Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej |
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
5. seja
(22., 27., 28., 29. in 30. maj
ter 3., 4., 5., 6., 11. in 12. junij 1997)
Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik Državnega zbora.
Seja se je začela 22. maja 1997 ob 10.13 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam 5. sejo Državnega zbora Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 49. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Igor Bavčar, Peter Lešnik, Jožef Zimšek za pričetek seje, Tone Partljič, Darinka Mravljak in Jurij Malovrh za popoldanski del seje.
Po podatkih, ki jih imam, en odbor še zaseda. (Ne.) Pravkar sem dobil podatek, da so vsi odbori prekinili z delom, in da se bodo poslanke in poslanci udeležili začetka 5. seje Državnega zbora. Ugotovimo sklepčnost? (54 prisotnih.)
Ugotavljam, da je zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike Vlade Republike Slovenije ter vse lepo pozdravljam.
Prehajamo na SPREJEM ZAPISNIKA 3. SEJE DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE. Zapisnik je na vpogled v računalniški mreži. Ali kdo zahteva spremembo ali dopolnitev oziroma ima kakšno drugo pripombo k zapisniku?
Ker na zapisnik 3. seje Državnega zbora Republike Slovenije ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotovimo sklepčnost (60 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 3. seje Državnega zbora sprejet.
Predno bomo prišli na določitev dnevnega reda 5. seje Državnega zbora Republike Slovenije, bi vas rad spoštovane kolegice in kolegi obvestil, da je na obisku v Republiki Slovenije predsednica parlamentarne skupščine Sveta Evrope gospa Leni Fischer, ki bo danes ob 11. uri tudi spregovorila poslankam in poslancem Državnega zbora. Torej, ob 11. uri bomo sejo prekinili in nam bo spregovorila gospa Leni Fischer.
Prav tako bi vas rad obvestil, da bo pričetek 4. izredne seje Državnega zbora danes ob 14.30 uri.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 5. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli s sklicem dne 13. maja 1997. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Ta določa, da Državni zbor najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato predlogi, da se dnevni red razširi in v zvezi s predlagano razširitvijo po potrebi tudi skrajšajo roki iz 52. člena tega poslovnika. In nazadnje, o predlogih za hitri postopek in skrajšani postopek.
Prehajamo na predloge za umik. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda današnje seje nismo prejeli. Želi v zvezi s tem kdo besedo?
Gospod Mozetič želi besedo. Prosim.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa gospod predsednik za besedo. Drage kolegice, spoštovani kolegi! Na kolegiju je bil dogovor, ki zgleda ne drži, ampak poglejte. Dogovorjeno je bilo, da se nova seja začne popoldan, ne glede kdaj se bo prejšnja zaključila, zato da se bo lahko dopoldan nekaj pripravilo. Razumem, da je danes ob 11. uri govor predsednice Sveta Evrope gospe Leni Fischer, vendar na takšen način je nemogoče delati in sem že večkrat opozoril in zato prosim odmor do pet minut do 11. ure v imenu poslanske skupine, da se pripravi zadeve in dogovori, kar se tiče 5. seje in ob 11. uri oziroma pet minut pred 11. uro bomo prišli poslušati gospo Leni Fischer. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Sejo prekinjam. Prosim, da se poslanke in poslanci ponovno pridete v dvorano pet minut do 11. ure. Hvala.
(Seja je bila prekinjena ob 10.18 uri in se je nadaljevala ob 11.00 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci! Lepo prosim, zasedite svoja mesta, prišla bo predsednica Fischerjeva in prav je, ko vstopi v dvorano, tudi zaploskamo in vstanemo. (Aplavz.)
Cenjena predsednica parlamentarne skupščine Sveta Evrope, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Dovolite mi, da v naši sredi pozdravim predsednico parlamentarne skupščine Sveta Evrope gospo Leni Fischer. To je prvi uradni obisk predsednice Leni Fischer v Sloveniji, odkar je bila januarja lani kot prva ženska v zgodovini parlamentarne skupščine Sveta Evrope izvoljena za predsednico te prestižne evropske institucije. Vsaka država, ki želi postati članica Sveta Evrope, mora sprejeti načela pravne države ter spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine vseh oseb pod njeno jurisdikcijo ter iskreno in učinkovito prispevati k uresničevanju ciljev Sveta Evrope. Ta organizacija je namreč znana kot velik zagovornik spoštovanja človekovih pravic in je postavila visoke standarde na tem področju. Slovenija je postala članica Sveta Evrope 14. maja 1993. Bila je soglasno sprejeta med članice te organizacije kot država, kjer ni problemov, in kjer je raven zaščite človekovih pravic na visoki ravni. Že v času, ko je imela Slovenija še status pridružene članice v parlamentarni skupščini Sveta Evrope, je delegacija najprej - Skupščine Republike Slovenije in kasneje Državnega zbora - redno sodelovala na zasedanjih te skupščine v Strasbourgu in sestankih njenih odborov. Tako predstavlja obisk predsednice Fischer v Sloveniji nadaljevanje odličnih odnosov in medsebojnega sodelovanja med Slovenijo in Svetom Evrope, ki je bilo vzpostavljeno že v času vključevanja Slovenije v to organizacijo in se jo v kasnejših letih samo še poglabljalo in krepilo. Prosim predsednico gospo Fischer, da spregovori poslankam in poslancem Državnega zbora.
LENI FISCHER: Gospod predsednik, hvala za povabilo na ta uradni obisk v Slovenijo kot predsednica parlamentarne skupščine Sveta Evrope in prav tako za vaše ljubeznivo in velikodušno gostoljubje.
Spoštovani člani slovenskega parlamenta, parlamentarni kolegi! Hvala vam za privilegij, da vas lahko nagovorim in preko vas, ki vas je slovensko ljudstvo izvolilo, da ga predstavljate.
Svet Evrope je bil ustanovljen leta 1949, da bi pomagal pri ohranitvi človeške družbe in civilizacije. Naš cilj je bil doseči večjo enotnost med državami članicami, ohraniti skupno dediščino in olajšati gospodarski in socialni napredek. Spoštovanje človekovih pravic, vladavina prava in pluralistična parlamentarna demokracija so naša osnovna načela.
Končni cilj izgradnje Evrope ne more biti bolje opisan kot z besedami vašega velikega pesnika Franceta Prešerna, ki je zapisal: "Žive naj vsi narodi, ki hrepeni dočakati dan, da koder sonce hodi prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak." Ko je slovenski narod dosegel neodvisnost junija 1991, so te besede postale njegova državna himna. Upanje posameznika je postalo težnja naroda, politični program za 21. stoletje. Morda to najbolje ponazarja osnovne razloge za boj Slovencev za neodvisnost, politično nujnost izgradnje nove, moderne in demokratične družbe, program, za katerega ni bilo moč najti nikakršnega soglasja v prejšnji državi. Ko se je Slovenija pridružila Svetu Evrope, maja 1993., je bil to za Slovenijo korak naprej. Bila pa je to tudi čista pridobitev za Evropo. Demokratična in uspešna Slovenija predstavlja oazo stabilnosti na območju Evrope, ki je trpela zaradi izpadov nacionalizma, fanatizma in vojne.
Ob tej priložnosti bi želela tej deželi čestitati na njenem doslednem spoštovanju človekovih pravic in osebnih svoboščin. Mednarodna skupnost se še vedno spopada s krizo v bivši Jugoslaviji. Zaradi geografske bližine in zgodovinskih izkušenj je Slovenija nepogrešljiv partner pri iskanju odgovorov, kako bi prinesli mir in stabilnost v to regijo. Po padcu Berlinskega zidu so postale grožnje evropski varnosti in stabilnosti bolj razvejane. In težko se jim je zoperstavljati. Tragična izkušnja vojne v bivši Jugoslaviji je eden izmed primerov takšnih novih groženj. Nestabilnost, ki trenutno vlada v Albaniji, državi članici Sveta Evrope, je tak drug primer. Čeprav različna po obsegu, ta dva primera kažeta, da je edina pot lotiti se teh novih groženj, uglašena akcija vlad in mednarodnih organizacij. Nobena dežela se ne more zanašati zgolj na varnost, ustvarjeno od drugih. Neudeležba pomeni neuspeh pri vlogi enakopravnega partnerja v procesu evropskega sodelovanja in integracije. V tesno prepletenem svetu pomeni tudi, da se sklepi s pomembnimi varnostnimi, političnimi in gospodarskimi implikacijami oziroma posledicami za relevantno deželo prepuščajo, da jih sprejmejo drugi. To očitno ni opcija, ki jo je izbrala Slovenija, dežela, ki se je obvezala pridružiti se Evropski uniji in NATU, in prevzeti odgovornost, ki jih s seboj prinašajo ta članstva. S tem v zvezi bi želela tudi pozdraviti nedavni sklep slovenske vlade, da prispeva k skupnim mednarodnim naporom, da Albaniji prinesejo stabilnost. To je jasen znak, da Slovenija namerava resno prevzeti svoje mednarodne obveznosti in igrati pomembno vlogo pri izgradnji nove Evrope. Ta Evropa bi po mojem mnenju morala imeti naslednje značilnosti. Morala bi biti politična. Krize, ki sedaj pretresajo Evropo so žalostno opozorilo česa še pogrešamo na naši celini. Po eni plati odločnost, da najdemo mirne rešitve konfliktov in po drugi strani potrebno politično kohezijo med Evropsko unijo in državami članicami Sveta Evrope. Da bi vojujoče se strani čule glas razuma, ki bi moral sloneti na naših skupnih vrednotah in po potrebi bi ga morali tudi vsiliti. Prepričana sem, da bomo zmožni v bližnji prihodnosti definirati skupni pristop v zunanjih zadevah in varnosti za naš evropski dom, ki bi moral biti strukturiran na konfederativni ali celo federativni osnovi, tako da bo vsaka država lahko obdržala svojo individualnost in mnoge svoje pristojnosti. Evropa, ki jo gradimo, mora biti odprta vsem evropskim državam, ki so privržene ohraniti naše skupne vrednote in so voljne sodelovati z vsemi odgovornostmi in posledicami, ki jih te sabo prinašajo. Glede tega vam lahko zagotovim, da Svet Evrope nikakor ne bo znižal svojih standardov, da bi se prilagodil demokratičnim zmožnostim svojih držav članic. Pa naj bodo to stare ali nove članice.
Prav nasprotno. Parlamentarna skupščina je nedavno oblikovala močan mehanizem spremljanja spoštovanja obveznosti in dolžnosti držav članic. Rezultat te dejavnosti bo verjetno vplival ne samo na dežele kot take, marveč tudi na vsesplošni interes evropskega gospodarskega in varnostnega sodelovanja. Naši evropski načrti morajo prav tako biti zasnovani na solidarnosti, ki mora priti do izraza v odnosih med državami, narodi, manjšinami in državljani v Evropi, tako da bodo vse dobile enake možnosti glede zajamčenih jim pravic po Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Toda solidarnost, ta solidarnost se mora razširiti kot topel, velikodušen stisk roke tudi našim sosedom in ostalemu svetu, kot mora biti življenjska sposobnost našega podviga zajamčena zgolj z mirom, strpnostjo in medsebojnim razumevanjem.
Evropa, ki jo želimo skupaj zgraditi za 21. stoletje, mora biti tudi in predvsem demokratična, mora biti odprta prav vsem - moškim in ženskam, poslancem obeh spolov, tako da se bo vsak od nas čutil posamično in skupinsko odgovoren za naš skupni projekt. Sleherni evropski državljan mora biti sposoben za sodelovanje na osnovi enakosti in se hkrati čutiti svobodnega kljub birokraciji in nepotrebnim odvečnim pravilnikom, ki jih vsebuje sleherna pobuda takšnih razsežnosti. Stoletje, ki se v kratkem izteka, je pokazalo, kako nevarne so lahko agresivne ideologije in kako ozkosrčni so lahko nacionalizmi. Naš evropski podvig, osnovan na skupnih demokratičnih in humanističnih vrednotah, nas mora usposobiti, da skujemo zaupanja in medsebojna razumevanja med vsemi državami članicami Sveta Evrope.
In končno, naš evropski projekt mora imeti en sam skladni cilj: zedinjeno Evropo. Zato je nujno, da vse evropske ustanove in organizacije, vsaka s svojo specifično ekspertizo, delajo za isti cilj, in temu primerno prilagajajo oziroma usklajujejo svoje dejavnosti.
Novembra 1996. leta je parlamentarna skupščina dala pobudo za drugo vrhunsko srečanje državnih poglavarjev in predsednikov vlad Sveta Evrope. Sedaj je bilo sklenjeno, da bo ta sestanek v Strasbourgu 10. in 11. oktobra 1997. Po mnenju skupščine bo ta vrh priložnost, da se afirmira specifična vloga Sveta Evrope v novi institucionalni arhitekturi Evrope. Gre namreč za demokratično varnost, človekove pravice in socialno kohezijo ali skladnost, za katero se še posebej zavzema slovenska ambasadorka pri Svetu Evrope. In da se s praktičnimi ukrepi odgovori na nove izzive organizacije. Zlasti bo potrebno sprejeti sklep, da se v celoti uporabi Svet Evrope, katerega države članice sedaj zajemajo skoraj vse evropske dežele kot glavni forum za politični dialog na vseevropski ravni. In samo tako bi se rada zahvalila parlamentu in zlasti parlamentarnim delegacijam za vso podporo, ki so jo dali tej ideji.
Gospod predsednik, kolegi poslanci parlamenta! Izrabimo ponujeno priložnost, da up vašega pesnika spremenimo v resničnost celotne celine! Hvala. (Aplavz!)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Zahvaljujem se predsednici Fisher za občuteno izrečene besede. Gospa Fisher danes zaključuje svoj 3-dnevni obisk v Sloveniji. Upam, da smo ji v tem času uspešno predstavili našo državo, njen napredek, razvoj in tudi njene lepote in znamenitosti. Predsednici Fisher se ponovno zahvaljujem za obisk in ji želim veliko uspehov v prihodnje, predvsem pa še naprej uspešno vodenje parlamentarne skupščine Sveta Evrope. (Aplavz!)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prehajamo na DOLOČITEV DNEVNEGA REDA 5. SEJE DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE. Pred tem bi ugotovili prisotnost. Ugotavljamo prisotnost! (74 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča. Sejo smo prej prekinili na predlog poslanske skupine SKD, da so se lahko pripravili na določitev dnevnega reda 5. seje Državnega zbora Republike Slovenije. Želi kdo besedo? Gospod Mozetič, prosim.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Jaz sem sicer prej predlagal, da po novem začnemo 5 minut do 11. ure, predvsem zaradi tega, ker je bilo dogovorjeno, da bo predsednica Sveta Evrope govorila tukaj v parlamentu. Drugače pa opozarjam ponovno na tisto, kar je bilo dogovorjeno na kolegiju, da se nova seja, kadarkoli se začne, začne popoldan iz razloga, da imajo dopoldan poslanske skupine čas, da se pripravijo na začeto sejo. Prejšnji teden smo od jutra do večera sejali, in prosim gospoda predsednika ali ta dogovor na kolegiju drži ali drži, če to predsednik dovoli ali ne drži, tako da bi to vedel. Če drži, potem mislim, da ne bi smeli sedaj nadaljevali z zasedanjem.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Seja je sklicana za ob 10. uri dopoldan oziroma včeraj smo se dogovorili, da bo seja danes ob 10. uri. Na sejah kolegija je bilo večkrat predlagano, prav s strani gospoda Mozetiča, da bi se pričele nove seje v popoldanskem času. Jaz sem ta predlog razumel - takrat, kadar pričnemo normalno novo sejo. Če pa se zgodi, da se pač nadaljuje druga seja, pa da se ne počaka. Lahko je to dogovor za naslednjo sejo, za danes pa predlagam, da gremo po dnevnem redu kot je bilo dogovorjeno.
Želi kdo besedo pri umiku točk z dnevnega reda? Sicer nismo prejeli nobenih predlogov za umik. Če ni predlogov za umik, potem prehajamo na predloge za širitve dnevnega reda. Od predlogov za razširitev dnevnega reda smo pravkar prejeli predlog... gospod Aurelio Juri je podpisan pod predlog za razširitev dnevnega reda. Ta predlog sem prejel pravkar. Gospod Juri, prosim.
AURELIO JURI: Kolegice in kolegi! Pravkar sem podal predlog, da bi dnevni red razširili s točko "Informacija o stanju po pričetku stavke železničarjev". Mislim, da zadevo poznamo po javnih medijih, pričetek 10-dnevne stavke železničarjev kot posledica nedoseženega dogovora z vodstvom Slovenskih železnic in z vlado že povzroča zaznavne težave, zlasti v tovornem prometu, pri čemer je med najbolj prizadetimi gospodarskimi subjekti Luka Koper kot edino slovensko pristanišče. Opozorila lahko razberete tudi danes, v današnjem časopisju. Zastoj železniškega, zlasti tovornega prometa povzroča, opozarjam, iz dneva v dan hujše posledice, ki se za Luko Koper kažejo že kot katastrofalne. Kažejo, da v kolikor ne bo prišlo v naslednjih urah, ponavljam, v naslednjih urah, najmanj pa v naslednjih dneh do dogovora med stavkovnim odborom in vlado, ter do prekinitve stavke, se bo del z velikimi napori doseženega obsega ladijskega prometa iz Kopra preusmeril na konkurenčni pristanišči Trst in Reka z dolgoročnimi posledicami za Luko Koper, za celotno gospodarstvo južnoprimorske regije, za same Slovenske železnice in za slovensko gospodarstvo, ki je posredno ali neposredno vezano na usluge koprskega pristanišča. Gre nedvomno tudi za stanje, ki zadaja hud udarec k nadaljnjemu uveljavljanju pomorske usmeritve Republike Slovenije in kredibilnosti, tako koprskega pristaniška in celotne države na tujih trgih, ki koristijo usluge Luke Koper. Informacijo o stanju, torej o situacijo, ki nastaja s stavko, naj pripravi seveda Vlada Republike Slovenije ter naj se s to točko, ko bo ta informacija pripravljena in v kolikor, upam, bo uvrščena na dnevni red, povabijo k sodelovanju poleg vlade seveda vodstvo Slovenskih železnic tudi sindikati železničarjev. Toliko. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Juri. Pri tem vašem predlogu za razširitev dnevnega reda bi rad povedal naslednje. Edino gradivo, ki je priloženo, je seveda zgolj na enem listu papirja. To je prvo. Naslednje, zdaj sem na hitro pogledal vaš predlog in tudi vaš zaključni odstavek glede informacije o stanju, ki nastaja s stavko, to je - bi lahko bilo vse obravnavano v sklopu poslanskih vprašanj. 29. člen poslovnika zelo jasno tudi pove, da se lahko opravi tudi razprava, če pač poslanska skupina to zahteva, prav tako pa imamo določbo v poslovniku, to je 270. člen poslovnika, ki omogoča možnost, da vlada o nekem problemu, o katerem se obravnava v Državnem zboru v okviru pobud in vprašanj, tudi sprejme sklep. Sicer pa ugotavljam, da ta vaš predlog za razširitev dnevnega reda nima vseh potrebnih elementov za uvrstitev na dnevni red. Torej predlagam, da ga obravnavamo v sklopu točke "pobude in vprašanja". Gospod Hvalica. Imate predlog za razširitev? (Da.) Prosim, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Prišel sem za govornico zato, da bi podprl predlog gospoda Jurija.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Hvalica, o tem predlogu ni razprave, ker ne da gre za razširitev dnevnega reda, ampak sem predlagal, da je to točka "pubude in vprašanja", ker nima pogojev, da gre za razširitev dnevnega reda.
IVO HVALICA: Ali lahko preformuliram to zadevo?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Imate predlog za razširitev dnevnega reda? (Da.) Prosim.
IVO HVALICA: Moj predlog za razširitev dnevnega reda glasi: razprava o težki situaciji Slovenskih železnic. To je treba nujno, nujno dati na dnevni red Državnega zbora, saj se pojavljajo v vladi celo mnenja, da bi lahko Slovenske železnice šle v stečaj, kar je nekaj nedopustnega. Torej predlagam, da zaradi nastale situacije Državni zbor nujno rzpravlja o situaciji v Slovenskih železnicah. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Hvalica. Ugotavljam, da seveda v gradivu o točki "razprava o težki situaciji Slovenskih železnic" - nimamo materiala. In ni poslovniških možnosti, da Državni zbor o tem odloča oziroma da razpravljamo o tem. Če pa bo material pripravljen, pa se lahko skliče tudi izredna seja in se tako točko obravnava. Pred tem pa seveda lahko o teh problemih razpravljajo tudi pristojna delovna telesa Državnega zbora.
Je še kakšen predlog za razširitev? Gospod Jelko Kacin.
JELKO KACIN: Gospod predsednik, kolegice in kolegi! Predlagam, da se na dnevni red uvrsti tudi zakon o ratifikaciji konvencije o prepovedi razvoja proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njihovem uničenju. Matično delovno telo je to obravnavalo. Jaz ne želim tukaj braniti vlade, ki je zamočila marsikaj. Kajti dokument je bil podpisan v letu 1993. Od takrat do danes je 65 držav ratificiralo to konvencijo. Od takrat, ko je 65. država ratificirala konvencijo, je minilo še nadaljnjih 180 dni. 8. maja je vlada vendarle pripravila zakon o ratifikaciji. Prejšnji petek je Odbor za mednarodne odnose na posebni seji dal soglasje in zato predlagam, kolegice in kolegi, da vendarle popravimo to dolgo časa odlašano in zamujeno zgodbo, in uvrstimo na dnevni red. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predlagam, da smo pri vseh uvrstitvah na dnevni red dosledni. Poslovnik jasno pove, kdaj Državni zbor lahko odloča o razširitvi dnevnega reda - če so razlogi zanjo nastali po sklicu seje. Iz nastopa gospoda Kacina, ki predlaga dodatno točko dnevnega reda, torej ratifikacijo, ugotavljam, da razlogi za to niso nastali po sklicu seje. Če vlada meni, da je to nujno, ima vse možnosti in lahko predlaga, da to točko obravnavamo v sklopu izredne seje Državnega zbora. Sicer bi v takem primeru naredili presedan in potem se bodo presedani nadaljevali. Razlogi niso nastali po sklicu seje. Po podatkih, ki jih je povedal gospod Kacin, sem razbral, da ni razlogov,da bi to uvrstili na dnevni red te seje.
Imate dodaten predlog?
JELKO KACIN: Gosopd predsednik! Vi ste sklicali to sejo pred sedmimi dnevi. Prejšnji četrtek nam je vlada posredovala zakon v obravnavo, za katerega prosi, da ga obravnavamo čim hitreje in matično delovno telo se je v petek sestalo, odločilo, podprlo zakon in iz tega razloga tudi predlagam, da se ga uvrsti na dnevni red. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Kacin, potem je storila napako vlada. Predlagala je prekasno. Če me stalno zavezujete, da spoštujemo poslovnik, potem ga spoštujmo.Ne morem uvrstiti te točke na dnevni red.
Gospa državna sekretarka, prosim. Smo pri točki Širitve dnevnega reda.
DUNJA PIŠKUR-KOSMAČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Gospodje poslanci, gospe poslanke! Vlada je res 9. maja 1997, prav Ministrstvo za zdravstvo zadolžila kot pristojni organ, ki bo navzven predstavljal Republiko Slovenijo za izvajanje te konvencije. Glede na to, da ta trenutek poteka v Haggu prva mednarodna konferenca o izvajanju konvencije o kemičnem orožju, kjer se bodo države dogovorile za strategijo njenega uresničevanja...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospa Piškurjeva, se opravičujem. Ni razprave o tem predlogu. Prej sem že povedal, da obstaja možnost, da lahko vlada predlaga, da se s to točko dnevnega reda razširi izredna seja, ki se bo danes pričela. O predlogu, ki je dan pa ni razprave. Tukaj vam to povem.
DUNJA PIŠKUR-KOSMAČ: Če lahko v imenu vlade predlagam, bi podprla predlog in prosila, da se s to točko razširi predlog dnevnega reda 5. seje Državnega zbora.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa državna sekretarka. Moj odgovor je povsem enak, kot je bil odgovor poslancu gospodu Kacinu.
Razširitev predlaga tudi gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Spoštovani predsednik, gospe in gospodje! Predlagam, da razširimo dnevni red s točko Predlog sprememb zakona o financiranju občin. Mislim, da je bil predlog podan tudi na kolegiju in da ste izrazili, da bo to v sklopu paketa o lokalni samoupravi. Ker pa tega paketa ni na dnevnem redu, predlagam to razširitev. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Rupar, kot smo se tudi dogovorili na kolegiju, je to na predsklicu za 6. sejo. Ni samo zakon o financiranju občin, ampak še trije drugi zakoni, ki pokrivajo celoten paket tako imenovanega področja lokalne samouprave. Državni zbor bo to - sam pričakujem, ob dobri pripravi obravnaval na 6. seji Državnega zbora. Gospod Pukšič ima predlog za razširitev.
FRANC PUKŠIČ: Ker smo včeraj iz javnih medijev izvedeli, da se baje Slovenska vojska razorožuje predvsem z orožjem iz Izraela, predlagam, da bi dnevni red razširili s točko dnevnega reda Razorožitev Slovenske vojske z nabavljenim orožjem iz Izraela. Prvič; mislim, da je o tej problematiki že razpravljal Odbor za obrambo in gradivo obstaja, drugič pa, zadeva je prišla po sklicu 5. redne seje, saj se je včeraj iz medijev to razbralo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Pukšič, tudi za vaš predlog za razširitev dnevnega reda velja naslednje - da Državni zbor ni prejel gradiva, o katerem bi odločal. Če pa ocenjujete, da je ta problematika taka, da mora o njej razpravljati Državni zbor, pa obstaja možnost, da se to opravi v okviru točke Pobude in vprašanja. Je pa res, da je vaša poslanska skupina na prejšnji seji izčrpala to možnost glede razprave. Lahko pa vam to omogoči kakšna druga poslanska skupina. Želi še kdo besedo za razširitev dnevnega reda? Gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala za besedo. Drage kolegice, dragi kolegi! Predlagam razširitev dnevnega reda s točko Nabava koledarja za slovensko vlado. Okoliščine so nastale po sklicu seje, ker smo zdaj ugotovili, da naša vlada nima koledarja. Točno ve, kdaj naj bi kaj storila in naredila, tako da predlagam, da parlament nabavi slovenski vladi koledar. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Želi še kdo razširiti dnevni red? Gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Jaz z odgovorom na moj predlog nisem zadovoljen. Po poslovniku morate glede na to, da obstajajo gradiva in vse možnosti, da se točka, ki sem jo predlagal, uvrsti na dnevni red, dati predlog na glasovanje in o tem naj odloča parlament. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Rupar, razlogi za to, da bi uvrstili točko na dnevni red, nikakor niso nastali po sklicu te seje v zadnjih 7 dneh. Kot sem vam povedal, ne samo to, da bomo uvrstili to točko, ampak še nekatere druge zakone, ki so pomembni za delovanje lokalne samouprave; prav tako, kot mi je znano, se je tudi Komisija za lokalno samoupravo v teh dneh večkrat sestala in je obravnavala še nekatere druge probleme in predlagam, da celotno problematiko delovanja lokalne samouprave uvrstimo na 6. sejo Državnega zbora. Kot smo se to dogovorili na kolegiju in na predsklicu, je le-to tudi že uvrščeno. Ni predlogov za razširitev dnevnega reda? Potem prehajamo na odločanje o predlogu za sprejem zakona po hitrem postopku. Poslanec Ivo Hvalica je zboru predložil predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Želi predlagatelj predloga zakona besedo? Gospod Hvalica ima besedo.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Moram malo korigirat predsednika Državnega zbora. Jaz sem predlagal ta zakon po hitrem postopku 19. marca 1996 leta. Glede na čas v katerem se nahajamo, je to že polžji postopek. Torej, tudi če sprejmemo, in prosil bi, da zato glasujete, bo to polžji postopek. Zakon je v proceduri od 19. marca 1996. leta. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Hvalica. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona, torej zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ugotovimo sklepčnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (27 poslancev.) Je kdo proti? (45 poslancev.)
Ugotavljam, da zbor predloga za sprejem navedena zakona po hitrem postopku ni sprejel, zato ga bo obravnaval kot predloga zakona v prvi obravnavi.
Poslanci: Miran Potrč, Samo Bevk, Aurelio Juri in Janko Veber so v obravnavo zboru predložili predlog zakona o dopolnitvah zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, in predlagajo zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Želi predstavnik predlagatelja predloga zakona besedo? (Ne želi.) Predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog za sprejem predloga zakona o dopolnitvah zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, po hitrem postopku, na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (26 poslancev.) Je kdo proti? (42 poslancev.)
Ugotavljam, da zbor predloga za sprejem navedenega zakona po hitrem postopku ni sprejel in ga bo obravnaval kot predlog zakona v prvi obravnavi.
Skupina 34-ih poslancev s prvopodpisano gospo Majdo Ano Kregelj-Zbačnik, je v obravnavo predložila predlog zakona o povrnitvi škode osebah okuženim z virusom HIV zaradi transfuzije krvi ali krvnih pripravkov, in predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Želi predstavnik predlagateljev predloga zakona besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotavljamo sklepčnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za? (72 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je zboru predložila predlog zakona o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb z družbenim kapitalom, ki prirejajo posebne igre na srečo in o strukturi kapitala pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost prirejanja osebnih iger na srečo in predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin?
V imenu poslanske skupine Socialdemokratov želi besedo gospod Ivo Hvalica. Prosim.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Tokrat odpiram predlog vlade. Žal je prišla s tem predlogom zakona prepozno. 3. junija, čez 10 dni pravzaprav zapadejo dovoljenja v igralništvu in nujno je potrebno sprejeti ta zakon, da se lahko tistim, ki prirejajo posebne igre na srečo, izdajo koncesije. Koncesije pa so pogoj, da končno realiziramo 74. člen zakona o igrah na srečo, ki smo ga sprejeli 17. maja 1995 leta, in ki določa, da pripada lokalnim skupnostim 48% koncesije. Dve leti so lokalne skupnosti brez tega denarja, ki jim pripada. Prosim, da predlog vlade podprete. Nenavadno je, da to prosi sicer opozicijski poslanec, ampak tokrat je tako. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Hvalica. Želi besedo še katera od poslanskih skupin? (Ne želi.) Želi predstavnik vlade dodatno obrazložiti svoj predlog? (Ne želi.) Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotovimo sklepčnost (64 prisotnih.)
Kdo je za? (59 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških in predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? Besedo ima minister Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci! Ocenjujem, da je predlog interventnega zakona o prekrških nujen, zato apeliram, da predlog vlade podprete, naj se sprejme to po hitrem postopku. Utemeljitve in razlogi so takšni, kot so bili podani pri tem Državnem zboru približno pred 14. dnevi. Ta zakon je osnova za nadgradnjo določenih sankcij in ukrepov po zakonu o varnosti prometa na cestah. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu ministru. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? Predstavniki poslanskih skupin?
Gospod Mozetič v imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo. Drage kolegice, spoštovani kolegi! Očitno je ta hitri postopek v tem primeru nujen. Ampak zakaj? Zato, ker je vlada umaknila predlog zakona, ki smo ga dve leti obravnavali v parlamentu, ko je pač nastopila, ker si je premislila, glede na to, kar se je dve leti dogajalo, in zdaj mora na hitro nekaj spacati v starem zakonu. Tako, da to so razlogi, zakaj je potreben nujni hitri postopek.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Mozetiču. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik vlade dodatno obrazložiti svoj predlog? (Ne želi.)
Na glasovanje torej dajem predlog za sprejem zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških po hitrem postopku. Ugotovimo sklepčnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za? (60 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, in predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Želi predstavnik vlade besedo? Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin?
Ker ni razprave, jo zaključujem in prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za? (61 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je zboru predložila predlog zakona o zagotovitvi sredstev za delno obnovo uničenih in poškodovanih odsekov magistralnih, regionalnih in lokalnih cest v letu 1997, in predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? Želi besedo predstavnik sekretariata? Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin?
Ker ni razprave, jo zaključujem in dajem na glasovanje predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotovimo sklepčnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za? (66 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Smo pri skrajšanih postopkih. Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za sprejem zakona po skrajšanem postopku. Poslanec Rudi Moge je v obravnavo zboru predložil predlog zakona o spremembah zakona o osnovni šoli, in predlaga zboru, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagateljev zakona za sprejem predloga zakona po skrajšanem postopku soglaša. Ali želi predlagatelj predloga zakona besedo? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Torej, na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po skrajšanem postopku. Poslanke in poslance opozarjam, da navedeni predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (48 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Želi še v zvezi z dnevnim redom še kdo besedo? Gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Dragi kolegi, spoštovani kolegi, predno bom glasoval o dnevnem redu, bi želel nekaj informacij.
Zanima me kako se bo obravnavala 2. točka - ratifikacija evropskega sporazuma in zanima me, katere točke so dejansko pripravljene, da so odbori že dali poročila in kater niso, ker iz tega materiala to ni razvidno.
Gospod Potočnik - ni razvidno, oziroma če mislite, da je razvidno potem tukaj piše to, kar ni res.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Mozetič, na vaše vprašanje, glede 2. točke dnevnega reda, če bo izglasovan - naslednje, kot veste je vlada zaprosila Ustavno sodišče za mnenje, za izrek o skladnosti predlaganega zakona v skladu z ustavo.
Prav tako je skupina državljanov vložila pobudo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma. Ena ali druga možnost, obe pa ne omogočata, da Državni zbor ne bi uvrstil te točke na dnevni red v skladu z poslovnikom Državnega zbora, ki omogoča, da v situaciji, če se ugotovi, da ni pogojev, da se določena točka obravnava, da se pač ne obravnava in se lahko umakne oziroma prestavi na drugo točko dnevnega reda.
Vsekakor, seveda danes, če bi nadaljevali sejo, rekli pa smo, da bo 14.30 pričetek izredne seje Državnega zbora, 2. točka še ne bi bila obravnavana na seji Državnega zbora.
Kar se pa tiče vaše druge opombe, pa bi vas prosil, če poveste konkretno, pri kateri točki dnevnega reda ne drži gradivo kjer točno piše, katera gradiva so objavljena. Razumljivo je, da prav zaradi hitrih postopkov tam v celoti še ni možno, da pridejo vsa gradiva, če pa je pri kakšni drugi točki, pa prosim povejte. Mislim, da je vrsto točk dnevnega reda, ki so v celoti pripravljene in Državni zbor lahko o njih odloča in sklepa.
Gospod Hvalica, prosim.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani! Državnemu zboru bi rad predlagal proceduralni sklep v imenu poslanske skupine. Poslanska skupina SDS predlaga Državnemu zboru naslednji proceduralni sklep: "KVIAZ naj predlaga odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sestavi in izvolitvi Odbora za nadzor proračuna in drugih javnih financ ter odloka o sestavi in izvolitvi Komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb in tako omogoči prvič; da bo v obeh nadzornih delovnih telesih zagotovljena večina opozicijskih poslancev in drugič: da bo vodenje obeh nadzornih teles pripadlo največjima opozicijskima strankama."
Obrazložitev. Poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije ocenjuje, da je večina v Državnem zboru s potrditvijo odloka o sestavi Odbora za nadzor proračuna in drugih javnih financ prizadejala veliko škodo slovenski demokraciji. Z izglasovanjem odloka si je vladajoča koalicija sama izbrala svoje nadzornike iz stranke, ki je podprla izvolitev predsednika vlade in ki v vladi še vedno sodeluje s svojimi državnimi sekretarji. Odločitev je še toliko bolj sporna, ker ima vladajoča koalicija v odboru tudi večino glasov. Odrekanje pravice največji opozicijski stranki, da vodi nadzor nad javnimi financami, je v nasprotju z evropskimi demokratičnimi normami in v nasprotju z demokratično tradicijo, ki se je v Sloveniji uveljavila po demokratičnih spremembah leta 1990. Enake ugotovitve veljajo tudi za Komisijo Državnega zbora Republike Slovenije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb. Komisijo vodi od vladajoče koalicije podprta poslanka iz najmanjše parlamentarne stranke, ki je po vrhu vsega podprla tudi izvolitev predsednika vlade. Očitno gre za splošen poskus zmanjšanja kakršnekoli možnosti dejanskega nadzora nad delovanjem izvršilne oblasti na področju financ in tajnih služb. V času, ki je po izjavah vladajoče koalicije odločilen za približevanje Slovenije Evropski zvezi, si je ista koalicija dovolila sprejeti odločitev, ki nas vsebinsko od nje oddaljuje. Ustavna vloga opozicije v slovenski parlamentarni demokraciji je resno ogrožena. Izglasovani predlagani odloki v temelju rušijo tudi dogovorjena razmerja med posameznimi parlamentarnimi strankami glede na njihovo zastopanost pri vodenju delovnih teles Državnega zbora. Čeprav je bilo soglasno odločeno, da se bo pri tem upošteval volilni rezultat. SDS s 16 poslanci naj bi tako po novem še vedno vodila samo štiri delovna telesa, Združena lista z 9 poslanci tri in SNS samo s 4 poslanci kar dve delovni telesi. SDS kot največja opozicijska stranka ne bo pristala na vlogo okraska tranzicije in na takšen status opozicije, ki je v temeljem nasprotju z našo ustavno ureditvijo.
Poslanska skupina SDS ugotavlja, da je vladna večina v Državnem zboru s svojim ravnanjem v veliki meri onemogočila tudi uresničevanje vsaj minimalnega dela programa, za katerega je glasovalo veliko volivcev.
Zaradi tega poslanska skupina predlaga Državnemu zboru, da sprejme proceduralni sklep, s katerim obveže KVIAZ, da čimprej spremeni sporna odloka in tako zagotovi demokratičen in učinkovit nadzor nad proračunom, javnimi financami in delom varnostnih ter obveščevalnih služb.
Mislim, da sem bil dovolj jasen. Mislim, da je tudi v kontekstu seje, ki jo bomo začeli popoldne - izredne seje o približevanju evropskih asociacijam - da je več kot jasno, da bi - zaradi politične higiene bom še enkrat to ponovil - ta sklep morali sprejeti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Hvalica, tudi sam bi želel biti jasen. Izkoristili ste proceduro in vas nisem prekinjal. Nisem vas prekinjal. Toda v duhu evropske demokratične norme ni to, da se izkorišča poslovnik. To ni bila vsebina proceduralnega sklepa, kar ste vi tukaj govorili. To vi veste, da ni bila. To je nekorektno. Nisem vas želel prekiniti. Izkoristili ste proceduro in predlagali zadevo, ki nima vsebino proceduralnega sklepa. Sami dobro veste, da imate kot poslanska skupina ali pa kot poslanec možnost, da predlagate spremembo omenjenih odlokov in jih uvrstite v proceduro na Državnem zboru. S tem pa tudi končam s to zadevo v zvezi z vašim predlogom.
Proceduralno ima gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Spoštovani! Slišal sem "bravo predsednik!" Tudi sam pravim bravo predsednik. Ampak, gospod predsednik, glede na to, da se vi zelo velikokrat sklicujete na poslovnik, mar niste pri mojem predlogu kršili 53. člen poslovnika, tretji odstavek, ki pravi: "Predsednik Državnega zbora uvrsti vložene zadeve najkasneje v predlog dnevnega reda druge redne seje po seji, pred katero je bila zadeva vložena." Moj predlog za spremembo zakona o financiranju občin je bil vložen lansko leto. Pa bi res želel, gospod predsednik, da se striktno držite poslovnika, ne samo takrat, kadar vam ustreza. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Rupar, mislim, da imamo na zalogi vsaj še 100 podobnih zakonov, ki čakajo na podoben način, da se uvrstijo na dnevni red. Če predlagam preveč obširne dnevne rede je potem tako ali tako predsednik Državnega zbora kriv, da je kaos in vse narobe. Eno in drugo ne bo šlo. Moramo se dogovoriti za nek razumen dnevni red.
Rad bi opozoril, da je Državni zbor na 4. seji, včeraj, sklenil, da bo predlog zakona o Slovenski razvojni družbi in program prestrukturiranja podjetij, hitri postopek, ter enajsto alineo 38. točke dnevnega reda - to je predlog odloka o sestavi in izvolitvi Komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu - obravnaval na 5. seji Državnega zbora. V zvezi s tem predlagam, da se zakon uvrsti kot 10.b točka dnevnega reda, odlok pa bo zbor obravnaval v okviru 36. točke dnevnega reda, to so volitve in imenovanja. Pod točko volitve in imenovanja pa bo Državni zbor obravnaval - ali je potrebno, da preberem vse, vsebino? (Ni potrebno.) Je potrebno? (Da.)
Predlog odloka o razrešitvi namestnika javnega pravobranilca Republike Slovenije, šest predlogov odlokov za izvolitev kandidatk v sodniško funkcijo, imenovanje dveh sodnic na sodniško mesto vrhovnih sodnic, predlog odloka o razrešitvi člana in dveh namestnikov članov ter imenovanju člana in dveh namestnikov članov republiške volilne komisije, odlok o imenovanju nadzornega odbora Sklada Republike Slovenije za razvoj, predlog odloka o imenovanju nadzornega odbora Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo, predlog odloka o imenovanju nadzornega odbora Slovenskega odškodninskega sklada, predlog odloka o imenovanju nadzornega odbora Sklada Republike Slovenije za sukcesijo, predlog odloka o imenovanju nadzornega odbora Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, predlog odloka o izvolitvi delegacije Državnega zbora v parlamentarno skupščino Sveta Evrope, predlog odloka o spremembi odloka o izvolitvi pridružene delegacije Državnega zbora v Severnoatlantski skupščini, predlog odloka o spremembi odloka o izvolitvi delegacije Državnega zbora s statusom pridružene partnerke v skupščino Zahodnoevropske unije, predlog odloka o sestavi in izvolitvi Komisije Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
V okviru 2. točke dnevnega reda bo - torej v okviru predloga zakona o ratifikaciji evropskega sporazuma bo Državni zbor obravnaval tudi predlog deklaracije, ki jo je pač predlagala vlada in je v bistvu sestavni del oziroma se navezuje na predlog zakona o ratifikaciji evropskega sporazuma. Predlog deklaracije ste vsi poslanci tudi prejeli.
Sedaj smo pa pred glasovanjem o dnevnem redu v celoti. Gospod Anderlič ima proceduralni predlog.
ANTON ANDERLIČ: Glede na 36. točko dnevnega reda, kot je bilo predlagano, predlagam, da se uvrstijo še tri alinee, in sicer: izvolitev člana delegacije v parlamentarni skupščini Sveta Evrope in pa namestnika člana, ter člana delegacije v skupščini Severnoatlantske skupščine, to je ta NATO, kar je KVIAZ že naredil, in kot jaz vem, je zasedanje skupščine drug teden, pa bi bilo prav, da popolnimo delegacijo tako, kot to veleva...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Anderlič, saj jaz sem to prebral. Torej, jaz sem prebral tako za Svet Evrope kot za Severnoatlantsko skupščino.
ANTON ANDERLIČ: Se opravičujem!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Anderlič, jaz sem to prebral. Prebral sem tako za Svet Evrope kot za Severnoatlantsko skupščino.
Na glasovanje dajem predlagani dnevni red v celoti. Ugotavljamo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog dnevnega reda 5. seje Državnega zbora sprejet.
Rad bi vas obvestil, da bo 37. točka dnevnega reda, to so poslanska vprašanja in pobude, na dnevnem redu 29. maja, torej v četrtek, danes teden ob 14.30. Sedaj pa bi rad vprašal tudi predlagatelje izredne seje, ki se bo pričela ob 14.30, ali predlagajo, da ne nadaljujemo z dnevnim redom in se lahko poslanke in poslanci dobro pripravijo na to sejo ali do 13.00 ure opravimo še nekaj točk dnevnega reda? Tukaj bom upošteval stališče predlagateljev izredne seje. Gospod Peterle.
ALOJZ PETERLE: Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Zahvaljujem se za to pozornost in predlagam, da prekinemo do 14.30.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Sejo prekinjam. Ob 14.30 se pričenja 4. izredna seja Državnega zbora. Hvala.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 22. MAJA 1997 OB 12.14 URI.)
| Zadnja sprememba: 07/30/1997 | Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej |