, tudi zaradi tega, ker mi niso jasne pristojnosti, ki sledijo iz mojega poslanskega vprašanja. Državni zbor je konec septembra 1996 sprejel zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno. Zelo kompliciran naslov, človek si polomi jezik. 12. člen tega zakona določa, da ministrstvo, pristojno za zdravstvo, v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpis, ki bo nadomestil - zdaj pa moram citirati - samoupravne določbe, ki se glasijo: "Določbe o poklicnih boleznih zaradi izpostavljenosti azbestu v samoupravnem sporazumu o seznamu poklicnih bolezni." Pomislite, s kakšnim besednim plevelom so se včasih v samoupravnem socializmu ukvarjali. Komaj se človek prebije do smisla in do pomena. Ampak tako tu piše. Isti člen, ta 12. člen tega zakona obvezuje Vlado Republike Slovenije, da imenuje komisijo za postopke sporazumevanja za priznavanje odškodnin. Čeprav je rok za izdajo predpisa potekel že 12. januarja 1997, Vlada Republike Slovenije še ni pripravila dokumenta. Torej dokumenta, s katerim bi podrobneje določila kriterije za priznavanje odškodnin delavcem, obolelim za poklicno boleznijo, poenostavljeno, za azbestozo. Vlada Republike Slovenije do danes še ni imenovala ustrezne komisije za priznavanje odškodnin. Zato sprašujem Vlado Republike Slovenije, kdaj misli končno izpolniti svoje zakonske obveznosti in imenovati komisijo za postopke sporazumevanja za priznavanje odškodnin ter izdati predpis, s katerim podrobneje določi kriterije za priznavanje teh odškodnin. Prepričan sem, da delavci in njihove družine - to je iz mojega okolja - ki so žrtve zastrupitve z azbestom, ne morejo razumeti tega nepotrebnega zavlačevanja vladnih služb in da imajo vso pravico do čimprejšnjega prejema ustrezne odškodnine.
Želim odgovor tukaj in sedaj. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala lepa, kolega Hvalica. Odgovoril bo minister Dragonja. Imate besedo.

METOD DRAGONJA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani! Vlada se v celoti zaveda svojih obveznosti in odgovornosti, ki jih ima v zvezi z zakonom o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki, in je v tej smeri že storila določene korake, ki so predvideni oziroma naloženi s samim zakonom. Vlada je 12. decembra 1996 sprejela program prestrukturiranja te proizvodnje, ki je bil predložen in ki je eden od dokumentov, ki naj konkretizira način odpravljanja proizvodnje azbestno-cementnih izdelkov in v tem programu tudi predvidela, da bi od skupaj 1,2 milijarde tolarjev sredstev, ki so v zakonu predvideni za prestrukturiranje, 800 milijonov, glede na dinamiko, potrebno po samem programu, zagotovila v proračunu v letu 1997, 400 milijonov pa v proračunu za leto 1998. Trenutno so v postopku aktivnosti, da se odpre ustrezna pozicija v začasnem financiranju. Računamo, da bo to zagotovljeno z ustreznim zakonskim predlogom, ki ga vlada namerava predložiti parlamentu še na naslednjo aprilsko sejo.
Hkrati je vlada na isti seji 12. decembra imenovala dve delovni komisiji - ena je komisija za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za predčasno upokojevanje in druga za postopke sporazumevanja glede odškodnin po tem zakonu. Obe komisiji sta začeli s svojim delovanjem, nista pa še medresorsko uskladili aktov o svojem delovanju oziroma aktov, ki natančneje definirajo pravice delavcev oziroma zaposlenih, ki so bili izpostavljeni tovrstni proizvodnji. Tako da računamo oziroma lahko damo zagotovilo, da bo, sicer s krajšimi zaostanki, ki so delno pogojeni tudi z zastoji v delovanju vlade, zaradi znane problematike glede konstituiranja nove vlade, vlada lahko vse podlage za delovanje teh komisij in tudi za priznavanje odškodnin, zagotovila do konca meseca aprila.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala lepa. Dopolnilno vprašanje - dve minuti imate na voljo, kolega Ivo Hvalica. Naslednji na vrsti bo kolega Feri Horvat.

IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani minister Dragonja, jaz se zavedam, da se vlada zaveda, ampak to meni nič ne pomaga, če se vlada zaveda. Mene zanima, kaj bo vlada in kdaj naredila. Zakaj pa uslužbenci vašega ministrstva odgovarjajo ljudem, ki kličejo k vam, da še ni komisije in tako dalje, zakaj to počnejo? Če hočete, vam dam kakšno ime, komu so odgovorili - mislim, da ne bi bilo primerno, ampak sicer bom dal tudi imena. Lepo vas prosim, zadevo uredite in ne se izgovarjati na to, da zaradi znanih razlogov vlada ni mogla - lepo vas prosim! Vi ste isti minister, isti resor in vam sem že ob izvolitvi, tu povedal, da za vas ne velja sto dni. Torej, lepo prosim, na delo! Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala lepa. Mislim, da minister Dragonja ne želi več intervenirati. Kolega Feri Horvat ima besedo, za njim kolega Franc Čebulj.

FRANC (FERI) HORVAT: Spoštovani gospod podpredsednik, hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani člani in predstavniki vlade! Sprašujem vlado, kako namerava reševati negativne posledice trajnega zadrževanja cen naftnih derivatov na relativno nizki ravni? Predvsem, prvič; kako bo nadomeščala manjše prilive v proračunu, posebno še, če upoštevamo pričakovani izpad prihodkov iz carin, in pa tudi, če bo proračun izravnan, bi bilo za konkurenčnost gospodarstva dobro zmanjšati potem druge davke in prispevke. Drugič; kako bo zagotavljala normalno proizvodnjo v rafineriji Nafta Lendava ter stabilno in kakovostno oskrbo z naftnimi derivati, glede na dejstvo, da je država s 45% solastnik rafinerije in da je z resolucijo o strategiji rabe in oskrbe z energijo predvideno, da je Nafta Lendava tudi v prihodnje pomemben vir oskrbe z derivati. Naj spomnim, da je Nafta v lanskem letu zaključila poslovno leto z 1,2 milijarde SIT izgube, kar povzroča motnje v poslovanju in ima negativne posledice na gospodarstvo občine in regije, ki ima itak najvišjo nezaposlenost v Sloveniji. In tretjič; kako in kdaj bo zagotovila nujno posodobitev rafinerije Nafta Lendava, kajti po oceni strokovnjakov bi v naslednjih treh letih bilo potrebno izvesti posodobitev zato, da bi lahko zagotovili kvaliteto po normah Evropske unije in seveda konkurenčno in ekonomično poslovanje. Zahvaljujem se za odgovor že vnaprej. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala lepa, kolega Feri Horvat. Želi predstavnik vlade odgovoriti na vprašanje? (Da.) Gospod Metod Dragonja, minister.

METOD DRAGONJA: Hvala lepa. Spoštovani! Podal bom odgovor v tistem segmentu, ki se nanaša na pristojnosti Ministrstva za gospodarske dejavnosti, nekaj pa pavšalno tudi kar se tiče na splošno proračunske problematike.
Določena dispariteta cen naftnih derivatov je vladi dobro poznana in lahko rečem, da je bila ta politika države usmerjena izrazito antiinflacijsko in je vlada želela posebej v obdobju visokih sezonskih povečanj cen naftnih derivatov delno ublažiti situacijo glede cen na domačem trgu tudi z zadrževanjem tako proizvajalskih cen kot tudi z zadrževanjem neto prodajnih cen na področju naftnih derivatov. Taka politika se je pokazala kot relativno primerna, da smo pred velikimi tržnimi fluktuacijami zaščitili tudi domače tržišče, saj je npr. cena sodčka surove nafte od zgornjega nivoja 24 dolarjev, v zadnjem času že padla na nivo, ki je pod 19 dolarjev in računa se, da bo padla tudi na nivo, ki bo približno 18 dolarjev tekom meseca aprila. Je pa vlada v preteklem tednu že storila prvi korak k postopni harmonizaciji cen naftnih derivatov po vseh njenih komponentah, tako po proizvajalskih cenah kot po maržah trgovcev, in tudi po prometnem davku, in bo to politiko postopne harmonizacije cen vodila tudi v nadaljevanju. To se pravi, da tudi, kar se tiče politike formiranja oziroma oblikovanja proračunskih prilivov, se računa, da bo prometni davek iz prometa naftnih derivatov v letošnjem letu na nivoju oziroma, da njegova realna višina glede na preteklo leto ne bo padala. Bo še večja, ker bo znižane prihodke iz naslova drugih proračunskih prihodkov potrebno delno kompenzirati.
Kar se tiče lastne proizvodnje v Rafineriji Nafta Lendava, je trenutno v pripravi študija tehnološko ekonomske fisibilitete tehnološke obnove Rafinerije Nafta Lendava. Ta študija je v pripravi v sodelovanju z renomirano konzultantsko tujo firmo, specializirano za področje naftne industrije in to študijo bodo obravnavali organi Nafte Lendava okvirno do sredine meseca maja in na tej osnovi bodo potem potekale tudi odločitve, v kakšni smeri je najbolj optimalno in tehnološko in ekološko prestrukturirati to proizvodnjo.
Prvi korak za to, da se zagotovijo sredstva za ekološko in tehnološko prenovo Rafinerije Nafta Lendava pa je bil opravljen, ko je vlada v mesecu decembru uvedla ekološko takso na emisije CO2. Ta taksa sicer bazira na zakonu o varovanju okolja in se je od meseca januarja že začela potem tudi obračunavati kot element cene in ta taksa se bo potem tudi v skladu s profilirano politiko v proračunskih diskusijah v enem segmentu namenjala tudi za ekološko in tehnološko sanacijo rafinerije Nafta Lendava. Dela se torej na tem, da se strokovno evaluira možne rešitve in scenarije za posodobitev te rafinerije oziroma za njeno programsko restrukturiranje, če se bo pokazalo, da posodobitev v tem ožjem delu ni smiselna in dela se na tem, da so vzporedno že, da se zagotavlja del sredstev za financiranje tega prestrukturiranja. Drugi del sredstev bo potrebno zagotoviti tudi s strani ostalih, ki so tukaj solastniki, to je predvsem Petrol d.d., ki je v tem podjetju tudi pomemben delničar oziroma družabnik in ustrezen dogovor med solastniki bo možen na osnovi študije, ki bo pokazala obseg potrebnih vlaganj, smeri razreševanja problematike te rafinerije in pa možnosti udeležencev za financiranje tega procesa. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala lepa, gospod minister. Želi kolega Feri Horvat dopolnilno vprašanje? (Ne.) Potem dajem besedo kolegu Francu Čebulju, za njim pa doktorju Izidorju Rejcu. Imate besedo.

FRANC ČEBULJ: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Vsem skupaj en lep dober dan. Vladi Republike Slovenije bi podal pobudo oziroma sledeči predlog. Vlada Republike Slovenije naj - dajem pobudo, da predlaga spremembo veljavne zakonodaje, s katero bi že v proračunu za leto 1997 lahko zagotovilo občinam namenska sredstva za pospeševanje in subvencioniranje v kmetijstvu. Predlagam, da Vlada Republike Slovenije za letošnji proračun predvidi namenska sredstva ali tako imenovano zagotovljeno porabo občinam, sredstva v enaki, v skupnem znesku kot so občine zagotovile za ta namen znotraj svojih proračunov. Alternativa je lahko 1% državnega proračuna za ta namen. Vlada Republike Slovenije naj tudi pripravi predlog za določitev kriterijev za razdelitev namenskih sredstev med posamezne občine. Dajem tudi kratko obrazložitev. Občine imajo bistveno boljši pregled nad dodeljevanjem subvencij in pospeševanja kmetijstva kot področje na občinam, kot pa samo ministrstvo, ki je centralistično vodeno. Zato predlagam, da se tudi občinam dodeli dodatna finančna sredstva za pomoč v kmetijstvu. Dodatna pomoč je potrebna tudi zaradi našega približevanja Evropski zvezi, ki bi sicer lahko ogrozila obstoj nekaterih družinskih kmetij. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala lepa. Želi predstavnik vlade odgovoriti na to pobudo? Ne? Ja. Prosim, gospod Smrkolj, minister.

CIRIL SMRKOLJ: Še enkrat lep pozdrav! Seveda, za kmetijskega ministra izredno spodbudna pobuda, težko bo pa seveda to uskladiti v okviru financ. Jaz mislim, da bomo mi v okviru vlade se s to pobudo ustrezno seznanili in poskušali že v proračunu za leto 1997 vsaj osnovne elemente te pobude uveljaviti. Mi smo se na kmetijskem ministrstvu že pogovarjali z nekaterimi raznimi ekonomisti in v bistvu tak način tudi podpirajo; predlagajo, da bi bilo to možno, izdelati bi se pa morali kriteriji in način kontrole uporabe teh sredstev. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala, minister. Kolega Čebulj, želite še enkrat besedo? (Ne.) Potem dajem besedo dr. Izidorju Rejcu, za njim pa kolegu Janku Vebru.

IZIDOR REJC: Spoštovani podpredsednik, gospe in gospodje, predstavniki vlade! Imam dve vprašanji.
Od podpisa pridružitvenega sporazuma Slovenije z Evropsko zvezo je poteklo 9 mesecev. Vlada še ni predložila Državnemu zboru zakona o ratifikaciji in ne spremljajoče zaščitne zakonodaje, niti celovite strategije in programa dela pri vključevanju v Evropsko zvezo. Vemo za študijo CEPS, ki govori o tem, kako smo na zadnjem delu, na repu harmonizacije zakonodaje z Evropsko skupnostjo.
Ker gotovo prihajamo v časovno stisko in vemo, da Državni zbor ne more opraviti dela, ki ga mora opraviti vlada, naslavljam na predsednika vlade, Janeza Drnovška, vprašanje: kdaj bo vlada predložila zakon o ratifikaciji tega sporazuma v Državni zbor, kdaj bo predložila in predstavila celovito strategijo, kdaj zaščitno zakonodajo, in pa seveda me tudi zanima, kakšen je pogled vlade na spremembo ustave, o katerem je bilo tudi govora. Ker smo pred tem, da prihajamo v časovno stisko in ker utegne biti to tudi velika škoda za našo državo, prosim, da dobim pismeni odgovor čimprej.
Drugo vprašanje pa je, kdaj bo vlada predložila predlog proračuna za tekoče leto 1997 v Državni zbor? Tu je problem, vemo sami, pregleda javne porabe, potem pregled nacionalne porabe, sredstev, potem reševanja proračuna in seveda problem inflacije, reševanje na način, kot smo ga v zadnjem času bili deležni s povišanjem cen derivatov, potem vprašanje realizacije investicij, procentualni odnos javne porabe z domačim proizvodom, in pa, kar smo nazadnje slišali, tudi odnos oziroma sredstva za občine. Odgovor želim dobiti zdaj na seji. Upam, da ga bo, ker ne vidim ministra oziroma predsednika, lahko tudi gospod Engelman dal. Hvala.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala, dr. Rejc. Želi minister za zunanje zadeve odgovoriti na prvo vprašanje? Prosim, gospod Zoran Thaler, minister.

ZORAN THALER: Hvala lepa, gospod predsedujoči in hvala poslancu Rejcu za vprašanje, tudi sugestijo, da bi vlada pripravila pisni odgovor. Mislim, da je to dobra sugestija, ker vprašanje - tema obsega celo vrsto izredno važnih vprašanj za to državo, ki niso samo vprašanja za vlado, v prvi vrsti zanjo, ampak potem tudi za pozicijo, celotni parlament in tudi javnost. Sam se bom zavzel za to, da vlada v najkrajšem času ta pisni odgovor da. Sicer z zunanjepolitičnega stališča je znano, mislim, da je to nedvoumno ugotovljeno, da bi bilo koristno za državo in v skladu z njenimi interesi, da ratificiramo pridružitveni sporazum kmalu oziroma čim prej, v spomladanskem roku, najbolje na majski seji Državnega zbora. Če želimo to storiti, je potrebno pohiteti s predložitvijo ustreznega zakona s paketom zaščitne ureditve, ki je v pripravi oziroma, če rečem to, kar včasih premalo upoštevamo, pregled dosedanjih ureditev v mnogih zakonih - gre za 8 do 10 zakonov, kaže, da imamo ogromno teh stvari že urejenih: na področju kmetijskih zemljišč, gozdov - da pa ostaja problem predvsem pri stavbnih zemljiščih in stanovanjskih nepremičninah, kjer je še treba urediti. Skratka, potrebno je ta celoten paket predstaviti in ga izboljšati tam, kjer je to še potrebno.
Odločitve o nadaljevanju postopka za včlanitev v Evropsko unijo, se pravi, o pogajanjih za polnopravno članstvo, bodo sprejemane letos v poletnih mesecih, začenši s sestankom v Amsterdamu v juniju. Do takrat bi bilo nujno naš sporazum ratificirati in s tem dati tudi formalno podlago Evropski uniji, da sprejme pogajanja s Slovenijo, tudi o polnopravnem članstvu. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala lepa. Želi še kdo od predstavnikov vlade, ki so bili naslovljeni z vprašanji in pobudami odgovoriti? Prosim, gospod Engelman, državni sekretar.

ANDREJ ENGELMAN: Glede na to, da me je gospod Rejc poimensko pozval, bom odgovoril, čeprav verjetno nisem najbolj poklican za ta odgovor, ampak kljub vsemu. Vlada poskuša, da bi predlog državnega proračuna za leto 1997, verjetno tudi za 1998, prišel v Državni zbor čim preje. Vendar pa želi narediti nekaj - da v proračunskem memorandumu, v opisu, predloži tudi zavezan paket ukrepov, tako s področja davkov kot ekonomske politike - zaradi tega, da bi potem ta proračun bil tudi dejansko izvedljiv, ne samo proračun leta 1997, ampak potem tudi proračuni naslednjih let. V bistvu je normalno, s formiranjem nove vlade, da si ta vlada začrta srednjeročno življenje. Se pravi, da ne razmišlja samo kratkoročno od danes na jutri, da si mogoče vzame kakšen dan več, vendar potem pride z neko srednjeročno sliko. Mi tudi računamo oziroma pripravljamo proračunski memorandum, ki bo zajel sliko vsaj do leta 2000 oziroma 2001, zaradi tega, da bi Slovenija nekako tudi bolj transparentno videla tudi gospodarske subjekte, da bi bolj transparentno videli, kaj se nam obeta oziroma kakšna politika bo vodena v naslednjih petih letih. Zato pa, glede na dolgo formiranje vlade, je pač potrebno še nekaj časa, poskus pa je, da bo to čimprej. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Želite dopolnilno vprašanje, gospod Izidor Rejc?

IZIDOR REJC: Ja, gospod podpredsednik, hvala. Menim, da se lahko opredeli, ali je to mesec dni ali mesec in pol ali kaj podobnega. Ker čimprej, saj veste, jaz bi lahko kakšno temo odprl, nimam pa zdaj pravice. Ampak mislim, da je prav, da se pove: tekom enega meseca bo prišel dokument oziroma predlog v Državni zbor ali pa tekom meseca in pol. Hvala.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala lepa. Še dva - kolega Janko Veber in na koncu dr. Majda Ana Kregelj-Zbačnik bosta zastavila vprašanji oziroma pobudi. Najprej kolega Veber.

JANKO VEBER: Spoštovani! Imam tri kratka vprašanja za vlado, in sicer:
Javno podjetje Snežnik, Kočevska Reka, ki je v večinski lasti države, ukinja kmetijski programa. Kaj bo storila vlada za ohranjanje kmetijskih površin na Kočevskem?
Drugič, zakaj je Snežnik prenesel na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije stavbišča? Ali to pomeni, da bo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov prodajal tudi stavbna zemljišča? Hvala.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala lepa. Želi pristojni minister odgovoriti na vprašanje? Ja, prosim, imate besedo, gospod Žnidarič, državni sekretar.

MAG. BORIS ŽNIDARIČ: Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovane gospe in gospodje poslanci! Dovolite mi, da nekoliko širše spregovorim o problematiki Javnega podjetja Snežnik; s tem bom, upam, uspel vsaj delno zadovoljiti tudi na vprašanje poslanca gospoda Janše, ki ga je najavil. Namreč, Javno podjetje Snežnik gospodari na dobršnem delu bivšega zaprtega območja Kočevske Reke. Pred pričetkom lastninskega preoblikovanja podjetja je bila v letu 1994 po sklepu Vlade Republike Slovenije iz Javnega podjetja Snežnik izločena infrastruktura, ki sta jo že takrat uporabljala Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za notranje zadeve, v skladu z uredbo o objektih in okoliških objektih, ki se uporabljajo za obrambne in varnostne potrebe na območju Javnega podjetja Snežnik, ki sta jo v skladu z 8. členom odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Javnega podjetja Snežnik, izdala takratni minister za obrambo in minister za notranje zadeve. Tako predvidena območja pa so bila zaradi spremenjenih potreb slovenske vojske na tem območju še zmanjšana, tako da se večina aktivnosti slovenske vojske danes izvaja v bazi Škrilj, ki ni kmetijsko območje. Ravno tako pa je bilo v zadnjem letu in pol s strani Sklada Republike Slovenije za kmetijska zemljišča in gozdove prebivalcem Kočevske Reke in okoliških vasi oddano v najem okrog 250 ha kmetijskih površin, ki jih je v preteklosti obdelovalo Javno podjetje Snežnik, čemur pa nista nasprotovala Ministrstvo za obrambo niti Ministrstvo za notranje zadeve. Vlada Republike Slovenije je ob pripravi temeljev za lastninjenje Javnega podjetja Snežnik izhajalo predvsem iz naslednjih ciljev:
Prvič, da je potrebno zagotoviti nadaljnji razvoj gospodarskih dejavnosti na tem območju, katerih nosilec je Javno podjetje Snežnik kot edini večji gospodarski subjekt na tem območju.
Drugič, da se s tem ne zmanjšuje zaposlenost v Javnem podjetju Snežnik zaradi že perečih socialnih razmer v območju Kočevske in da se poslovanje Javnega podjetja Snežnik postavi na tržne temelje in
tretjič, da se ohrani naravna in kulturna dediščina na tem območju ter da se z gospodarjenjem na tem območju prepreči nadaljnje zaraščanje kmetijskih površin.
Vlada Republike Slovenije je preko nadzornega odbora in neposredno redno seznanjena z razmerami v Javnem podjetju Snežnik in njegovem poslovanju. Javno podjetje Snežnik danes posluje na tržnih osnovah na naslednjih področjih: gozdarstvo, lesna predelava, lovstvo, kmetijska dejavnost in pa servisna dejavnost. V podjetju je trenutno zaposlenih 219 delavcev. Zaposlenost se je v zadnjem letu, torej v letu 1996 celo povečala za 9 delavcev, pri čemer lahko naštejem proces fluktuacije. Odšlo je 48 in na novo se je zaposlilo 57 delavcev.
Dejavnosti, ki jih Javno podjetje Snežnik opravlja za ustanovitelja, torej za Vlado Republike Slovenije oziroma za državo Slovenijo, v skladu s 3. členom odloka o ustanovitvi javnega podjetja za priprave republiške organe in organizacijo za delo v vojni, ob naravnih in drugih nesrečah ter izrednih razmerah, se od leta 1993 zmanjšuje, tako da podjetje posluje praktično povsem na tržnih temeljih. Od dejavnosti, ki sem jih že prej naštel in ki jih opravlja Javno podjetje Snežnik, je zadnja 3 leta najbolj problematična kmetijska dejavnost in znotraj nje mlečna proizvodnja. Kmetijska dejavnost je zaradi zelo težkih in neugodnih razmer na tem območju imela v letu 1996 kljub sanacijskim ukrepom negativni rezultat v višini 73,9 milijona tolarjev. S podobnimi težavami se na Kočevskem srečujejo tudi druge kmetijske organizacije, npr. tudi Mercator, Kmetijska zadruga Kočevje, ki je na Ministrstvu za kmetijstvo že napovedala zmanjšanje črede.
S strani Javnega podjetja Snežnik je bilo konec leta 1996 v izhodiščih za gospodarski načrt za leto 1997 predlagano, da se odproda osnovna čreda govedi, vendar se nadzorni odbor s tem predlogom na svoji 12. seji 10. januarja 1997, ni strinjal, ker bi to pomenilo odstopanje od predlagane dolgoročne strategije razvoja Javnega podjetja Snežnik, ki je v obravnavi v pristojnih ministrstvih ter delovnih telesih Vlade Republike Slovenije. Torej nadzorni odbor je preprečil to namero oziroma jo ni potrdil. V okviru pristojnih ministrstev se intenzivno iščejo rešitve, ki bodo z ohranitvijo kmetijstva zagotavljali tudi ohranjanje kultiviranosti tega območja. Hkrati pa se od Javnega podjetja Snežnik zahteva, da z notranjimi ukrepi zmanjša negativne vplive kmetijske dejavnosti na poslovanje celotnega podjetja. V tem smislu se že izvajajo ukrepi, ki bodo omogočili racionalnejše poslovanje poslovne enote kmetijstvo in še posebej farmi govedi. Tako bo mlečna proizvodnja preseljena v celoti v objekte v Gotenici, medtem ko bo v Kočevsko Reko preseljena farma telic. Govori se seveda o odprodaji večjega števila glav živine. Naj povem tukaj, da smo seveda te zadeve preverili in natančno ugotovili, da je bilo odprodanih 23 glav mlekaric od skupno 138 v Kočevski Reki, kar je bilo seveda v smislu obnavljanja osnovne črede in seveda 15 glav živine v Gotenici od 110, ravno iz istega razloga. Obseg prodaje govedi je celo manjši kot je bil v preteklih letih v enakem obdobju. Ostale dejavnosti, ki jih opravlja Javno podjetje Snežnik, se trenutno ne srečujejo s takšnimi težavami. Vlada Republike Slovenije je preko nadzornega odbora, v katerih ima štiri člane od skupno sedmih, redno in podrobno seznanjala s poslovanjem Javnega podjetja Snežnik. Zmanjšanje zaposlenosti v Javnem podjetju Snežnik v letu 1997 ni predvideno. Vlada Republike Slovenije bo kot večinski lastnik, 70%-ni, tudi v bodoče zasledovala, da se gospodarski položaj na območju bivšega zaprtega območja Kočevske Reke ne bo poslabševal in preko Javnega podjetja Snežnik poizkušala zagotoviti tudi nadaljnji razvoj tega območja.
Jaz upam, da sem vsaj delno v tem delu, ki je nekako v pristojnosti Ministrstva za obrambo, uspel zadovoljiti vprašanju in odgovoriti. V kolikor pa seveda imate dodatno vprašanje, sem pa na razpolago. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Želi kolega Veber dopolnilno vprašanje? (Ne.) Potem prosim kolegico, doktor Majdo Ano Kregelj-Zbačnik, da kot zadnja postavi vprašanje oziroma pobudo. Pardon, se opravičujem, vprašal sem, ali želite ali ne, dodatno?

JANKO VEBER: ...(Iz klopi!)... vprašanja... dobil odgovora... zemljišč.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Na tista vprašanja je vlada dolžna odgovoriti pisno, čeprav seveda po veljavnem poslovniku bi morala tudi zdaj odgovoriti ustno na vaša vprašanja. Prosim, imate besedo.

MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Hvala lepa. Lep pozdrav vsem skupaj! Sicer sem mislila gospodu ministru za finance postaviti vprašanje, ki ga je pred mano postavil že gospod poslanec Božič, na katerega pa sem dobila samo delni odgovor. Ker menimo, da je 14. člen ustave Republike Slovenije, ki zagotavlja vsakomur enake človekove pravice in svoboščine, ne glede na katerekoli osebne okoliščine, je kršen. Starost je gotovo osebna okoliščina, tak ukrep le diskriminira mlado generacijo, zato pozivam gospoda ministra za finance, da umakne soglasje k uvedbi diferenciranih zavarovalnih premij za voznike, mlajše od 25 let. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala lepa. Prosim, državni sekretar.

ANDREJ SIMONIČ: Spoštovane poslanke in poslanci! Jaz ne bi rad ponavljal tistega, kar sem že prej na podobno vprašanje odgovoril, tako da bi samo še poskušal nekaj dopolnil.
Če pogledamo izkušnje v tujini, povsod v tujini, v naši bližnji okolici, so že zdavnaj prešli na zavarovanje voznikove odgovornosti in ni več v celoti zavarovano samo vozilo. Če pogledamo, kakšne sisteme imajo, lahko ugotovimo, da so zelo različni in se med seboj razlikujejo in so v marsičem tudi prepuščeni pravzaprav posamezni zavarovalnici, da si v konkurenčnem gospodarstvu na ta način pridobi nove kliente. V glavnem gre za podobne kriterije, o katerih tudi mi razmišljamo, to je razlikovanje med starostjo - starost, mladi vozniki, spol, recimo ženske so očitno manj rizične, pa tudi pri vprašanju ženske-moški bi se lahko spet postavilo vprašanje skladnosti s 14. členom ustave oziroma enakosti pred zakonom. Tako, da imajo tudi zelo, lahko rečemo eksotnične diferenciacije; ponekod, recimo za primer, vozniki rdečih avtomobilov plačujejo več zato, ker so bolj rizični, ker se pač očitno tisti, ki kupi rdeč avto, hitreje vozi; nekje Muslimani plačujejo manj zato, ker ne pijejo alkohola, pa tudi tam ni prišlo do ustavnega spora. Tako, da to mogoče samo za ilustracijo.
Poudarjam pa še enkrat, da nikakor ni bil namen ministrstva oziroma smo mogoče nekoliko premalo ta element upoštevali, to je konflikt, ki nastaja. In v debatah, ki smo jih v zadnjem tednu imeli, v glavnem nikjer ni bilo kot najbolj sporno uvedba diferenciacije, ampak je bil glavni očitek, ki ga pa seveda sprejemamo, ta, da je ta diferenciacija uvedla samo dva razreda in ne več razredov. Zato smo mi že oziroma še bomo dodatno predlagali zavarovalnicam, da se začetek izvajanja tega ukrepa odloži, dokler se ne uvede več različnih razredov.
Glede vprašanja, ali je to v skladu s 14. členom ustave ali ne, mi seveda mislimo, da ni v nasprotju z ustavo, dopuščam pa možnost, da v kolikor bo prišlo do spora pred Ustavnim sodiščem, da bo Ustavno sodišče pač razsodilo. Že prej sem povedal dva glavna argumenta, zakaj mi mislimo, da to ni v nasprotju z ustavo; namreč, v okviru enake premije, ki je za vse enaka in so v tem okviru vsi enaki, ki je obvezna, pa ni krita različna rizičnost. Namreč tukaj je ključno vprašanje, o katerem bo, če bo prišlo do spora, moralo odločati Ustavno sodišče. Ampak poudarjam pa, da v kolikor bomo šli v korak s svetom, to pomeni, da bomo uvajali te različne razrede po rizičnosti, se verjetno ne bomo morali izogniti razredom, ki bodo vezani na osebno lastnost. Ena stvar so mladi - okay, to je res! - drugi bodo moški, ženske; bi isto lahko bil očitek, zakaj bi ženske plačevale manj, čeprav so skoraj štirikrat manj rizične, seveda po absolutnem številu nesreč, pri čemer je treba v izračunu upoštevati tudi število prevoženih kilometrov, ki je pri ženskah manjši. Ampak, ne glede na to, mi bomo predlagali in upamo, da bodo zavarovalnice temu predlogu sledile, da se začetek uveljavljanja odloži in da se v tem prehodnem obdobju rešitve, ki se tičejo izgub zavarovalnic v delu avtomobilskega zavarovanja, da se ta problem rešuje v okviru obstoječega sistema. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Želite dopolnilno vprašanje? Ugotavljam, da ne.
S tem smo zaključili točko dnevnega reda. Zahvaljujem se predstavnikom vlade za navzočnost. Predlagam, da naredimo tri minute odmora - ampak ne dlje kot tri minute - zato, da se nam pridružijo kolegi, ki imajo sedaj obveznosti po pisarnah, zato, da bi potem lahko nadaljevali s točko - volitve in imenovanja, kjer pa potrebujemo sklepčnost. Tri minute odmora.

(Seja je bila prekinjena ob 12.02 uri in se je nadaljevala ob 12.04 uri.)

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Spoštovane kolegice in kolege prosim, da se usedete na svoja mesta, in da prijavite svojo navzočnost. Ugotavljamo sklepčnost! Vljudno prosim kolege na hodniku pred dvorano, da se nam pridružijo! Ali ugotovimo sklepčnost... (33 prisotnih.)
Še enkrat bomo ugotavljali sklepčnost! Še vedno ocenjujem, da nas ni dovolj, da bi bila zagotovljena sklepčnost, zato še enkrat prosim kolege, da stopijo v dvorano. Dobro. Sedaj bi pa ugotovili sklepčnost! (52 prisotnih.) Lahko nadaljujemo z našim delom.

Prehajamo na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA - VOLITVE IN IMENOVANJA. K tej točki sem vabil predlagatelje oziroma njihove predstavnike in jih lepo pozdravljam. Predloge posameznih predlagateljev ter predloge in mnenja Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ste prejeli. Pod to točko dnevnega reda bomo obravnavali predloge sodnega sveta; in sicer 20 predlogov, odlokov za izvolitev v sodniško funkcijo, predlog generalnega državnega tožilca; in sicer predlog odloka o razrešitvi okrožnega državnega tožilca na Okrožnem državnem tožilstvu v Kopru ter predloge Vlade Republike Slovenije; in sicer predloge odlokov o imenovanju dveh namestnic in namestnika Javnega pravobranilca Republike Slovenije. Prehajamo na obravnavo in sklepanje o posameznih predlogih.
Najprej k predlogom sodnega sveta za izvolitev v sodniško funkcijo. Sodni svet je Državnemu zboru predložil predloge za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniška mesta: dveh okrožnih sodnic na okrožna sodišča v Kopru, desetih okrajnih sodnic in sedmih okrajnih sodnikov na okrajnih sodiščih v Ljubljani, v Kranju, v Sevnici, na Jesenicah, v Celju in v Šentjurju pri Celju ter okrožnega sodnika na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Želi predstavnik sodnega sveta besedo? (Ne.) Predlog je obravnavala Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in zboru predložila poročila in predloge odlokov. Želi poročevalec komisije besedo? Ugotavljam, da ne. Želi predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Ugotavljam, da ni prijavljenih. Želi še kdo razpravljat? Razpravo zaključujem in prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Mirele Lozej na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Kopru. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Bogomile Tavšič-Zajec na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Kopru. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Bovane Jovin-Hrastnik na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Ljubljani. Ugotovimo sklepčnost! Še enkrat ugotavljamo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Mateje Lužovec na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Kranju. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Na glasovanje dajem predlog o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Matjaža Kavčiča na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Sevnici. Ugotovimo sklepčnost! Prosim? Gospoda Kučiča. Se opravičujem. Želi kdo obrazložiti glas? Prosim, gospod Rejc.

IZIDOR REJC: Spoštovani podpredsednik, gospe in gospodje! Že pri zadnjem imenovanju sem ugotovil, da so bili trije kandidati, pri katerih ni bilo napisano, kje so rojeni in tudi pri tem gospodu ni. Mislim, to me moti, ker mislim, da je vsak nekje rojen, mora biti napisano, kje stanuje itn. Menim, da je to stvar, za katero mora predlagatelj to že povedati, ker je to prvi in osnovni dokument za vsakogar, ki kandidira kamorkoli. Hvala.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala lepa. Nadaljujemo z glasovanjem.
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Irene Mali na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču na Jesenicah. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Jožice Arh-Petkovič na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Celju. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Fride Burkerc na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Celju. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Branka Auberta na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Celju. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Marka Brišnika na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Celju. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Nataše Gregorič na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Šentjurju pri Celju. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Dragana Triviča na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Ljubljani. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Alenke Kobal na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Ljubljani. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Majde Kocmur na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Ljubljani. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Prosim, da še enkrat ugotovimo sklepčnost. (54 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Martine Zidar na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Ljubljani. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Karin Zbrizaj na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Ljubljani. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Gorazda Fabijančiča na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Ljubljani. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotni.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Danila Svrzikapa na sodniško mesto okrajnega sodnika na okrajnem sodišču na Jesenicah. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotni.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Ivana Kovača na sodniško mesto okrajnega sodnika na okrajnem sodišču v Sevnici. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotni.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Petra Popoviča na sodniško mesto okrožnega sodnika na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotni.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na odločanje o predlogu generalnega državnega tožilca za razrešitev okrožnega državnega tožilca na okrožnem državnem tožilstvu v Kopru. Generalni državni tožilec je zboru posredoval predlog o razrešitvi gospoda Branka Gvozdiča funkcije okrožnega državnega tožilca na okrožnem državnem tožilstvu v Kopru. Želi predstavnik predlagatelja besedo? Ugotavljam, da ne.
Predlog je obravnavala Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, ki je zboru pisno poročala ter predložila predlog odloka. Želi poročevalec komisije besedo? Ugotavljam, da ne. Želi predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? Prav tako ne. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Ugotavljam, da ne. Besedo dajem poslankam in poslancem.
Jaz bi se rad oglasil k tej točki.

BORUT PAHOR: V sedmih letih svojega poslanskega mandata se nikoli nisem oglasil k tej točki dnevnega reda in sem tudi vedno zelo spoštoval to maniro, ki se mi zdi zelo dobra, da se poslanci ne opredeljujemo do teh vprašanj, razen takrat, ko sodimo, da imamo morda dovolj zadostnih razlogov za tako intervencijo. Danes se mi zdi, da je taka priložnost. Tisti, ki ste na KVIAZ-u poslušali različna stališča o tem ali je predlog državnega tožilca opravičen ali ne, ste si ustvarili svoje mnenje. Spoštujem odločitev KVIAZ-a. Prav tako ne dvomim, da je gospod generalni državni tožilec ravnal po svoji najboljši vesti. Rad bi pa povedal temu Državnemu zboru, da se je gospod Gvozdič oglasil pri meni in seveda predstavil svojo plat zadeve. Kot poslanec nisem in tudi ne bom razsojal o tem, ali ima prav ali ne. Za to so poklicane druge institucije in pravnomočnost njihovih sodb je potrebno spoštovati. Ko sem kasneje sam presojal o tem, ali bi lahko Državni zbor, recimo da ne bi s svojim odlokom morda prehitel časa, odložil torej to odločitev, ali se lahko torej naslonimo na nek sklep, ki nam bi pri tem pomagal, sem ugotovil, da je Državni zbor junija leta 1995 sklenil, da predlaga odložitev razrešitve do sprejetja pravnomočnosti sodb v obeh kazenskih postopkih. Vi pa veste, da je tukaj sprejeta pravnomočna sodba v enem od obeh kazenskih postopkov.
Torej, jaz se bom pri tem glasovanju vzdržal. Še enkrat poudarjam, ne dvomim v vest in razloge, ki jih navaja gospod generalni državni tožilec. Prav tako bi bilo povsem nespodobno in v nasprotju z zakonom, če bi poslanci dvomili v pravnomočnost sodb. Pri svoji odločitvi, da se sklepa vzdržim, pa se bom oprl torej na našo odločitev iz junija leta 1995, ki je predlagala, da Državni zbor sklene dokončno o tem vprašanju, ko bosta končani obe sodbe, pravnomočni v kazenskih postopkih.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Želi še kdo besedo? Kolega Jelinčič.

ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Mene moti patetika, ki jo je pokazal v vsem svojem govoru podpredsednik, gospod Pahor, ko je branil človeka, o katerem pravzaprav ve samo to, kolikor mu je povedal sam, ko se je prišel potožiti. Mislim, da so papirji, ki so predloženi tukaj, dovolj obremenjujoči za gospoda Gvozdiča. Tak človek pač ne more biti tožilec v Republiki Sloveniji. Takega človeka, ki je mimogrede državljanstvo tudi kupil po tisti varianti, ki jo je Liberalna demokracija uredila, za dva kilograma krompirja; takega človeka v kulturnih, kot bi nekateri rekli, zahodnoevropskih državah izženejo iz države, ne pa, da mu nekateri poslanci tukajle poizkušajo zagotoviti nadaljevanje dela oziroma dobivanje plače kot tožilca. Mislim, da si kaj takega Slovenija ne more privoščiti. In tudi, če bi nekateri drugi morda hoteli povedati kaj v prid zaradi raznih dolgov, ki jih imajo do gospoda Gvozdiča, mislim, da je najbolje, če so tiho in enostavno glasujemo za predlog državnega tožilca. Hvala.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Replika.

BORUT PAHOR: Nekateri razlogi, o katerih je govoril kolega Jelinčič, niso predmet našega odločanja. Gospoda Gvozdiča poznam iz osebnega stika, potem ko je potrkal na moja vrata in povedal svoje razloge. Dostikrat ljudje opozorijo na svojo plat resnice. Jaz sem pač tokrat poskušal pogledati v papirje in na koncu sklenil, da ne bo nič patetično, če povem, zakaj se bom pri tem glasovanju vzdržal. Pač, kolega Jelinčič, glasujemo o tem, ali prekinemo ali ne profesionalno kariero enega od državnih tožilcev. In zato sem se odločil, da povem svoje mnenje. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Prosim, kolega Jelinčič.

ZMAGO JELINČIČ: Spoštovani gospod Pahor! O moralni integriteti tako sodnikov kot tožilcev odloča Sodni svet in državni generalni tožilec. Moralna integriteta tako sodnikov in tožilcev je zelo, zelo pomembna zadeva. Povsod po svetu, v vsem, v kateremkoli pravu, tako kontinentalnem kot anglosaksonskem, odtehta vsaj polovico, če ne več, pri odločitvi. Zato tukaj, da bi ugotavljali, da mu bo pač prekinjena profesionalna kariera - predvsem on bi moral o tem razmišljati - ta gospod, o katerem teče beseda, predvsem on!

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Prosim, kolega Tone Anderlič.

ANTON ANDERLIČ: Seveda moram replicirati gospodu Jelinčiču iz dveh razlogov. Prvi je ta, da Liberalna demokracija ni uredila nobenega zakona in režima, po katerem bi "za dve kili krompirja" kdo lahko dobil državljanstvo. Zakon o državljanstvu je bil sprejet v času prve skupščine po volitvah leta 1990. Liberalna demokracija takrat ni bila vladna stranka in tega zakona ni sprejemala na način, kot ga bi rad gospod Jelinčič zdaj tukaj predstavil. Mislim pa seveda, da zakona o državljanstvu nimamo tako slabega, kot on govori, in se ga ne da na tak način interpretirati.
In pa drugo: skrbelo bi me, če bi ob vsakem primeru, ko bi kakšni politični eliti, taki ali drugačni, bilo povšeči, da državljana izžene iz države. Upam, da ta država svojih državljanov ne bo izganjala iz države, ampak jih bo po svojem pravnem redu pač postavljala pred sodišče oziroma da bo za tisto, kar bo posameznik zagrešil, tudi odgovarjal. Govorim seveda o državljanih te države, ki ne morejo ostati brez državljanstva na način, kot bi nekdo to želel, da to je.
Seveda, primer Gvozdič - da ne bo izgledalo, kot da se o tem ne želim izjasniti - je poslancem Državnega zbora prejšnjega sklica in tudi sicer slovenski javnosti dokaj poznan. Sam sem se tudi kot predsednik KVIAZ-a s tem primerom ukvarjal. Gospod Pahor je tukaj prebral sklep Državnega zbora v prejšnjem sklicu, ki je bil sprejet z večino in je na tak način tudi postopek potekal. Glede na to, da je to vendarle že daljše obdobje v proceduri in da je en del teh zgodb končan, bom sam glasoval za to razrešitev, ker menim, da v tistem delu, ko zakon govori o ugledu tožilske službe, pač ta zadeva ne ustreza tistim kriterijem po mojem prepričanju. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala lepa. Repliko ima kolega Jelinčič.

ZMAGO JELINČIČ: Gospod Anderlič je lepo povedal, da naj tisti, ki je storil kakšno kaznivo dejanje, odgovarja zanje in ravno to je to. Drugo je pa nekaj. Nikomur se ne jemlje državljanstva. Namreč v tem primeru gre za človeka, ki ima dvojno državljanstvo. Naj bi se mu odvzelo eno državljanstvo. Kajti ti ljudje, ki imajo dvojno državljanstvo, so z nami navadnimi državljani, ki sodimo, da je slovensko državljanstvo dovolj in smo ponosni na to, priviligirani in to je pa tisto kar tudi ne sodi v Evropo.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Replika, če razumem. Kolega Anderlič.

ANTON ANDERLIČ: Sem proti temu, da bi Državni zbor odločal o tem, komu naj bi se odvzelo državljanstvo oziroma komu naj bi se priznavalo. Seveda verjamem, da bodo tisti organi, ki so v tej državi pooblaščeni in imajo po zakonu pristojnosti, da se s temi stvarmi ukvarjajo tudi ukvarjajo. Državni zbor ne podeljuje državljanstev in jaz verjamem, da jih tudi ne bo odvzemal.
Državljanstvo je ena od osnovnih človekovih pravic, ki jo pač uveljavlja znotraj tistih predpisov v državi, kjer je za to zaprosil oziroma kjer mu je država priznala, da državljanstvo lahko ima in s tem se seveda ne gre igrat. In jaz upam, da Državni zbor ne bo posegel na področje da se bo z individualnimi primeri državljanstev ukvarjal in jih podeljeval ali odvzemal. Bilo bi me strah, če bi Državni zbor lahko z večino odločil na tak ali drugačen način. Zato so zakonski predpisi in kriteriji, kako se do državljanstva pride oziroma kako se ga tudi odvzame. Hvala.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Državljanstvo ni predmet te razprave. Kolega Jelinčič želite razpravljati o tem? Replika.

ZMAGO JELINČIČ: Res je, da naj ne bi bilo govora o državljanstvih sedaj; vendar gospodu Anderliču pač moram replicirat in ga opozoriti na en člen, ki ga on verjetno ne pozna. In sicer gre za 15. člen listine združenih narodov o človekovih pravicah, ki govori o tem da naj ima vsak državljan vsake države eno samo državljanstvo. Lahko si pa ta člen prefotokopirate pri meni iz listine.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Želi še kdo besedo? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o razrešitvi gospoda Branka Gvozdiča funkcije okrožnega državnega tožilca na Okrožnem državnem tožilstvu v Kopru. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo k predlogu Vlade Republike Slovenije o imenovanju dveh namestnic in enega namestnika javnega pravobranilca Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije je zboru posredovala predloge za imenovanje gospe Mateje Hribar, gospe Jasmine Trivič in magistra Grga Balinoviča za namestnike javnega pravobranilca Republike Slovenije.
Želi predstavnik predlagatelja besedo? (Ne.) Predloge je obravnavala Komisija za volitev, imenovanja in administrativne zadeve, ki je zboru pisno poročala ter predložila predloge odlokov. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne.) Želi predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Nihče se ni prijavil k besedi. Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem najprej predlog odloka o imenovanju gospe Mateje Hribar za namestnico javnega pravobranilca Republike Slovenije. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o imenovanju gospe Jasmine Trivič za namestnico javnega pravobranilca Republike Slovenije. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
In končno, na glasovanje dajem predlog odloka o imenovanju magistra Grga Balinoviča za namestnika javnega pravobranilca Republike Slovenije. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.) Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Jaz predlagam, da nadaljujemo delo do 13. ure.

Predlagam, da se vrnemo in to na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O JAVNIH NAROČILIH. Gre za tretjo obravnavo. Glasovanje smo prekinili pri 71. členu, pri amandmaju na amandma vlade. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: "Zakon se začne uporabljati za proračunske uporabnike in lokalne skupnosti s 1.7.1997 ter za Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji, delniška družba, Celje, Družbo za državne ceste d.o.o. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, javna podjetja, ustanovljena po zakonu o gospodarskih javnih službah, javne zdravstvene in javne raziskovalne zavode, katerih ustanovitelj je država. Za ostale naročnike se začne uporabljati s 1.1.1998." Predlagatelj je Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo podpira. Prosim, da glasujemo o amandmaju. Želi kdo o tem amandmaju razpravljati? Doktor Izidor Rejc.

IZIDOR REJC: Spoštovani gospod podpredsednik, gospe in gospodje! Amandma, ki je bil včeraj že na dnevnem redu in smo tudi nekako želeli zadeve uskladiti oziroma ugotoviti, kaj je z njim, ugotavljam, da ta amandma ni usklajen z drugimi določbami, s 1. členom tega zakona. Namreč v navedbah, kdo so tisti, ki se uporabljajo zanje od 1.7., je kot druga navedena DDC, Družba za državne ceste, ki pridobiva dohodek na trgu, ne spada v ta seznam. Tudi registracija govori v tej smeri. Ker pa je ta amandma, vidim, prišel precej pozno in nas je tudi sam postopek nekako zalotil v časovni stiski. Menim, da je rešitev možna s tem, da naredi matično telo oziroma predlagatelj na koncu uskladitveni amandma in se na osnovi tega izloči DDC kot drugo navedeno iz tega pregleda, potem bi bil zakon usklajen. Sam bom glasoval proti temu amandmaju.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala, kolega doktor Rejc. Prosim, kolega Lenič.

JOŽE LENIČ: Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Jaz sam podpiram to, kar je gospod Rejc predlagal. Kljub vsemu pa mislim, da manjka nadaljevanje te zgodbe. Ker, če bi mi DDC črtali iz tega zakona, ker dejansko sta 2. člen in tisti, o katerem sedaj govorimo, neusklajena, potem pač pomeni, da DDC, ki je organiziran kot d.o.o., ne zapade pod režim javnih naročil. To pa je zdaj vprašanje, ali je to naša intenca ali ne. Kajti mi vemo, da je ta DDC nek hibrid nekega državnega monopola na eni strani in na drugi strani neke firme, ki naj bi tržno funkcionirala, nedvomno opravljala neko tržno dejavnost na trgu. Zato bi bilo nedvomno smiselno ob tem, ko DDC izločamo iz režima javnih naročil, priporočiti vladi, morda celo z nekim dodatnim sklepom, da se z DDC-jem še posebno pozabava. Rešitve gredo seveda lahko v dve smeri: ena rešitev je ta, da se DDC spremeni v javno podjetje - ta, moram reči, meni osebno ni najbližja. Druga rešitev je pa ta, da DDC dejansko postane tržni subjekt, vendar potem seveda ne more biti v državni lasti in ga moramo na trgu obravnavati kot vse ostale druge firme.
Tako da podpiram to, kar je gospod Rejc predlagal, da Sekretariat za zakonodajo ali vlada predlaga uskladitveni amandma, vendar predlagam tudi to, da vlada funkcioniranje DDC-ja oziroma da podrobno prouči primernost organiziranja DDC-ja in ga v skladu s temi alternativami, kakršne so bile predlagane, tudi primerno uredi in reši. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Ugotavljam, da ne in da lahko o predlogu amandmaja glasujemo. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1 k 71. členu sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod točko 2. Če nihče od vas to posebej ne terja, ne bi poslej bral vsebine amandmajev. Predlagatelj je Odbor za notranjo politiko, Vlada Republike Slovenije podpira. Želi kdo besedo? (Ne.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani amandma pod točko 2 sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod točko 3. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 3 sprejet.
Prehajamo na amandma pod točko 4. Predlagatelj je Odbor za notranjo politiko in pravosodje in vlada. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 4 sprejet.
Prehajamo k amandmajem, ki so vloženi k 72. členu. Na strani 31 imate pod točko 1 en predlog. Predlagatelj je Odbor za notranjo politiko in pravosodje, Vlada Republike Slovenija ga podpira. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da nihče.
Lahko glasujemo. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotni.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi ta zadnji predlog amandmaja sprejet.
Sprašujemo sekretariat, ali je potreben kakšen uskladitveni amandma. Ja prosim, imate besedo.

MILAN BAŠKOVIČ: Hvala lepa. Po sprejetju amandmajev ugotavljamo, da je ta zakon v dveh primerih neusklajen in so potrebni poskusi, da se to uskladi na podlagi 198. člena tretjega odstavka poslovnika. Prva situacija zadeva 18. in pa 20. člen v eni podrobnosti, ki je verjetno ne bo problem urediti. Namreč v 18. členu smo z amandmajem spremenili drugi odstavek, ki govori o objavi javnega razpisa, tako da sedaj ni več situacije, da bi se določena naročila (javni razpis) objavljala na oglasni deski. Te situacije več ni. V 20. členu je pa ostala dikcija v zadnjem odstavku, kjer se pa rok za objavo razpisa nanaša tudi na oglasno desko, tako da je potrebno to izčistiti. Mislim, da to mora v 20. členu ven, ker nima podlage v materialnem delu zakona.
Druga situacija pa je ta, o kateri smo ravnokar govorili precej obsežno, 71. člen, ki govori o rokih za uveljavitev oziroma za uporabo zakona za posamezne kategorije teh naročnikov, kjer je notri tudi Družba za državne ceste, ki je ustanovljena na podlagi zakona o gospodarski družbi, ima drugačen status in to je sedaj v neskladju s tistimi načeli in vršitelji, ki so postavljeni v 1. in 2. členu. O tem smo že včeraj govorili in danes ponovno. To dvoje je v neskladjih. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BORUT PAHOR: Hvala lepa. Potemtakem predlagam, da se pripravijo uskladitveni amandmaji, da jih pripravi vlada.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda in tudi dopoldansko delo Državnega zbora. Predlagam, da nadaljujemo z delom ob 14. uri in 30 minut. Dober tek.

(Seja je bila prekinjena ob 12.48 uri in se je nadaljevala ob 14.42 uri.)

PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Spoštovani poslanci in poslanke! Nadaljujemo prekinjeno 3. sejo Državnega zbora. Ugotavljamo sklepčnost! (56 prisotnih.) Gospod Hvalica ima proceduralno vprašanje oziroma predlog.

IVO HVALICA: Hvala, podpredsednica. Spoštovani! Naša stranka ima danes Svet stranke ob 17.30 uri. Ta Svet stranke smo sklicali že pred 14 dnevi, takrat ko nismo vedeli, da nam bo tu usojeno ali neusojeno delati do 19.00 ure. Predlagam, da se nam to omogoči, ker gremo popolnoma vsi na Svet stranke in da delamo do 17.00 ure. Hvala lepa vnaprej za razumevanje.

PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala, gospod Hvalica. O tem moramo glasovati. Ugotavljamo sklepčnost! (55 poslancev.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet. Delamo do 17.00 ure.
Zdaj bi pa nadaljevali sejo. Medtem smo dobili 2 uskladitvena amandmaja in sicer k 5. točki dnevnega reda zakona o javnih naročilih in amandma k 20. členu, ki ga predlaga vlada. Prosim zastopnika vlade, da ga obrazloži.

ANDREJ ENGELMAN: Hvala. Predlagam uskladitveni amandma najprej k 20. členu in to, da se v šestem odstavku črta besedilo "in oglasni deski." Razlog zakaj, je sprejeti amandma k 18. členu, drugi odstavek, kjer smo opustili možnost objave javnega razpisa na oglasni deski.
Dejstvo je, če malo bolj nazorno obrazložim - ta objava na oglasni deski nam je v bistvu ostala še iz uredbe o javnih naročilih, zdaj pa za javna naročila obvezno zahtevamo objavo v uradnem listu in zaradi uskladitve, da to teče enovito čez celotni zakon, predlagamo, da se tudi sedaj to črta v šestem odstavku, drugače je v bistvu neusklajenost.
Če pa lahko še amandma k 71. členu - predlagamo, da se v tretjem odstavku črta besedilo "Družbo za državne ceste, d.o.o., Ljubljana", istočasno sem pa že videl, da sta vložena najmanj dva sklepa oziroma predloga sklepov Državnega zbora, ki nalagata vladi, da v bistvu razreši vprašanje statusa te Družbe za državne ceste. Obrazložitev, zakaj je, na tisto, kar je v bistvu opozoril tudi Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve - iz določil naročnikov v 2. členu tega zakona, po 2. členu tega zakona Družba za državne ceste, upoštevaje akt o ustanovitvi, ni naročnik po tem zakonu in iz tega razloga je neprimerno, da se v 71. členu, ki so v bistvu prehodnega značaja in ki samo poudarjajo, kdaj se kakšna zadeva - pač za katere naročnike se uveljavi preje, za katere kasneje - da bi bila potem tu eksplicitno navedena.
Sodimo, da je to potrebno razrešiti. Jaz ponovno poudarjam, da je potrebno razrešiti status Družbe za državne ceste. Mislim, da vlada mora to urediti in tako, da bi potem tudi ta družba s spremenjenim aktom postala potem naročnik že na osnovi 2. člena tega zakona in bi potem avtomatično že s 1.7., če bo vlada do takrat to razrešila, pač postala naročnik po tem zakonu. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala, gospod Engelman. Ugotavljamo sklepčnost za glasovanje! Glasovali bomo najprej o prvem amandmaju k 20. členu, ki se glasi: v šestem odstavku se črta besedilo "ali na oglasni deski". Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (58 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Drugi amandma k 71. členu se glasi: v tretjem odstavku se črta besedilo "Družba za državne ceste, d.o.o., Ljubljana". O tem ni razprave in mislim, da moramo kar glasovati. Lahko pa obrazložite glas, gospod Špiletič.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Menim, da iščemo rešitev v napačno smer. Namesto da bi skušali z uskladitvenim amandmajem dodelati 2. člen in da vključimo dejansko vse subjekte, ki koristijo javna sredstva, v ta zakon, v bistvu puščamo 2. člen na mestu, izključujemo a priori eno pravno osebo, ki bo rešena, ko bo. Tako, da osebno bom glasoval proti, ker menim, da se ravno v napačno smer išče rešitev.

PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Še ena obrazložitev, prosim. Obrazložitev glasu, gospod Lenič.

JOŽE LENIČ: Hvala lepa. Lenič Jože je moje ime, Liberalno demokratska stranka oziroma Liberalna demokracija Slovenije, se opravičujem. Jaz bom glasoval za ta predlagani sklep, ker mislim, da se išče rešitev v pravo smer in to iz sledečih razlogov. Država ima v svoji lasti še marsikatera druga podjetja, ki bi jih lahko v 2. člen vpisali, tudi še določene d.d.-je, d.o.-je itn. In kot sem že prej povedal, menim, da v kolikor si želi Družba za državne ceste poslovati v nekih monopolnih okoliščinah, potem naj posluje kot javno podjetje in bo avtomatično zapadla pod 2. člen. V kolikor si pa želi delovati kot tržno podjetje in delovati na trgu, potem bo pa pač delovala kot vsa ostala podjetja. Zato mislim, da je ta zadeva bolj sistemska in bom ta sklep podprl. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Ugotovimo sklepčnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dolžna sem še obvestilo, da se popoldanskega dela nadaljevanja 3. seje zbora ne more udeležiti Geza Džuban in pa, da je gospod Anton Delak odsoten za ves dan.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (57 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je zakon v celoti sprejet.
K tej točki dnevnega reda imamo še nekaj dodatnih sklepov, ki so na zadnji strani v pregledu amandmajev in če si jih, prosim, pogledate na 32. strani. Predlagatelj dodatnih sklepov je poslanska skupina Združene liste in matično delovno telo te sklepe podpira. Pod številko 1 je dodatni sklep, da - mislim, da ga ni treba prebrati, saj imate vsi papirje v rokah. Ali želite, da ga preberem? Dobro. Želi kdo o tem razpravljati? (Ne želi.)
Potem bomo glasovali. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (57 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Drugi dodatni sklep je pripravil Odbor za notranjo politiko in pravosodje. Nalaga vladi pač poročevanje določenega vprašanja. Želi kdo o tem razpravljati?
Oprostite, še enkrat poudarjam, govorimo o predlogih dodatnih sklepov, ki so na 32. strani pregleda amandmajev k predlogu zakona o javnih naročilih. Dobro. Želi kdo o tem razpravljati? (Ne želi.)
Potem lahko glasujemo. Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Tretji, pod točko 3, je dodatni sklep Odbora za notranjo politiko in pravosodje, ki se nanaša na problem invalidskih organizacij. Želi kdo o tem razpravljati? (Nihče.)
Torej lahko tudi o tem glasujemo. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep pod točko 3 sprejet.
Imamo še dva dodatna sklepa k predlogu zakona o javnih naročilih. Prvega je pripravil gospod Jože Lenič, poslanec LDS, ki predlaga, da Državni zbor Republike Slovenije sprejme naslednji dodatni sklep:
"Vlada Republike Slovenije naj prouči primernost statusne organiziranosti Družbe za državne ceste in sprejme rešitve še pred uveljavitvijo zakona o javnih naročilih."
Drugi dodatni sklep predlaga gospod Izidor Rejc, poslanec Slovenskih krščanskih demokratov, in ta pravi, da predlaga, da ob obravnavi predloga zakona o javnih naročilih, Državni zbor sprejme naslednji dodatni sklep:
"Državni zbor Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje ustrezne organiziranosti Družbe za državne ceste, d.o.o., Ljubljana, ponovno prouči in ga reši s spremembo ustanovitvenega akta te družbe ali z oblikovanjem primerne rešitve v predlogu zakona o javnih cestah."
Oba predloga, dodatna predloga urejata v bistvu enako vsebino, zato bi glasovali po vrstnem redu, tako kot so bili vloženi.
Najprej k dodatnemu sklepu, ki ga je dal gospod Jože Lenič. Želi morda kdo o tem razpravljati? V primeru, da je prvi sprejet je potem drugi brezpredmeten, ker urejata enako problematiko. Nihče ne želi razpravljati? (Ne.) Potem lahko o tem glasujemo. Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za ta sklep? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je ta sklep sprejet in o drugem sklepu ni potrebno razpravljati in glasovati.
S tem smo zaključili 5. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3.A TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O ZAČASNI DOLOČITVI OSNOVE ZA DOLOČANJE PLAČ IN DRUGIH PREJEMKOV IZ DELOVNEGA RAZMERJA - HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Gospod minister mag. Tone Rop.

MAG. ANTON ROP: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Predlog zakona o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov je Vlada Republike Slovenije predložila z namenom, da zagotovi pravno osnovo za izplačilo plač in drugih prejemkov zaposlenih, ki so v veljavnih predpisih vezani na podatek o povprečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije in to je bil temeljni in najpomembnejši razlog za to, da je bil zakon pripravljen. Do konca lanskega leta so se posamezne dejavnosti razporejale v skladu z enotno klasifikacijo dejavnosti, ki je omogočala grupiranje podatkov za gospodarstvo in negospodarstvo. S prehodom na standardno klasifikacijo dejavnosti pa tako grupiranje podatkov ni več možno, zato od 1. januarja letos ne razpolagamo več s podatkom o povprečni plači v gospodarstvu.
Z zakonom je predlagana enotna osnova za vse plače in prejemke, ki so se doslej izplačevali na podlagi podatkov o plači zaposlenih v gospodarstvu, ne glede na to ali je šlo za povprečno plačo v mesecu ali v preteklem trimesečju. Nova osnova je podatek o povprečni plači v gospodarstvu za zadnje trimesečje lanskega leta, to je povprečna plača za obdobje oktober-december 1996, ki znaša 127.746 tolarjev.
V skladu s predlogom zakona se naj bi prva uskladitev osnove opravila pri izplačilu plač za januar 1998 in to je najpomembnejša vsebinska stvar v samem zakonu. Skratka, predlagamo, da se prva uskladitev teh plač izvrši šele v januarju 1998 v skladu s tem zakonom.
Na tej podlagi in na podlagi zakonov, ki na ta način urejajo plače, se bodo tako določale plače naslednjim funkcionarjem: poslancem, predsedniku države, predsedniku vlade in ministrom, predsedniku in sodnikom Ustavnega sodišča, predsedniku in članom Računskega sodišča, varuhu človekovih pravic in njegovim namestnikom, sodnikom, državnim tožilcem in njihovim pomočnikom, družbenemu pravobranilcu in njegovim namestnikom.
Po podatkih Ministrstva za finance je takšnih oseb 931. V odvisnosti od plač ministrov se določajo tudi plače naslednjim funkcionarjem: državnim sekretarjem, predstojnikom organov v sestavi in predstojnikom vladnih služb, takšnih je še 134. Zakon je začasne narave, kot izhaja že iz samega naslova, veljal naj bi do sprememb zakonov in kolektivnih pogodb. Vlada je že sprejela sklep, da se razgovori oziroma pogajanja o določitvi osnov za ostala izplačila tako imenovanih drugih prejemkov kot so regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine itd., tudi solidarnostne pomoči so tukaj, takoj začno s sindikati negospodarstva in da se določijo v nespremenjenem obsegu in v obsegu nezmanjšanih pravic. To so bistvene sestavine zakona, za katerega predlagamo, da se seveda sprejme.
Moram povedati, da je v zvezi s stališči in sklepi Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matičnega delovnega telesa mnenje vlade takšno, da se strinjamo z vsemi amandmaji, ki jih odbor predlaga in so večinoma, kot boste videli in kot lahko vidite, redakcijske narave in izboljšujejo tekst in pa predvsem jasnost in preglednost izvajanja zakona. Da bi se izognili nejasnostim in neenotnosti predvsem pri izplačevanju plač za mesec marec na osnovi diskusije, ki je bila opravljena na matičnem odboru, predlagam sklep Državnega zbora, ki naj bi se glasil tako: "Državni zbor priporoča organom, ki jih zadeva predlagana sprememba osnove za izplačilo plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, da plače in druge prejemke iz delovnega razmerja za mesec marec 1997 izplačajo na podlagi osnov, ki so bile upoštevane pri izplačilih za mesec februar 1997." To pomeni, da se pri plačah za mesec marec pač upošteva nespremenjenost, to je osnova, da se izplačajo v nespremenjeni višini in tak sklep bi seveda poenotil stališča pristojnih organov oziroma pravnih oseb, ki bodo odločale o plačah za ta mesec, preden bo uradno stopil v veljavo ta zakon. Hvala.

PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala, gospod Rop. Predlog zakona je obravnaval torej Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona, pardon, poročevalko, doktor Kregelj-Zbačnik.

MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lepo pozdravljeni vsi skupaj! Poročilo. Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko je na svoji 5. seji dne 26.3.1997 obravnaval predlog zakona o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov delovnega razmerja, hitri postopek, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila v obravnavo Vlada Republike Slovenije. Uvodno obrazložitev k predlogu zakona je podal gospod minister za delo, družino in socialne zadeve, gospod magister Anton Rop. Članom odbora so bili predloženi tudi predlogi amandmajev, ki jih je pripravila strokovna služba odbora in vlade, ki smo jih po krajši razpravi na odboru uskladili.
Odbor je k predloženemu zakonu oblikoval in sprejel naslednje amandmaje, ki jih imate na klopeh, in sicer k 1. členu, k 2. členu, k 3. členu in k 4. členu. Po opravljeni razpravi je odbor sprejel naslednji sklep:
"Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja skupaj s predloženimi amandmaji odbora obravnava in sprejme po hitrem postopku."
Člani odbora predlagajo Državnemu zboru Republike Slovenije v sprejem še naslednji dodatni sklep:
"Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije...", gospod magister Rop je že povedal svojo, "da takoj pripravi navodila, kako se bodo izplačale akontacije plač za mesec marec 1997 za tiste organe, ki imajo osnovo za obračun plač vezano na zakon o poslancih." Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala, doktor Kregelj-Zbačnikova. Prosim, če ima kaj dodati predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Tudi ne.) Besedo dajem poslankam in poslancem - prosim? Gospod Kebrič.

IVAN KEBRIČ: Spoštovana predsedujoča, drage kolegice, kolegi! V imenu poslanske skupine DeSUS predlagam, da ne glasujemo o dodatnem sklepu - verjetno ste ga prečitali - in to utemeljujem z naslednjim:
Ta sklep sploh ni potreben. Če smo mi najvišje zakonodajno telo, spoštujmo zakone, ki jih sprejemamo, in ko bomo sprejeli ta zakon, je zadeva popolnoma jasna. Problem, ki smo ga videli ali ga vidijo določeni, je samo v tem, da plače po tem zakonu, če ga bomo takega z amandmaji sprejeli, ne morejo biti takoj izplačane, kajti zakon bo stopil v veljavo šele dan po objavi v Uradnem listu. To se pravi, če želimo deliti vsaj tu usodo zaposlenih, ki ne vedo, kdaj bodo dobili plače, in ta zamik je dva - ne dva tedna, ampak tudi dva, tri ali več mesecev, potem ne more za nas biti problem, da bomo tudi mi počakali dobra dva tedna, da bo zakon stopil v veljavo, obračun se pa lahko v tem času pripravi.
Menim, da bomo to z razumevanjem poslanci sprejeli na znanje in sem za to proti temu dodatnemu sklepu. Zakaj zahtevati od vlade, da išče neko luknjo, da išče neko tolmačenje, da nam nekaj da, kako bi izigrala zakon. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala, gospod Kebrič. Besedo dajem zdaj poslankam in poslancem. Ni nobenih dodatnih pojasnil, zato zaključujem splošno razpravo.
Prehajamo na drugo obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Na mizo ste dobili pregled vloženih amandmajev k predlogu zakona o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Imamo amandma k 1. členu, in sicer tri. Amandma k 1. členu je pripravil Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Vlada ga podpira; drugega prav tako kot tudi tretjega k istemu členu. Ali želi o tem kdo razpravljati? Če ne, potem bi lahko o tem glasovali. Ugotavljamo navzočnost! (65 prisotnih.) Najprej glasujemo o prvem amandmaju.
Kdo je za? (61 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Drugi amandma k 1. členu - ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (57 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je drugi amandma sprejet.
Tretji amandma k 1. členu - ugotavljamo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (59 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tretji amandma k 1. členu sprejet.
Zdaj pa moramo sprejeti 1. člen z vsemi tremi amandmaji v celoti. Ugotavljamo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (59 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 1. člen v celoti sprejet.
Amandma k 2. členu - imamo dva, prav tako od matičnega odbora. Vlada oba amandmaja podpira. Želi o tem kdo razpravljati? (Ne.) Potem bi lahko zopet glasovali najprej o prvem amandmaju k 2. členu. Ugotavljamo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za?(62 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Drugi amandma k 2. členu. Želi morda o tem še kdo besedo? (Ne.) Potem dajem amandma na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (57 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sprejemamo še 2. člen v celoti z obema amandmajema. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (61 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 2. člen z amandmaji sprejet.
Obravnavamo 3. člen oziroma amandma k 3. členu matičnega odbora, ki ga vlada podpira. Želi o tem kdo besedo? (Ne.) Ugotovimo sklepčnost! (62 poslancev.)
Kdo je za? (56 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma k 3. členu sprejet.
Sprejemamo še 3. člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen v celoti? (60 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 3. člen soglasno sprejet.
Amandma k 4. členu je eden. Zopet ga je dal Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko in vlada ga podpira. Želi o tem kdo razpravljati? (Ne.) Potem lahko glasujemo o tem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (54 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo še o 4. členu kot celoti. Ugotovimo sklepčnost!(61 prisotnih.)
Kdo je za? (57 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 4. člen sprejet.
Glasujemo pa še o 5. členu, ki pa ni amandmiran. Želi morda o tem členu še kdo besedo? (Ne.) 5. člen namreč pravi ... Da, gospod Baškovič, prosim.

MILAN BAŠKOVIČ: Hvala lepa. Jaz bi se k temu zadnjemu členu vendarle oglasil, zato da si mogoče še vzamemo čas, da poizkusno oziroma preizkusimo možnost, da bi ta zaplet, ki ga vidim iz teh dodatnih sklepov glede zatečenih plač za mesec marec, eventualno še rešili v okviru zakona. Zato sem se oglasil, ker vidim, da bomo težko prišli iz te zagate, ker potem s sklepi reševati nekaj, kar zadeva uveljavitev zakona in njegovo učinkovanje, se mi zdi težka pot in tudi kakorkoli že bi jo napravili, s priporočilom ali sklepi, lahko pride do težav. Mi smo že oziroma naš predstavnik je že v odboru nekako šepnil to, da bi ob tem 5. členu mogoče rešili to tako, da bi tudi rekli, kaj pa je sedaj z marcem, ker je cela stvar odprta. Zakon bo začel veljati potem, ko bo objavljen. Če bo Državni svet še kaj kompliciral, imamo potem april itn. Čisto tako.
Ne more pa učinkovati za nazaj zaradi ustavne določbe, da ne more posegati v pravice, ki so že na podlagi dela pridobljene itn., zaslužene plače - to velja za kogarkoli, kjerkoli in ne samo za te strukture. In seveda, zdaj je situacija taka, ko se je videlo, da se po teh statističnih podatkih ne spremlja več osnova, ki jo ta zakonodaja sicer terja, kar je problem za sebe in je sedaj za marec zmanjkalo prostora glede na statistično spremljanje teh osnov. Ta zakon pa marca ne rešuje; s temi pravili, ki bodo šele zdaj uveljavljeni, tudi ne more. Da bi se izognili vsem tem težavam, bi pa lahko na primer napisali v ta 5. člen kot odstavek, ta ...(Citiranje besedila - nerazumljivo!), tu je vse v redu, potem bi pa lahko to, kar ta predlog sklepa nekako priporoča, da se pa plače in drugi prejemki za mesec marec, izplačajo na podlagi osnov, ki so bile upoštevane v plačilu za mesec februar. To bi bila zame čisto elegantna norma, ki bi vse rešila. Zakaj ne bi tega napravili? Zdaj pa dajati vladi, da izumi neko navodilo v tem smislu. Dajati sklep, da Državni zbor s priporočilom nekako vpliva na to. To za tiste, ki bodo kontrolirali pa nadzirali zakonitost in s spraševanjem lahko naredi tukaj ne vem koga. Mislim, stvar ni oprejemljivo in natančno urejena. Zato sem se oglasil. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala, gospod Baškovič. Želi morda kdo komentirati oziroma vložiti amandma? Gospod Rop, prosim.

MAG. ANTON ROP: Sprejemam to pobudo, bomo pripravili tovrstni amandma na ta zakon, na ta člen in ga bomo dali v najkrajšem času, to je lahko pol ure. Morda bomo pa konsultirali še kakšno poslansko skupino, da bo ona vložila, ker bo to lažje.

PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Prekinjamo to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O ZAČASNEM ZATOČIŠČU, TRETJA OBRAVNAVA.
Predlog zakona za tretjo obravnavo je pripravila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Prosim. To je gospod direktor Urada za begunce, gospod Šuštar.

MILOŠ ŠUŠTAR: Hvala za besedo. Spoštovana podpredsednica, spoštovane poslanke in poslanci! Vojna v Bosni in Hercegovini, ki je bila povod - a poudarjam - ne edini razlog za pripravo zakona o začasnem zatočišču, je bila formalno končana pred 15 meseci s podpisom tako imenovanega Daytonsko-pariškega mirovnega sporazuma. Ob tem dejstvu bi kdo rekel, da zakon tako ali tako ne bo imel praktične vrednosti in da je gotovo nenavadno, da Državni zbor o njem sploh razpravlja. Toda če povem, da je v Republiki Sloveniji po 15 mesecih nekakšnega miru v Bosni in Hercegovini še vedno 8.350 pregnancev iz te države, da se je ta številka v zadnjem letu sicer resda zmanjšala za 10.000, večinoma na račun vrnitev v domovino, vendar da je med tistimi, ki so tukaj, ki tukaj še vedno ostajajo, še 4.800 takšnih, ki se v Bosno in Hercegovino še nekaj časa verjetno ne bodo mogli vrniti, zato, ker prihajajo s področij oziroma ne bodo mogli vrniti se na tista področja, s katerih prihajajo, ker so pač ta področja trenutno pod zasedbo naroda, katerega pripadniki pa ti ljudje niso.
Takšno število pregnancev gotovo potrjuje potrebnost po zakonu. Gotovo bi bilo boljše, če bi bil zakon sprejet oziroma položaj teh ljudi urejen ob njihovem prihodu oziroma že v letu 1994, ko je bil zakon vložen v parlamentarno proceduro, toda dejstvo je, da se, žal, s tem problemom še vedno srečujemo in to ravno pred obdobjem, ko bo prišlo do bolj organiziranega vračanja teh ljudi v domovino. Ta proces od nas zahteva, da svoje ravnanje tudi pravno uredimo in se tako že v izhodišču izognemo morebitnim očitkom o kršitvah pravic in dolžnosti pregnancev s tem v zvezi, pa tudi drugače, na "mirni Balkan" - spomnimo se samo Albanije - ne daje dosti upanja, da bi zakon z vrnitvijo zadnjega bosansko-hercegovskega pregnanca v domovino postal brezpredmeten oziroma se izčrpal.
Vzporedno z obravnavo zakona se Vlada Republike Slovenije pogaja z Vlado Bosne in Hercegovine o podpisu sporazuma o vračanju teh oseb v domovino. Vlada Republike Slovenije meni, da trenutno ni nikakršnega razloga več, da ne prične s postopnim ukinjanjem zaščite teh ljudi. Po mnenju Vlade Republike Slovenije bi bilo to zaščito moč ukiniti v več fazah, s tem, da bi bilo letos poleti začasno zatočišče oziroma ta zaščita lahko ukinjena za bosansko-hercegovske pregnance, ki prihajajo s področij oziroma entitet, kjer je narod, katerega pripadniki so v večini. Za tiste, ki prihajajo iz drugih področij - v glavnem gre tu za Muslimane in Hrvate, ki prihajajo iz tako imenovane Republike Srbske, začasnega zatočišča nikakor ni moč ukiniti pred koncem tega leta in je v bistvu treba to ukinjanje dogovoriti z Bosno in Hercegovino. Medtem ko bi bilo za približno 1.000 pregnancev, ki so posebni humanitarni primeri, gre za invalide, posebno hude bolnike, starejše osebe, otroke brez spremstva, ta proces moč zaključiti šele v letu 1998.
Sprejem zakona o začasnem zatočišču bi bil argument več za nadaljevanje in zaključek teh pogajanj, zato predlagam Državnemu zboru, da ga sprejme. Hvala.

PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala, gospod Šuštar. Predlog zakona je obravnaval Odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? Prosim, gospa Darja Lavtižar, predsednica odbora.

DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa. Spoštovani zbor! Poročilo Odbora za notranjo politiko in pravosodje ste prejeli z gradivom k tej točki. Sama, kot poročevalka tega odbora, želim izpostaviti naslednje:
Predlog zakona je v tretji obravnavi že v prejšnjem mandatu obravnavalo matično delovno telo oziroma Odbor za notranjo politiko in pravosodje prejšnjega sklica ter se opredelilo do takrat vloženih amandmajev. Odbor se je strinjal z ugotovitvijo, da je zakon potreben, ter je v zvezi s tem tudi podprl načelna stališča matičnega delovnega telesa prejšnjega sklica. Ob tem pa se je odbor odločil, da ponovno pregleda vsebino takrat vloženih amandmajev k predlogu zakona v tretji obravnavi in se do njih opredeli, izhajajoč pri tem iz že danih opredelitev vlade in odbora do posamičnih vloženih amandmajev, kar je razvidno iz pregleda amandmajev, ki je bil kot delovni pripomoček posredovan članom odbora. Pri tem je odbor skoraj v celoti povzel opredelitve, ki jih je izrazilo že matično delovno telo prejšnjega sklica k amandmajem Vlade Republike Slovenije in k amandmajem poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov.
Želim pa posebej poudariti, da odbor ne podpira amandmajev oziroma amandmaja Vlade Republike Slovenije k 7. členu. Največ pozornosti je bilo v razpravi namreč o posameznih amandmajih namenjeno prav temu amandmaju, s katerim le-ta predlaga črtanje tega člena. Iz pojasnila predstavnika predlagatelja izhaja, da sodi tematika, ki jo ta člen obravnava, v drugo zakonodajo, zakon o policiji, zakon o tujcih. O ustreznosti črtanja 7. člena je tekla razprava tudi na seji odbora prejšnjega sklica in takrat je prevladalo stališče, da se amandmaja ne podpre. Odbor je tudi tokrat zavzel stališče, da naj 7. člen ostane v zakonu, vendar ga je treba dopolniti oziroma popraviti, tako da bo ustrezal načelom iz Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki med drugim za takšen primer odvzema prostosti zahteva tudi učinkovito sodno varstvo, ki pa ga trenutno tudi v slovenski zakonodaji ni.
To sem želela poudariti tudi zaradi tega, ker ste poslanci prejeli dopis nekaterih nevladnih organizacij, ki ravno kritizirajo amandma vlade k temu 7. členu.
Naš odbor je pripravil svoj amandma, v katerem navaja, da je zoper odločbo o omejitvi gibanja dovoljena pritožba na pristojno sodišče v roku 3 dni po njeni vročitvi. Sodišče mora o pritožbi odločiti v roku 5 dni. Hvala.

PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala, gospa Lavtižar. Če bomo sprejeli prvi amandma k temu členu, potem je drugi brezpredmeten oziroma, če prvega ne sprejmemo, potem glasujemo o amandmaju Odbora za notranjo politiko in pravosodje.
Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne.) Besedo imajo predstavniki poslanskih skupin. Gospod Juri, Poslanska skupina Združene liste.

AURELIO JURI: Hvala za besedo. Kot je bilo že omenjeno, se je s tem zakonom naša poslanska skupina že v prejšnji sestavi lotila s celo vrsto predlogov, izboljšav, ki so vsebovani v predlaganih amandmajih zato, da se ta zakonski tekst bistveno popravi in zapiše tako, da bo zadovoljeval vse norme in načela, ki jih vsebuje in določa Evropska konvencija o človekovih pravicah.
Žal ugotavljamo, da bodisi s strani odbora, bodisi s strani vlade, pretirane naklonjenosti do teh amandmajev ni. Opozarjamo, da bo tekst brez vnešenih izboljšav težko naletel na našo podporo, kajti ocenjujemo, da znižuje bistveno že uveljavljene standarde varstva pravic begunk in beguncev, ki so se zatekli k nam. V kolikor ne bo sprememb k takemu odklonilnemu odnosu do tega teksta, to je do teksta, ki ne bo upošteval naših amandmajev, nas navaja tudi omenjeno pismo, omenjen poziv k zavrnitvi zakona ne samo k spremembi 7. člena, ki so nam ga dostavile nevladne organizacije in ki bi jim vlada pri opredeljevanju do posamičnih vloženih amandmajev morala vsebinsko prisluhniti. Nenazadnje gre v tem stališču nevladnih organizacij za pogled tistega dela civilne družbe, ki se z vprašanjem začasnega in siceršnjega zatočišča in tudi uresničevanja človekovih pravic ukvarja že vrsto let in to z vso kompetentno pozornostjo in mednarodnimi referencami. Mislim, da smo vsi ta dopis prebrali in da ne kaže navajati posameznih pripomb oziroma argumentacij.
V Združeni listi smo prepričani, da bi sprejem teh naših amandmajev, na katerih vztrajamo pripomoglo k kvalitetnim popravkom zakona in v marsičem menimo tudi, zadovoljilo pričakovanja vseh naštetih nevladnih organizacij, Amnesty international in ostalih. Hvala.

PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Želi morda še kdo od predstavnikov poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Potem imajo možnost razpravljati poslanci in poslanke.
Opozorila bi vas, da smo dobili med gradivi dva pregleda amandmajev. Uporabljamo tega s 25.3.1997, ne pa tiste s 14.3.1997.
Pregled amandmajev k predlogu zakona o začasnem zatočišču tretja obravnava. K 2. členu je dala amandma Vlada Republike Slovenije in matično delovno telo amandma podpira. Želi o tem kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma soglasno sprejet.
K 3. členu imamo zopet amandma, predlagatelj je poslanska skupina Združene liste, matično delovno telo in vlada pa ga ne podpirata. Želi morda o tem kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (18 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
K 6. členu je amandma, predlagatelj je poslanska skupina Združene liste in tudi tega matično delovno telo in vlada ne podpirata. Želi o tem kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (14 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
K 7. členu, pojasnilo smo prej že dobili, je najprej amandma Vlade Republike Slovenije, ki ga matično delovno telo ne podpira in daje svoj amandma pod naslednjo številko 2. Zdaj, če želi o tem še kdo razpravljati, mislim pa, da je vlada že povedala svoje mnenje oziroma odbor prav tako. Želijo morda poslanci še razpravljati o tem? (Nihče ne želi.) Potem bomo glasovali o njem. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (8 poslancev.) Je kdo proti? (40 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Torej obravnavamo potem drugi amandma k 7. členu, ki ga je pripravil Odbor za notranjo politiko in pravosodje. Želi o tem še kdo kaj razpravljati? (Ne.) Potem bi kar lahko o tem glasovali. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 10. členu imamo dva amandmaja. Prvega je pripravila Združena lista, matično delovno telo ga ne podpira, vlada pa ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Potem bi o njem glasovali. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (20 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Drugi amandma predlaga Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo pa ga podpira. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 12. členu imamo en amandma. Vlada Republike Slovenije predlaga amandma in matično delovno telo ga podpira. Lahko o tem glasujemo? Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 15. členu imamo prav tako amandma redakcijske narave, ki ga je oblikovala Vlada Republike Slovenije in matično delovno telo ga podpira. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnost!)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 16. členu imamo prvi amandma poslanske skupine Združene liste, matično delovno telo in vlada ga ne podpirata. Drugi amandma je pa postal brezpredmeten, ker je dala Vlada Republike Slovenije popravek. Lahko o tem glasujemo? Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (13 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Pri 20. členu imamo amandma Vlade Republike Slovenije, ki ga je predlagala in pa matično delovno telo ga podpira. Lahko ugotovimo navzočnost? Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnost.) Prosim, če še enkrat potrdimo sklepčnost! Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma k 20. členu sprejet.
25. člen ima tudi amandma Vlade Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
26. člen ima dva amandmaja. Prvi je poslanske skupine Združene liste, drugi pa Vlade Republike Slovenije. Najprej bi glasovali o prvem amandmaju poslanske skupine Združene liste. Tega matično delovno telo in vlada ne podpirata. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (13 poslancev.) Je kdo proti? (42 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni sprejet.
Amandma Vlade Republike Slovenije, ki ga matično delovno telo podpira. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 27. členu imamo amandma Vlade Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira; gre za kazenske sankcije. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Tudi k 28. členu imamo amandma redakcijske narave Odbora za notranjo politiko in pravosodje. Mnenja vlade nimamo. Prosim, da se kar o njem izjasnimo. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma k 28. členu sprejet.
K 30. členu imamo dva amandmaja - če preberete v opombi, kjer je navedeno, da če je bil sprejet amandma k 7. členu pod točko 1, bo treba v skladu s 198. členom poslovnika Državnega zbora sprejeti uskladitveni amandma. No, ta prvi ni bil - to bomo potem reševali. Zaenkrat bi se opredelili o 30. členu, k prvemu amandmaju, ki ga je poslanska skupina Združene liste. Matično delovno telo in pa vlada tega amandmaja ne podpirata. Predlaga pa Vlada Republike Slovenije drugi amandma, ki ga pa matično delovno telo podpira.
Najprej bi glasovali o prvem amandmaju in če bo prvi sprejet, potem je drugi brezpredmeten. Prosim za glasovanje o prvem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (12 poslancev.) Je kdo proti? (48 poslancev.)
Ugotavljam, da prvi amandma ni sprejet.
Tako glasujemo o drugem amandmaju Vlade Republike Slovenije. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Zdaj smo izčrpali amandmaje in sprašujem Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je potreben kakšen uskladitveni akt oziroma amandma glede na popravke? Gospod Baškovič.

MILAN BAŠKOVIČ: Stvar je tako malenkostne narave, da bi mogoče celo z neko čisto redakcijo rešili problem, ampak ker so tekom postopka tudi ti pojmi: kraj prebivanja, bivališče z amandmajsko tehniko popravljali preko zakona tam, kjer je bilo odprto iz druge obravnave, bi bilo najbolj logično, da tudi z amandmajem popravite neskladnost, ki se zdaj izkazuje v 17. členu. Ta člen ni bil amandmiran v drugi obravnavi, zato ni bilo mogoče dati amandmaja v tej smeri potem v tretji obravnavi. Edino tukaj je ostal kraj oziroma prebivališče še v starem pojmu, medtem ko smo drugod po zakonu - v 12., 15. in še v nekaj členih spremenili to v kraj prebivanja in je terminsko ves zakon sedaj tisti, ki je veljaven za ta status itd.
Treba je to neskladje v 17. členu urediti glede na cel zakon in mislim, da to ne bo nobena težava takoj narediti. Hvala.

PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Boste dali amandma?

MILAN BAŠKOVIČ: Z amandmajem se vlaga. Zato mora potem z amandmajem. Je pa preprosta zadeva.

PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Oprostite, nismo slišali.

MILOŠ ŠUŠTAR: V imenu vlade vlagam amandma k 12. alinei prvega odstavka 17. člena, tako da se prebivališče spremeni v kraj prebivanja. Pisno boste dobili v naslednjih minutah. Hvala.

PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Sedaj prekinjamo obravnavo tega predloga zakona. Ne moremo obravnavati 7. točke, to je predlog zakona arhivskih gradiv, pa bomo preskočili to točko in gremo na 8. točko, v kateri obravnavamo zakon...

Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O TRŽNI INŠPEKCIJI - TRETJA OBRAVNAVA. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo?
Predlog zakona je obravnaval Odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? Prosim, gospod Zagožen.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovani! Kolegice in kolegi! Odbor za gospodarstvo je na svoji drugi seji kot matično delovno telo obravnaval predlog zakona o tržni inšpekciji, ki ga je Državnemu zboru v tretjo obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije. Odbor je bil seznanjen z mnenjem Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, v katerem sekretariat ugotavlja, da so v predloženem besedilu predloga zakona vključeni vsi v drugi obravnavi sprejeti amandmaji ter hkrati opozarja, da bi bili v obravnavanem besedilu potrebni še nekateri popravki redakcijske narave. Te pripombe sekretariata je odbor upošteval in oblikoval ustrezne amandmaje, ki so zajeti v poročilu odbora. Odbor se je tudi opredelil do vloženih amandmajev in sprejel naslednje odločitve:
Odbor ne podpira amandmajev Vlade Republike Slovenije k 11. in 12. členu ter amandmaje poslanske skupine SDS na amandma vlade k 11. členu, glede na to, da 11. člen predloga zakona v drugi obravnavi ni bil amandmiran.
Odbor podpira amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke k 12. členu, amandma Vlade Republike Slovenije k 15. členu ter hkrati podpira svoj amandma na amandma vlade k 15. členu, s katerim se črta beseda "lahko" in s tem možnost inšpektorja, da sam odloči o zasegu delovnih priprav.
Odbor podpira amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke k 20. členu. V razpravi je odbor nekaj pozornosti namenil tudi nekaterim drugim vprašanjem, ni pa sprejel ustreznih amandmajev. V zvezi z določbo tretjega odstavka 20. člena, na podlagi katere lahko inšpektor s sklepom naloži podjetjem, ki so pristojna za distribucijo električne energije, vode, plina ter za telekomunikacijske zveze, da v roku treh dni zavezancu, pri katerem inšpektor ugotovi določene nepravilnosti, ustavijo njihovo dobavo oziroma prekinejo telekomunikacijske zveze, je bilo izpostavljeno vprašanje smiselnosti take določbe. Določba namreč omogoča inšpektorju, da podjetjem, ki so pristojna za distribucijo električne energije, nalaga neko obveznost. Pojasnjeno je bilo, da takšno določbo vsebuje že zakon o inšpekciji dela ter da gre za ukrep, ki daje inšpektorju določena pooblastila v izjemnih situacijah, ko inšpektor z drugimi ukrepi ne more več učinkovito opravljati svojega dela.
V 22. členu so predpisane denarne kazni enake tako za pravno osebo kot tudi za samostojnega podjetnika posameznika. Glede na to, da gre za dokaj visoke kazni, je bilo izraženo mnenje, da so takšne kazni za samostojne podjetnike posameznike previsoke, zato bi bilo smiselno za njih določiti nižje kazni. V zvezi s tem je bilo pojasnjeno, da zakon o prekrških ne loči med pravno osebo in samostojnim podjetnikom posameznikom, pa tudi drugi zakoni za iste kršitve ne predpisujejo različnim kršiteljem različnih kazni.
Po končani obravnavi je odbor sprejel sklep, da Odbor za gospodarstvo predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da tretjo obravnavo predloga zakona o tržni inšpekciji opravi na svoji 3. seji ter da predlog zakona v celoti sprejme. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala, gospod Zagožen. Zdaj bi pa dali besedo predstavniku vlade - gospod glavni tržni inšpektor, Roman Kladušek, ki se nam je priključil. Prosim.

ROMAN KLADUŠEK: Spoštovano predsedstvo, spoštovane poslanke, poslanci! Hvala lepa za besedo. Torej, v zvezi s sprejemom zakona o tržni inšpekciji lahko kot predstavnik predlagatelja povem, da smo v pripravi tretjega branja upoštevali vse amandmaje, ki so bili sprejeti ob drugem branju v Državnem zboru, da se predlagatelj strinja oziroma ne nasprotuje sprejetim amandmajem, ki so bili sprejeti na Odboru za gospodarstvo, ki v nekaterih vprašanjih podrobneje ureja nekatere določbe tega zakona in v bistvu ne menjajo koncepta oziroma pomenijo še naprej, da bodo tržni inšpektorji lahko z večjimi pooblastili, ki jih ta zakon prinaša, opravljali svojo nalogo.
Zato seveda predlagam Državnemu zboru, da sprejme zakon in amandmaje, ki so bili sprejeti na Odboru za gospodarstvo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Želi predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Nihče.) Besedo dajem poslankam in poslancem. (Tudi nihče.) Ker ne želi nihče več razpravljati oziroma sploh razpravljati, prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih amandmajih. Pregled vloženih amandmajev k predlogu zakona o tržni inšpekciji od 17.3. K 8. členu je pripravil amandma Odbor za gospodarstvo in najprej bi morda želel kdo o tem še razpravljati. (Nihče.) Potem lahko o amandmaju glasujemo. Ugotovimo sklepčnost! (44 prisotnih.) Premalo. Prosim še enkrat za sklepčnost. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandmaji k 11. členu pa v drugi obravnavi niso bili amandmirani in zato so pod točko 1 in 2 brezpredmetni in tudi k 12. členu, ki se nanaša oziroma ki je povezan s tem. Tako da prehajamo na naslednji amandma k 12. členu pod točko 2. Tega je oblikovala poslanska skupina SDS in matično delovno telo amandma podpira. Želi kdo še besedo? (Ne.) Potem prosim za glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 15. členu amandma na amandma vlade. Odbor za gospodarstvo je predlagatelj tega amandmaja. To je prvi in drugi je pa amandma Vlade Republike Slovenije. Najprej bi glasovali oziroma želi kdo o tem še razpravljati? (Ne želi.) Potem lahko glasujemo o prvem amandmaju k 15. členu. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Drugi amandma k 15. členu, Vlada Republike Slovenije in matično delovno telo podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Potem glasujmo. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 20. členu je pripravila amandma poslanska skupina SDS, matično delovno telo ta amandma podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Potem lahko glasujemo. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 22. členu imamo dva amandmaja Odbora za gospodarstvo. Prvi, najprej bomo glasovali o 1. členu. Želi morda pred tem kdo besedo? (Ne.) Potem pa prosim za sklepčnost. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Drugi amandma Odbora za gospodarstvo. Lahko glasujemo? Ugotovimo sklepčnost! (53 poslancev.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 23. členu imamo amandma Odbora za gospodarstvo. Želi še morda kdo besedo? (Ne želi.) Potem lahko zopet glasujemo. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Imamo samo še amandma k 24. členu Odbora za gospodarstvo. Želi kdo besedo? (Ne.) Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Ker smo sedaj izglasovali vse amandmaje, sprašujemo, če je potreben kakšen uskladitveni amandma, sicer bi lahko glasovali za zakon v celoti. Ni pripomb.
Potem dajem na glasovanje predlog zakona o tržni inšpekciji v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda.

Vračamo se k 6. TOČKI DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O ZAČASNEM ZATOČIŠČU, ker smo dobili uskladitveni amandma Vlade Republike Slovenije, in sicer amandma k dvanajsti alinei prvega odstavka 17. člena. Gre za spremembo izraza prebivališče v kraj bivanja. Torej, ta amandma se v celoti glasi: "V dvanajsti alinei prvega odstavka 17. člena se prebivališče spremeni v kraj prebivanja." Ima kdo obrazložitev glasu? (Ne.) Potem lahko glasujemo o tem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma Vlade Republike Slovenije? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je ta uskladitveni amandma soglasno sprejet.
Sedaj damo lahko zakon v celoti na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (55 poslancev.)
Kdo je za sprejem zakona? (39 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je zakon v celoti sprejet.

Vračamo se k 3.A. TOČKI DNEVNEGA REDA, in sicer k 5. členu PREDLOGA ZAKONA O ZAČASNI DOLOČITVI OSNOVE ZA DOLOČANJE PLAČ IN DRUGIH PREJEMKOV IZ DELOVNEGA RAZMERJA - hitri postopek je to.
Skupina poslancev Državnega zbora je predlagala, da se v 5. členu doda drugi odstavek, ki se glasi: "Plače in drugi prejemki iz delovnega razmerja za mesec marec 1997 se izplačajo na podlagi osnov, ki so bile upoštevane pri izplačilih za mesec februar 1997."
Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Potem lahko glasujemo o tem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo torej o 5. členu v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 5. člen sprejet.
Razpravljamo o naslovu. Ali želi še kdo razpravljati o naslovu zakona? (Nihče.)
Na glasovanje dajem torej naslov zakona. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo naslov izglasovali.
Smo torej pri tretji obravnavi. Želi kdo od pooblaščenih predlagateljev vložiti amandmaje? (Ne.) Ugotavljam, da ni nobenega dodatnega amandmaja in zato dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (57 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem so tudi predlagani dodatni sklepi brezpredmetni, ker smo zakon sprejeli.

Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je PREDLOG ZAKONA O DRŽAVNEM PRAVOBRANILSTVU - TRETJA OBRAVNAVA. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne.) Predlog zakona je obravnaval Odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Želi poročevalec odbora besedo? (Ne.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve?
Vljudno prosim, če bi nekoliko utišali diskusije in da bi tisti, ki motijo naše delo, zapustili prostor.
Ker je pravkar prišel gospod minister, bi še enkrat ponovila, če želi morda gospod minister besedo, da obrazloži ali ima dodatne podatke glede zakona o državnem pravobranilstvu? (Ne.) Hvala. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Besedo imajo poslanke in poslanci. Želi še kdo razpravljati? Imamo samo dva amandmaja, ki ga imate v poročilu Odbora za notranjo politiko in pravosodje z dne 11. marca 1997, in sicer amandma k 29. členu in pa amandma k 53. členu. V razpravo dajem amandma k 29. členu. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Potem lahko o tem amandmaju glasujemo. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma k 29. členu sprejet.
Prosim za pripombe ali pa besedo k amandmaju k 53. členu. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Potem lahko o njem glasujemo. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sprašujem Sekretariat za zakonodajo in pravosodje, če je morda potreben kakšen uskladitven amandma? Gospod Baškovič, želi besedo.

MILAN BAŠKOVIČ: Hvala lepa. Po teh amandmajih, ki so bili sprejeti, je ugotovljena neskladnost v neki bistveni prvini tega zakona, namreč glede trajanja funkcije oziroma mandata državnega pravobranilca. Amandma k 29. členu je zdaj uvedel trajanje mandata za 8 let, z možnostjo relekcije, medtem pa je v 3. členu ostala dikcija nepopravljena, ker glede na amandmajsko tehniko to ni bilo mogoče urediti, kjer je pa v zadnjem odstavku določeno, da je funkcija trajna. Sedaj bo treba to nasprotje izčistiti. To je prvo.
Ravno tako se potem veže na isto izhodišče 59. člen, ki ravno tako mandatno dobo omenja in je treba to zopet urediti v zvezi z novim izhodiščem oziroma z novo definicijo glede omejenega mandata. Ravno tako tudi 71. člen, ki tudi omenja trajno funkcijo in je zopet v nasprotju s tistim, kar je bilo sprejeto kot osemletni mandat.
Posredno pa prihaja v poštev tudi razmislek, da je glede na spremembo karakterja funkcije treba tudi urediti 60. člen, ki pa govori o posledicah prenehanja mandata, ki se postavlja v drugačno luč. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala, gospod Baškovič. Pozivam torej Vlado Republike Slovenije, ki je pripravila zakon za tretjo obravnavo, da pripravi uskladitveni amandma in bomo potem lahko nadaljevali, zato prekinjam to točko.
Gremo k 10. TOČKI DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VOJNIH INVALIDIH, TRETJA OBRAVNAVA.
Ja, prosim.

JOŽE TRATNIK: Spoštovana poslanka in poslanci! Dovolite, da se vrnemo k prejšnji točki dnevnega reda - verjetno je šlo za kratek nesporazum. Namreč, predlagal bi, glede na to, da ima vlada že pripravljene usklajevalne amandmaje, če se lahko to nadaljuje jutri, kot zadnja točka dnevnega reda Državnega zbora, tako da bi do jutri ta zakon uskladili in ga z usklajevalnimi amandmaji dali v dokončno redakcijo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Takoj, ko bomo dobili usklajevalne amandmaje, bomo zaključili oziroma obravnavali in zaključili zakon.
Torej, vračamo se k 10. točki, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih invalidih.
Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravil predlagatelj zakona Miran Potrč. Želi predlagatelj besedo? Prosim, gospod Potrč.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovana gospa podpredsednica, spoštovane kolegice in kolegi! Po nekaj več kot letu dni je zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih invalidih prišel v tretjo obravnavo. Predlagatelji smo pred letom dni predlagali, naj bi bil obravnavan in sprejet po hitrem postopku, ker smo bili mnenja, da gre za takšna vsebinska vprašanja, ki bi hitri postopek tudi zaslužila. Menili smo najbrž, da bi bilo prav, da bi glede na to, da je bil v januarju sprejet zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem zavarovanju, tudi za invalide uskladili na enak način kot za upokojence usklajevanje pokojnin. Menili smo, da je prav, da bi čimprej uredili zmernejšo oziroma ustreznejšo družinsko invalidnino članom družin, predvsem padlim svojcem v osamosvojitveni vojni leta 1991. Menili smo, da bi bilo prav, da bi čimprej v skladu z zakonom o društvih, ki terja, da se lastnina ureja v tako imenovani področni zakonodaji, uredili tudi lastnino invalidskih društev. Po letu dni so ta vprašanja prišla zdaj na Državni zbor. Troje bistvenih vprašanj ureja ta zakon.
Zakon za tretjo obravnavo je pripravljen v skladu z amandmaji, ki so bili v drugi obravnavi sprejeti. Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve Državnega zbora nima pripomb. Obe delovni telesi, matično delovno telo, to je Odbor za delo, družino in socialne zadeve in zainteresirano delovno telo, to je Komisija za invalide, sta podprla spremembe in dopolnitve zakona v predlagani vsebini in jaz vas prosim, da to storite tudi vi. S tem boste, to je moje prepričanje, dali zadoščenje prizadevanjem vseh invalidskih organizacij v Sloveniji, da do teh sprememb pride, kar so, posebej na Komisiji za invalide, tudi nesporno in jasno povedali njihovi predstavniki. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala, gospod Potrč. Predlog zakona je obravnaval Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Potem imajo besedo poslanci in poslanke. Prosim, gospod Janša.

JANEZ JANŠA: Spoštovana gospa podpredsednica, kolegice in kolegi! Mi podpiramo ta zakon. Je pa treba ob tem, ko bomo za ta zakon glasovali, povedati, da ta zakon, ko gre za svojce padlih v vojni za Slovenijo, popravlja krivico tem ljudem, svojcem, ki je bila storjena z zakonom, ki je začel veljati v začetku lanskega leta. Vendar pa ne popravlja nekaterih drugih stvari v zvezi s svojci padlih. Ne popravlja krivice, ki nastaja, ko se posamezni prejemki teh oseb med sabo seštevajo in potem odštevajo in tudi sredstva, zneski, ki pridejo s teh procentov, iz 4. člena tega zakona, če se ne motim, so izjemno nizki. Gre za nekaj deset tisočakov in ta sredstva niso tisto, kar je ta država dolžna tem ljudem. Mi bomo ta zakon podprli, vendar bi prosil vlado, predvsem ministrstvo, ki je za to pristojno, da v čim krajšem času pripravi ali poseben zakon, ki bo urejal te stvari, ali pa uskladi podzakonske akte, ki zdaj urejajo te zadeve, da da jasna navodila pristojnim ljudem na upravnih enotah, ki zdaj to rešujejo, da ne bo prihajalo do zapletov. Predvsem pa naj določi vsoto, ki bo primerna, ki ne bo sramotna. To državo ne bo nič stalo, ker gre - na srečo - za izjemno majhno število ljudi in na ta način po vseh teh letih uredi ta status. Žal toliko let je že preteklo, pa zadeve še vedno niso urejene. Naša poslanska skupina bo dala vladi mesec dni časa, da to pripravi. Če vlada tega v tem času ne bo pripravila, bomo sami vložili poseben zakon, ki bo v celoti urejal to vprašanje. Hvala.

PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala, gospod Janša. Želi še kdo razpravljati? (Ne.) Ker k predlogu zakona ni bil vložen noben amandma, prehajamo na glasovanje o zakonskem predlogu. Ugotavljamo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (65 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 11. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je PREDLOG ZAKONA O UPRAVNEM SPORU - DRUGA OBRAVNAVA. Predlog zakona je v drugo obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne.) Predlog zakona je obravnaval Odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona.
Obveščam vas, da nimamo pregleda amandmajev ta trenutek, ker se še dopolnjujejo in zato moramo počakati. Pri 11.a točki nimamo poročila.

Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ODLOKA O ORGANIZACIJI IN DELU SLUŽB DRŽAVNEGA ZBORA. Gradivo ste prejeli s sklicem 2. seje Državnega zbora. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslancem in poslankam. Ni razprave. Želi še kdo razpravljati? (Ne.)
Potem prehajamo na obravnavo amandmajev, ki jih imamo v poročilu k predlogu odloka o organizaciji in delu služb Državnega zbora z dne 18.3. Imamo amandmaje k 3. členu, 4., potem amandma za novo 3.a podpoglavje, in nov 6.a člen. Nadalje še nov 3.b in nov 6.b člen, amandma k 8., 9., 10., nov 10.a, amandma k 14. členu, 15., 19. in 20. členu, in potem še amandma poslanske skupine SDS k 12. členu.
Gremo po vrsti. Najprej imamo amandma k 3. členu. Tekst imate v vašem materialu. Želi kdo besedo? (Ne.) Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma k 3. členu sprejet.
Amandma k 4. členu. Želi kdo besedo? (Ne.)
Potem lahko glasujemo. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma za novo 3.a podpoglavje in nov 6.a člen. Želi kdo besedo? (Ne.)
Potem lahko glasujemo. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma za novo III.B podpoglavje, novi 6.b člen. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je ta amandma sprejet.
Amandma k 8. členu. Amandma predvideva, da se ta člen črta. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Potem lahko glasujemo. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je ta amandma sprejet.
Amandma k 9. členu. Želi kdo besedo? (Nihče.) Lahko glasujemo. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je ta amandma sprejet.
Amandma k 10. členu. Želi kdo besedo? (Nihče.) Lahko glasujemo. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je ta amandma sprejet.
Novi 10.a člen. Amandma za novi 10.a člen. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Torej lahko glasujemo. Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Potem imamo amandma k 12. členu. Tekst imate. Želi še kdo besedo? (Nihče.) Potem bi lahko o amandmaju k 12. členu glasovali. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (30 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Na glasovanje dajem predlog, da se ponovi glasovanje o amandmaju k 12. členu. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (50 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da ponovno glasujemo o amandmaju k 12. členu.
Obrazložitev glasu ima gospod Hvalica.

IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Običajno skoči sem za govornico nekdo, ko pravi, da se je zmotil zaradi tega, ker mu rečejo, da je narobe glasoval, ne zaradi tega, ker se je zmotil. To je stara finta in tako sem tudi to razumel. Ne vem, kaj bi imeli proti temu amandmaju. Sekretarja delavnega telesa določi generalni sekretar na predlog predsednika delovnega telesa. Ja, pa kaj bi želeli, da vam nekdo drug da sekretarja ali kaj? Kaj pa počnete sedaj v vladi? Nameščate svoje ljudi. Ali bi bili zadovoljni, da bi jih jaz nameščal? Ne, sigurno ne. Torej, lepo vas prosim, no, dajmo neko vzporedno logiko tudi k temu in podprite ta zelo normalni amandma. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala, gospod Hvalica. Prepričana sem, da so poslanci nekoliko utrujeni in zato niso bili dovolj pozorni pri glasovanju. Zato prosim, če ponovno glasujemo o tem amandmaju k 12. členu. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (23 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslanec.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Besedo ima Franc Jazbec.

FRANC JAZBEC: Spoštovani! Očitno je s tipkovnicami nekaj narobe, ker ko hočeš pritisniti prisotnost, te ni, pojavi se pa potem glasovanje. Hvala. Predlagam, da se glasovanje ponovi.

PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Gospod Jazbec je predlagal, da ponovno glasujemo o tem amandmaju. Glasujemo o tem, ali bomo ponovno glasovali. Ugotovimo sklepčnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za? (61 poslanec.) Je kdo proti? (1 poslanec.) Prosim za ponovno glasovanje o tem amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Vračamo se k amandmaju k 14. členu. Želi kdo besedo? (Ne.) Ugotavljamo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Imamo amandma k 15. členu. Želi kdo besedo? (Ne.) Ugotavljamo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Imamo amandma k 19. členu. Želi kdo besedo? Ugotavljamo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Imamo še amandma k 20. členu. Amandma je redakcijske narave. Želi kdo besedo? (Ne.) Ugotavljamo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem odlok, ki ga je pripravila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, v celoti na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.

Prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA - TERMINSKI PLAN DELA DRŽAVNEGA ZBORA.
Predlog terminskega plana dela Državnega zbora v letu 1997 je skladno s poslovnikom pripravljen in usklajen na kolegiju predsednika Državnega zbora in ste ga prejeli s sklicem seje. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Potem imajo besedo poslanci in poslanke. Kdo želi razpravljati? (Nihče.) Torej, s tem smo zaključili.
Potem glasujemo o terminskem planu dela Državnega zbora. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je terminski plan dela Državnega zbora za leto 1997 sprejet.

Prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA SPREMEMBE POROČILA O GOSPODARSKIH DRUŽBAH, PODJETJIH ALI ZAVODIH, ZA KATERE V SKLADU S PRVIM ODSTAVKOM 20. ČLENA ZAKONA O NEZDRUŽLJIVOSTI OPRAVLJANJA JAVNE FUNKCIJE S PRIDOBITNO DEJAVNOSTJO VELJA PREPOVED POSLOVANJA Z DRŽAVO, JAVNIMI PODJETJI IN JAVNIMI ZAVODI.
Spremembo poročila je zboru predložila komisija po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne.) Potem predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim, gospod Kebrič.

IVAN KEBRIČ: Spoštovana podpredsednica, kolegice in kolegi! Predlagam Državnemu zboru v imenu poslanske skupine DeSUS, da se preloži sprejetje poročila komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, ker je prišlo do nejasnosti in netočnosti pod številko 40 in 41. Sprejetje tega poročila danes bi povzročilo škodo. Upam za razumevanje.

PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Gospod Kebrič, ni bilo jasno, ali želite, da se preloži na naslednjo sejo ali za danes? Torej, pravite na konec seje. V redu, potem bomo dali točko na konec seje.
Zaključujemo sejo Državnega zbora za danes in nadaljujemo jutri ob 10.00 uri. Hvala za pozornost!

(SEJA JE BILA PREKINJENA 26. MARCA 1997 OB 16.50 URI.)

Zadnja sprememba: 04/17/1997
Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej