Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.08 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 9. seje državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Peter Petrovič, Jože Možgan, Anton Delak, Ivan Kebrič, Majda Kregelj-Zbačnik, Jože Špindler, Roman Jakič do 11. ure, Richard Beuerman za pričetek seje, dr. Jože Zagožen od 10.30 dalje, Feri Horvat, Rudolf Petan za popoldanski del, Franc Kangler, Peter Hrastelj, Janez Kramberger, Roberto Battelli do 11. ure.
Ugotovimo prisotnost v dvorani! (48 prisotnih.)
Ugotavljam, da je državni zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike vlade Republike Slovenije in jih lepo pozdravljam.
Današnje nadaljevanje 9. seje državnega zbora bomo pričeli z obravnavo 29. točke dnevnega reda - predloga zakona o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic plazenja tal in odpravo posledic pozebe, suše in neurja v letu 1997. Za tem zbor preide na obravnavo 33. točke - predloga zakona o policiji ter nato po dnevnem redu dalje.
Prehajamo na 29. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O ZAGOTOVITVI SREDSTEV ZA ODPRAVO POSLEDIC PLAZENJA TAL IN ODPRAVO POSLEDIC POZEBE, SUŠE IN NEURJA V LETU 1997 - hitri postopek. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje. Kolegice in kolegi! Prosim, če bi se umirili, da lahko nadaljujemo z delom. Torej odbor za infrastrukturo in okolje je obravnaval predlog zakona. Ali želi poročevalec predstaviti mnenje odbora o predlogu zakona? Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem.
Pisne prijave k tej točki dnevnega reda ni. Razpravo ostalih poslancev, ki se niste pisno prijavili, in če boste razpravljali, omejujem na 5 minut. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo.
Ker ne želi nihče več razpravljati, prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Pregled vloženih amandmajev ste prejeli z dne 9. junija. Včeraj, 11. junija pa ste prejeli še amandmaje, ki jih je podpisal poslanec gospod Pavel Rupar.
Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji, skupaj. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog sklepa, da glasujemo o vseh tistih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji, skupaj? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je ta predlog sprejet.
Prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih in členih.
K 1. členu je gospod Rupar vložil amandma, ki se glasi: V 1. členu se besedilo "v letu 1997" nadomesti z novim besedilom "po 1.1.1997". Želi kdo besedo? (Ne želi.) Se opravičujem! Gospod Rupar, prosim.
PAVEL RUPAR: Spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki vlade! Namenoma se nisem oglasil kot predstavnik poslanske skupine, zato da se ne bi ponavljal. Gre za zelo kratek zakon z osmimi členi. Ta zakon, ki je vložen (Nemir v dvorani.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, kolegice in kolegi!
PAVEL RUPAR: Zagotavlja sredstva za nazaj, za lansko leto. Mi dobro vemo, verjetno pa predvsem to vedo župani, ki se ubadamo s temi pojavi, naravnimi pojavi, da so sredstva, ki se dodeljujejo občinam, izredno skromna; da sredstva, ki gredo v namene sanacij oziroma preprečevanja plazenja tal in drugih nesreč, ne zadoščajo tistim sredstvom, ki jih je po vseh teh, bom rekel, v narekovajih, "tragedijah" potrebno vlagati v prostor. Osebno menim, da je milijarda 300 milijonov tolarjev premalo, mnogo premalo. Iz svoje prakse vem, koliko velja sanacija srednje velikega plazu. Zato sem skušal v vseh amandmajih v prvih štirih točkah zagotoviti vsaj do nadaljnjega, do sprejema sistemskega zakona, nek stalen dotok financiranja. Se pravi, da je v proračunu Republike Slovenije ta postavka do sprejema tega sistemskega zakona stalno prisotna, da ne bi bilo tako, kot je bilo lani, ko ravno zaradi nesprejetja oziroma pomanjkanja tega zakona nismo mogli sanirati, niti preprečevati, niti kakorkoli vplivati na dogajanje v naravi, tam, kjer bi človek lahko posegel za preprečitev hujših posledic, ki so potem nastale. Ravno zaradi tega domnevam oziroma menim, da je pravilno, da do zagotovitve tega sistemskega vira oziroma sistemskega zakona imamo standardni vir, ki bo zagotavljal nekoliko višja sredstva, kot so pa zdaj predvidena za lansko leto. Stvari za nazaj popravljati je navadno veliko dražje (to se bo v tem primeru tudi pokazalo), dražje predvsem zato, ker narava ne miruje, nenehno se giblje, in če bi bile odprave pravočasne, če bi se pravočasno vključili v sanacijo tega, bi bilo teh stroškov toliko manj. Zato prosim tako vlado, da prikima, kot ostale, vas, da podprete te amandmaje. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Rupar. Želi še kdo besedo o tem amandmaju? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje torej amandma k 1. členu, predlagatelj je gospod Pavel Rupar. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma k 1. členu ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 1. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost!(51 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen v celoti? (31 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 1. člen sprejet.
K 2. členu je vložil amandma gospod Pavel Rupar, ki se glasi: "Skupni letni obseg sredstev, s katerimi se zagotavlja pomoč iz prejšnjega člena, znaša 0,18% od prihodkov letnega proračuna Republike Slovenije." Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje amandma k 2. členu, predlagatelj gospod Rupar. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo podpira amandma k 2. členu? (11 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma k 2. členu ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen v celoti? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
K 3. členu imamo vložena dva amandmaja. Prvi amandma je vložil odbor za infrastrukturo in okolje. Imate ga v pregledu z dne 9. junija. In drugi amandma je vložil gospod Pavel Rupar. Ker sta oba amandmaja dolga, dovolite, da jih ne berem. Želi kdo besedo o teh dveh amandmajih? Ja, pozabil sem še omeniti, da je pri pregledu zapisano, da amandma odbora za infrastrukturo in okolje vlada podpira. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem prvi amandma k 3. členu, to je amandma odbora za infrastrukturo in okolje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (32 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma odbora sprejet.
S tem smo spremenili besedilo prvega odstavka 3. člena. Ker pa se na isti odstavek nanaša tudi amandma, ki ga je vložil gospod Rupar, je s tem njegov amandma brezpredmeten.
Na glasovanje dajem 3. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen v celoti? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 3. člen sprejet.
Prehajamo na amandma za novi 3.a člen. Prvi amandma, predlagatelj odbor za infrastrukturo in okolje, vlada ne podpira, ker ima vlada svoj amandma, torej, pod številko dva. Želi kdo besedo o teh dveh amandmajih. Gospod Presečnik, nato gospod Džuban.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Torej podprl bom vladni amandma kljub temu, da smo na odboru za infrastrukturo in okolje pač sprejeli drug amandma z drugačno vsebino. Vendar mislim, da ta vladni amandma daje malo večje možnosti detajlnejšega usklajevanja pri dodelitvi sredstev. Zato bom podprl ta drugi amandma, ne pa prvega. Torej amandma odbora, ki ga vlada ne podpira. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod Presečnik. Besedo ima gospod Džuban.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa. Jaz bi dodal samo toliko, da je pomembno, da ne podpremo prvega amandmaja odbora za infrastrukturo in okolje, ker ga je nemogoče izvajati.
Vlada oziroma pristojno ministrstvo je razpisalo popis škode na način, ki je že v naprej na nek način dopuščal možnost, da se škoda sanira v smislu amandmaja, ki ga predlaga vlada. In zaradi tega je pomembno, da ne bi povzročali nekih neprijetnosti pri sanaciji škode, na način, kot ga je predlagal odbor za infrastrukturo, ki je pravzaprav povzel neke predloge te komisije. Je pomembno, da podpremo drugi amandma vlade in ne prvega amandmaja odbora. Razlogov je veliko. Mislim, da vemo za kaj gre in ni potrebno posebno tolmačenje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod Džuban. Želi še kdo besedo? Prosim, gospod Veber.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Jaz bi ob teh kriterijih, ki jih imamo pred seboj in o katerih se seveda tudi precej resno pogovarjamo, bi samo postavil vprašanje. Ali so to edina sredstva, ki jih namenjamo na sanacijo škode, in če niso edina, katera so mogoče še neka druga sredstva, iz državnih skladov denimo, in po katerih kriterijih se delijo, če obstajajo? Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Vprašanje je bilo verjetno postavljeno predstavniku vlade. Državni sekretar? Želite odgovoriti? Prosim, mag. Tavzes.
MAG. RADOVAN TAVZES: Hvala lepa. Gospodje poslanci in poslanke. Če gre za škodo, so to edina sredstva. Ko bo sistemski zakon sprejet, bodo sistemsko urejene te zadeve, kar se tiče vračanja škode oziroma povračila škode, ki nastajajo v poljedelstvu, oziroma v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč.
Ampak za enkrat so to edina sredstva na ta način naravnana in kriteriji o katerih sprašujete, so lahko različni. Do sedaj so v interventnih zakonih veljali kriteriji, da se vračajo deleži ali da se povračajo škode v višini procentov nastale škode. Po popisih, ki jih komisija izvede. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod državni sekretar. Gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Spoštovani! Samo dodatno vprašanje gospodu sekretarju. Že nekaj let se govori o sistemskem zakonu, pa me resno zanima, kdaj vendarle lahko pričakujemo prvo obravnavo v teh klopeh tega zakona, zato ker so vsi, žal, moji padli amandmaji ravno izražali to skepso. Zato bi lepo prosil, če mi poveste, približno kdaj lahko to pričakujemo?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prvo obravnavo tega sistemskega zakona je državni zbor že obravnaval. Sicer pa na vprašanje, prosim, gospod Tavzes.
MAG. RADOVAN TAVZES: Hvala. Tako kot je bilo rečeno, vlada pripravlja za drugo branje in ovira, da ni drugo branje v tem trenutku v parlamentu, je, da je bila zahteva v prvem branju, da se uredijo zadeve tudi, kar se tiče zavarovalništva. In to v tem trenutku ureja vlada in mislim, da bo v doglednem času to urejeno. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Ker ni več razprave, prehajamo na odločanje o dveh amandmajih za novi 3.a člen. Najprej dajem na glasovanje predlog odbora za infrastrukturo in okolje, ki nima podpore vlade. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (6 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma za nov 3.a člen, ki ga predlaga vlada Republike Slovenije. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je bil s tem sprejet nov 3.a člen.
Za novi 3.b člen odbor za infrastrukturo predlaga amandma, ki ga vlada podpira. Želi kdo besedo? (Ne.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je novi 3.b člen s tem sprejet.
K 4. členu je vložen amandma odbora za infrastrukturo in okolje. Vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) V dvorani je bistveno več poslank in poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo s tem v celoti spremenili 4. člen.
Imamo še amandma k 7. členu. Predlagatelj je odbor za infrastrukturo in okolje, vlada ga podpira. Želi kdo besedo? Gospod Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala za besedo. Dal bi samo eno pojasnilo. Tule je enkrat ali preveč, pomotoma preveč napisana beseda "sredstev", ali pa pri nakazilu premalo sredstev. Predlagam, da se pri realizaciji sredstev črta beseda "sredstev", ker v nasprotnem primeru se beseda "realizacija sredstev" nadomesti z besedo "nakazilo" in nam zmanjka beseda "sredstev."
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nisem vas točno razumel.
JAKOB PRESEČNIK: Predlagam, ker je to popolnoma tipkarska napaka, da se glasi: v prvem odstavku se besedi "realizacijo sredstev" črta beseda "sredstev", ker je pomotoma napisana.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Presečnik predlaga popravek amandmaja odbora, ki ga tudi sam vodi, v bistvu kot redakcijski popravek, da ne bo prišlo do nenavadne dikcije in da se amandma glasi: v prvem odstavku se besedi "realizacijo" nadomesti z besedo "nakazilo." Je tako?Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 7. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 7. člen v celoti? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo 7. člen sprejeli.
Na glasovanje dajem ostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so bili ostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Glasovati in razpravljati pa moramo še o naslovu zakona. Gospod Rupar je predlagal, da bi se naslov zakona spremenil tako, da bi se glasil: "predlog zakona o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic plazenja tal in odpravo posledic pozebe, suše in neurja po 1.1.1997". Ker njegov amandma ni bil potrjen, je s tem tudi ta njegov predlog za spremembo naslova - ga umika. Hvala, gospod Rupar.
Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo v tretjo obravnavo. Ali želi kdo izkoristiti poslovniško možnost in vložiti amandma? (Ne želi.) Odpiram razpravo o zakonskem predlogu v celoti. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. Ali sekretariat meni, da lahko glasujemo, ni neskladnosti? (Lahko.) Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo brez glasu proti izglasovali zakon o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic plazenja tal in odpravo posledic pozebe, suše in neurja v letu 1997.
Odbor za infrastrukturo in okolje predlaga v svojem gradivu dodatni sklep, ki se glasi: "Vlada Republike Slovenije naj v predlogu zakona o pogojih in načinu uporabe sredstev državne pomoči pri odpravi posledic naravnih nesreč za drugo obravnavo predvidi, da je za sanacijo plazov potrebno izdelati nacionalni program." Želi kdo besedo o tem dodatnem sklepu, ki ima sicer naravo stališča, ki ga praviloma sprejema državni zbor ob prvi obravnavi in s tem zavezuje predlagatelja zakona, da ga vgradi v vsebino zakona? (Ne želi.) Na glasovanje dajem torej ta dodatni sklep. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta dodatni sklep? (25 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog dodatnega sklepa sprejet.
S tem smo izčrpali to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 33. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA PREDLOG ZAKONA O POLICIJI - tretja obravnava.
Počakajmo samo še trenutek, da se nam pridružijo predstavniki vlade pri tej točki dnevnega reda. Predstavniki vlade so bili obveščeni in so vedeli za naslednjo točko dnevnega reda in so se tudi zanimali, kdaj bo. Tako, da mislim, da... So tukaj prisotni. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besede? (Ne želi.) Ne želite besedo! Predlog zakona je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Ali želi poročevalec odbora besedo? Prosim gospa Beblerjeva.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Naj si na začetku dovolim reči, da je tudi po zaslugi odbora za notranjo politiko in pravosodje, ki je organiziral javno predstavitev mnenj v zvezi s predlogom zakona o policiji v drugem branju, ta zakon potem prišel v tretje branje tako pripravljen, da nanj matično delovno telo ni imelo bistvenih pripomb. Nasprotno, obveljala je ocena, da je tekst zakona v znatni meri bistveno izboljšan.
Vlada je za tretjo obravnavo predloga zakona predložila tudi še nekaj amandmajev, s katerimi je želela predvsem razrešiti oziroma jasneje definirati razmerje med ministrstvom za notranje zadeve in bodočo policijo kot organom v sestavi. Jasneje so razdeljene tudi tiste dejavnosti, ki jih bo kasneje prevzela policija, in tiste, ki bodo morale še vedno ostati v ministrstvu za notranje zadeve. Jasnejša je razmejitev v zvezi s 45. členu v smislu, da lahko zakon o tujcih definira rok za odstranitev tujca iz države. Redakcijsko so ustrezno popravljene tudi nekatere alinee v posameznih členih.
Pomembno je ugotoviti, da je predlog zakona o policiji v tretjem branju usklajen z bodočima novelama kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku.
Odbor je posebej skrbno proučil opozorilo sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve k 49. členu. Določba o posebnih operativnih metodah in sredstvih je sicer usklajena z določili predloga novega zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku, ni pa usklajena z določili veljavnega zakona o kazenskem - se pravi, dopolnitvah zakona o kazenskem zakoniku, ni pa usklajena z določili veljavnega zakona o kazenskem postopku. Če bi se ta določba uveljavila pred uveljavitvijo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku, bi glede na veljavno ureditev povzročila kolizijo zakonov. Ureditev posebnih operativnih metod in sredstev z isto vsebino v dveh predpisih bi namreč dopuščala različne interpretacije glede vprašanj, kdaj bi bila dovoljena njihova uporaba, kakšna bi bila njihova dokazna vrednost in kakšne bi bile pravne posledice uporabljenih ukrepov. Zaradi uskladitve predloženega predloga zakona z veljavnimi določili zakona o kazenskem postopku sekretariat predlaga, da se prouči možnost začasnega, do uveljavitve zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku, zadržanja uveljavitve določbe 49. člena zakona o policiji. V tem smislu naj bi predlagatelj pripravil ustrezen uskladitveni amandma.
Kot rečeno, je bilo v razpravi največ pozornosti namenjene vsebini in predlaganim rešitvam k 49. členu ter amandmaju k istemu členu poslanske skupine Socialdemokratske stranke. S tem amandmajem se v 49. členu dodaja nov odstavek, ki pravi (citiram): "Če po koncu izvajanja ukrepov iz tega člena ni podana kazenska ovadba zoper opazovano osebo, morajo ne glede na določbe 62., 63. in 64. člena biti vsi, na podlagi tega člena zbrani podatki v prisotnosti opazovane osebe uničeni, ta oseba pa mora biti seznanjena o vseh ukrepih, ki so bili uporabljeni." (Konec citata.)
Razprava se je dotaknila celotne vsebine zakonske določbe in ustreznosti ponujenih rešitev, tako v predlogu zakona kot v navedenem amandmaju poslanske skupine SDS. V zvezi s prvim odstavkom tega člena je bilo podprto stališče, da bi bilo na tem mestu smiselno jasneje določiti delovanje policije "ante delictum", in ga uskladiti s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku. V skladu s tem naj bi se besedi "bo izvršila" nadomestili z besedami "pripravlja oziroma organizira njegovo izvršitev".
Glede drugega odstavka 49. člena, po katerem uporabo ukrepov iz prejšnjega odstavka odobri generalni direktor policije ali oseba, ki jo on pooblasti, je bila dana pripomba, da bi bilo treba zadevo precizirati v tem smislu, da bo povsem jasno, katera je oseba, ki je ne le objektivno, temveč tudi subjektivno odgovorna za morebitno zlorabo teh pooblastil. Ob tem je bilo opozorjeno, da daje odgovor na to vprašanje že rešitev, ki je nakazana v 5. členu predloga zakona, po katerem generalnega direktorja policije nadomešča namestnik. V pojasnilu k nakazani dilemi je bilo rečeno, da pooblastilo nikakor nima namena razširjati možnosti dajanja soglasja glede uporabe posebnih metod in sredstev, temveč je namen dvigniti operativnost. Ker če je ta zadeva vezana le na eno osebo, ki v danem trenutku ni dostopna, situacija pa narekuje takojšnji pristop k izvajanju posebnih metod in sredstev, se mora to pooblastilo prenesti na nekoga drugega, ali na namestnika ali na nekoga, ki je odgovoren za kriminalistično policijo. Glede na različne poglede do rešitve problema od tega, da se podrobno opredeli osebo, ki odreja uporabo ukrepov, pa do predloga, da se v drugem odstavku navedenega člena črta besedilo "ali oseba, ki jo on pooblasti", je bilo ob koncu razprave zavzeto stališče, da je najustreznejša rešitev, da se vključi v prvi del drugega odstavka 49. člena besedilo, po katerem, citiram: "Uporabo ukrepov iz prejšnjega odstavka odobri generalni direktor policije oziroma njegov namestnik." Besedilo "ali oseba, ki jo on pooblasti", pa se črta.
Dokaj različna in tudi nasprotujoča pa so bila stališča in ocene razpravljavcev glede predlaganega novega odstavka 49. člena, ki ga je v amandmajski obliki predlagala poslanska skupina SDS. Odbor se je načelno sicer strinjal z vsebino novega odstavka, vendar se je ob tako formulirani predlagani rešitvi odprla vrsta dodatnih vprašanj in predlogov za spremembo oziroma dopolnitev ponujenega besedila amandmaja. Tako je bilo rečeno, da bi predlagano dopolnilo s tehnične plati lahko povzročilo določene težave glede roka za uničenje podatkov, če po koncu izvajanja ukrepov iz tega člena ni podana kazenska ovadba. To pomeni namreč, da je potrebno pristopiti k uničenju podatkov takoj, pri čemer se je treba zavedati, da delo policije ni takšne narave, da bi bilo možno zadeve takoj zaključiti, temveč je v ta namen potreben nek primeren čas. Navzoči so se nazadnje strinjali, da naj bi bil ta rok omejen na 6 mesecev. Ob tem je bilo s strani predstavnika predlagatelja poudarjeno, da so vprašanja evidentiranja določenih podatkov hrambe le-teh in tudi pravica do vpogleda ter pravica oziroma dolžnosti arhivarja urejene v 61. do 64. členu predloga zakona. Pri tem velja še posebej izpostaviti rešitev v 64. členu, v katerem je definirano, da se podatki arhivirajo in obravnavajo skladno z zakonom o arhivskem gradivu in arhivih. S tem je na nek način zaokrožen celoten proces, tako zajemanja kot evidentiranja in tudi dostopnosti ter končno brisanja podatkov iz evidenc policije. Treba je namreč vedeti, da v trenutku, ko se podatki prenesejo v arhivske evidence, so v policijskih evidencah brisani. Vprašanje, ali se potem podatki hranijo v arhivskih gradivih, pa se nanaša na zakon o arhivskem gradivu in arhivih.
Precej pripomb je bilo izraženih v zvezi z delom besedila novega odstavka 49. člena in sicer, citiram: "Zoper opazovano osebo." Konec citata. Po eni strani je bilo rečeno, da bi v primeru morebitnega črtanja tega dela besedila postala predlagana dopolnitev navedene določbe preveč ohlapna, po drugi strani pa je bilo izraženo mnenje, da bi bilo smiselno črtanje prej navedenega besedila iz praktičnih razlogov, ker bi na ta način imela policija več možnosti, da predlagani rok ne bi bil nerealen.
Nadalje je bilo ocenjeno, da je iz predlaganega dopolnila smotrno črtati besede, citiram, "v prisotnosti opazovane osebe", konec citata, saj s tem se dotično osebo seznani z metodami oziroma ukrepi, ki jih uporablja policija, kar je gotovo nezaželeno, ne glede na to, da bodo zbrani podatki uničeni. Je pa po drugi strani takšna solucija smiselna še zlasti z vidika varstva človekovih pravic in svoboščin ter domneve nedolžnosti. Ob podpori 6-mesečnemu roku po koncu izvajanja ukrepov iz 49. člena je bilo v razpravi ocenjeno, da je potrebno v predloge za dopolnjen in spremenjen nov odstavek 49. člena vključiti še možnost, da se ta rok lahko izjemoma podaljša v skladu s 159. členom zakona o kazenskem postopku, ki kot napotilna norma vsebinsko že opredeljuje, zakaj naj se podaljša rok in do kdaj naj se ta rok podaljša. V tem smislu bi se dodal še naslednji novi odstavek, po katerem se sme izjemoma rok iz prejšnjega odstavka 49. člena podaljšati za čas, dokler trajajo razlogi iz 159. člena zakona o kazenskem postopku.
Glede na obširno razpravo o vsebini 49. člena predloga zakona in o vsebini amandmaja k 49. členu s strani poslanske skupine SDS, ter glede na odločitev odbora, da izoblikuje k temu členu svoj amandma, s katerim delno povzema vsebino amandmaja poslanske skupine SDS, se odbor ni posebej opredelil do tega amandmaja, se pravi amandmaja poslanske skupine SDS. Odbor je bil seznanjen tudi s predlogom dopolnil policijskega sindikata Slovenije za novi 85.a člen ter k 133. členu. Predlog za novi 85.a člen, po katerem pripada delavcu policije za vsako začeto leto delovne dobe v policiji nad 5 let dodatek na stalnost v višini 0,5% osnovne plače. V delovno dobo pa se všteva tudi delovna doba delavca organov za notranje zadeve po zakonu o notranjih zadevah je posledica v drugi obravnavi črtanja dveh členov, ki sta določala 1-letno povprečje plače kot osnovo za odmero pokojnine in večje število odpravnin, kot določa splošni predpis za zaposlene v državnih organih. Obe črtani določbi sta veljali za pooblaščene uradne osebe v ministrstvu za notranje zadeve že vrsto let in imata na delavce zelo močan motivacijski učinek ter sta pomembna elementa v čutenju pripadnosti poklicu in službi. Njuna ukinitev bo gotovo pustila vrzel na teh dveh področjih, ki sta posebej pomembni za delovanje policije, in ju je smiselno in nujno nadomestiti.
Odbor tako predlagane formulacije za novi 85.a člen ni podprl, temveč je izoblikoval svoje dopolnilo za novi 85.a člen, in sicer, da pripada policistu za vsako začeto leto delovne dobe v policiji nad 5 let, dodatek na stalnost v višini 0,5% osnovne plače, v delovno dobo pa se všteva tudi delovna doba s statusom pooblaščene uradne osebe po zakonu o notranjih zadevah.
Vsebine predloga policijskega sindikata Slovenije za dopolnitev k 133. členu, ki ureja pogoje pridobitve ustrezne oziroma zahtevane izobrazbe v tem smislu, da bi se na koncu drugega odstavka dodalo besedilo: "ali najmanj 3 leta uspešno delajo na delovnem mestu, ki ga zasedajo"; odbor ni podprl. Bistvo je, da se delavcem omogoči pridobitev izobrazbe, kar zakon že omogoča, ostale izjeme pa so nesprejemljive.
V poročilu odbora lahko preberete tudi natančne obrazložitve k posameznim amandmajem, ki jih je izoblikoval odbor. Sicer pa Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za notranjo politiko in pravosodje predlaga državnemu zboru, da sprejme predlog zakona o policiji, tretja obravnava, skupaj z amandmaji odbora in amandmaji, ki jih odbor podpira. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Beblerjeva. Želi predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim, gospod Jazbec, v imenu poslanske skupine Socialdemokratov.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Pred nami je zakon o policiji, ki daje policiji nova dodatna pooblastila. Ta pooblastila so po razpravi prejšnjega tedna nujno potrebna in prav je tako, da se bodo tudi sprejela. Vendar ostaja grenak priokus, da v zakonu ni predviden učinkovit nadzor nad izvajanjem teh pooblastil, ki jih policija s tem zakonom pridobiva.
Ravno tako obžalujemo, da policija s tem pridobiva poleg benifikacije še dodatne bonitete. Tako bo po tem zakonu policiji omogočeno, da se bo redno upokojila z dobrimi 22. leti delovne dobe.
Hkrati umikamo amandma k 46. členu, ker menim, da ga je odbor za notranjo politiko in pravosodje v svojem amandmaju vsebinsko vsaj delno povzel in tako tudi delno pripomogel k temu, da se reši problem uničenja dokumentacije...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ja, gospod Jazbec, k 49. členu!
FRANC JAZBEC: K 49. členu. V ostalih delih bo poslanska skupina zakon podprla. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Jazbecu. Dr. Ribičič, v imenu poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Ko so se začele razprave o tem, da potrebuje policija dodatna pooblastila, zato da bo lahko učinkoviteje opravljala svojo funkcijo v spremenjenih družbenih razmerah, se nam je zdelo opozoriti - tudi meni osebno in drugim iz poslanske skupine Združene liste - da je treba ta nova pooblastila uvajati na takšen način, da ne pride do krnitve ali kršitev ali omejevanj z ustavo določenih pravic in svoboščin državljank in državljanov Republike Slovenije in drugih, ki živijo v Sloveniji. Mislim, da so posvetovanja s tem v zvezi in sodelovanje stroke na tem področju, še posebej na posebej organiziranem posvetu, prispevala k temu, da se je poiskala neka srednja pot, ki pomeni, da se učinkovitost policije krepi na takšen način, da to ne pomeni krnitve z ustavo določenih človekovih pravic.
V zvezi z možnimi pripombami, da je premalo nadzora ali pa da v konkretnem primeru lahko pride do posega v človekove pravice in svoboščine, je bilo možno zdaj v tretji obravnavi dodati še kakšne dodatne amandmaje. Menim, da je bil amandma, ki so ga Socialdemokrati ponudili k 49. členu, pomemben v tem smislu, da je opozoril na to, da takrat, kadar se v skladu z novimi pooblastili uporabljajo najbolj občutljive oblike poseganja v človekove pravice oziroma tiste oblike, ki so na novo predvidene, da je s tega vidika zelo občutljivo vprašanje, ali, kdaj, na kakšen način obvestiti prizadetega o teh ukrepih. Tudi jaz menim, da je tukaj odbor poiskal tako rešitev, ki pravzaprav ohranja tisto, kar je bila ideja tega amandmaja, vendar na takšen način, da to ne bi oviralo ali onemogočalo dela policije zlasti v tistih primerih, ko bi šlo za preiskovanje organiziranega kriminala, kjer se istočasno obravnava in obravnava in spremlja večje število oseb in kjer bi lahko takšno obveščanje, če ne bi bilo urejeno tako kot zdaj to odbor predlaga, lahko pomenilo, da bi v teh primerih lahko prišlo do škodljivih posledic za samo preiskavo in učinkovito opravljanje funkcije policije. S tega vidika bo poslanska skupina Združene liste podprla amandma k 49. členu kot ga je oblikoval odbor in mislim, da s tega vidika bi bilo zelo smiselno, da je bil umaknjen poseben amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Skratka glasovali bomo za zakon in za tiste amandmaje, ki mislimo, da izboljšujejo to besedilo, še zlasti za amandma odbora k 49. členu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Lešnik v imenu poslanske skupine DeSUS.
ZORAN LEŠNIK: Gospod predsednik, kolegice in kolegi! V poslanski skupini DeSUS menimo, da se s tem zakonom marsikaj ureja na novo, tako naloge kot pravice. Odpravljene pa so seveda tudi nekatere ugodnosti, ki so jih doslej delavci policije imeli. Zavedamo se tudi, da je delo delavcev policije zahtevno in odgovorno, zaradi tega jih še posebej podpiramo pri zahtevi, da je potrebno prej ko slej urediti tudi delovne pogoje, pogoje za delo. Pa pri tem mislimo, da ne bom vsega našteval, od uniforme do tehničnih pripomočkov, še zlasti pa si želimo, da bi bili tudi njihovi avtomobili tako varni kot so, bom rekel, naši poslanski. Podpiramo tudi amandmaje, še zlasti amandma odbora za notranjo politiko, ki govori o 0,5%-nem dodatku za leto delovne dobe, opravljene v policiji. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Lešnik. Gospod Mozetič v imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Drage kolegice, spoštovani kolegi! No, jaz želim policiji, da bi imela bolj varne avtomobile kot je moj poslanski avto. Ker če bi se v tistem vozila kot se jaz vozim, bi malo koga ujela. Ampak poglejte, samo to sem želel povedati. Tudi poslanska skupina SKD bo ta zakon podprla, čeprav je imela v prvem in tudi v drugem branju določene pomisleke glede tistih določb, ki naj dajo največje pooblastila policiji, kjer se lahko zgodi precejšen poseg v človekove pravice, in kjer se lahko zgodijo tudi določene zlorabe na tem področju in to se je tudi dogajalo in se dogaja. Vendar ta pomislek, ki smo ga imeli, ki sem ga jaz zelo ostro tudi na odboru povedal, za notranjo politiko, se je pokazal za upravičenega in v nadaljnji razpravi, zlasti na odboru, so se določene stvari le postavile v tisto mejo, za katero še mislim, da je sprejemljiva. Vendar pri vseh teh pooblastilih, ko neka služba, ki je dejansko represivna, ki razpolaga z močjo, z oblastjo, mislim, da je zdaj na samem ministrstvu, na tistem delu ministrstva, ki skrbi za to, da bodo policisti dejansko, bom uporabil izraz, ki nekaterim tukaj ni všeč, vzgojeni za to, da so oni varuhi človekovih pravic, da tudi takrat, ko dejansko posegajo v človekove pravice, posegajo samo zato, da zavarujejo človekove pravice drugih. In to je tisto temeljno in mislim, ne bom slabe ocene dajal našim policistom, vendar mislim, da na tem področju bodo morali tisti ljudje, ki so v policiji zadolženi za to, še marsikaj storiti. V prepričanju, da je to ena od nalog, tudi pri policiji, pri službah, ki za to skrbijo, bo naša poslanska skupina ta zakon podprla, tako da bo dejansko naša policija dobila večja pooblastila, da bo lahko uspešno preganjala zlasti tisti kriminal, ki se v zadnjem obdobju pojavlja in ki ga je najtežje preganjati; vendar vedno imela pred očmi, da je potrebno samo toliko posegati v človekove pravice, kolikor je nujno, da se zavarujejo človekove pravice in v bistvu tudi pravice države oziroma varnost države in nič več. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Mozetič. Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Pisno se je k razpravi prijavil poslanec Ivo Hvalica. Razpravo ostalih poslancev pa omejujem na pet minut. Prosim, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Hotel sem narediti nek uvod, ampak namesto uvoda ugotovitev: vlada se ni javila k besedi, torej ta zakon podcenjuje. Ne samo vlada, predstavniki poslanskih skupin dveh največjih pozicijskih strank se nista javili k besedi. To se pravi takorekoč zakona ni treba sprejeti. In če prikličem v spomin še prejšnji petek, ko nam je minister tu govoril skoraj vzhičeno o policiji, se človek sprašuje kaj sploh sprejemamo, kaj je treba sploh sprejeti. Pa vendar, jasno, temu ni tako. Na vsak način pa moram odkrito povedati, zame je to, da se minister za notranje zadeve ni javil k besedi in to, da predstavnika dveh največjih koalicijskih poslanskih skupin nista spregovorila o tem, zame je to podcenjevanje policije.
Zakon. Pravzaprav so se mi oči ustavile na prvih treh členih, še najbolj pravzaprav na 3. členu, ki je prvi člen v poglavju "Naloge in organizacija policije". In če samo prvo alineo preberem - varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi. Nekaj novega odkrijem v drugi alinei- preiskovanje. Ne vem, kako ste si to zamislili v odnosu s tožilci, kaj in kako, ker te stvari meni pri slovenski policiji niso jasne. V Italiji natančno vem, kaj je pristojnost policije in tožilca, tu pri nas pa za enkrat ne vem, niti v tem zakonu ni to definirano. Torej odnosi s tožilci in preiskovalnimi sodniki tu niso definirani. Mogoče zaradi tega, ker mislimo, da imamo najboljšo policijo na svetu, kot je tako rekoč rekel minister. Pa vendar se meni postavlja iz vsakodnevnega srečevanja s policijo nekaj vprašanj. Kakšno je pravzaprav stanje v slovenski policiji? Kakšna je vzgoja? Kakšna je profesionalnost?
Človek, jasno, najprej to vidi v odnosu do sebe. Sem poslanec državnega zbora, kolikor toliko znan vsaj po tistem, tako kot vidim, ko hodim po cesti, vidim, da me ljudje še preveč poznajo, ampak prenekateri policaj, policist, oprostite, se obrne vstran, me ne pozdravi. Zdaj jaz razumem, da ima drugo politično opcijo, samo to ni profesionalnost! Kje je tu profesionalnost?! Kje je tu profesionalnost? Potem me policist ustavi (Nemir v dvorani.)
Gospod predsednik, jaz vem, da nekateri nalašč motijo, ker jaz drugače govorim kolikor toliko jasno, in vem, da tudi slišijo, ampak nekateri nalašč motijo, posebno tu v drugi klopi, pa bi vas prosil, če naredite red. (Ugovor poslanca Jakiča iz dvorane.) Oprostite! Glejte, jaz vas vikam, veste! Vi ste me zdaj tikali, jaz pa vas vikam, velespoštovani gospod Jakič! Prosim vas, da me ne žalite, ker jaz bom vzel za žalitev, če boste vi mene tikali; tega ne bom dovolil nikdar v življenju! Prosim.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi, prosim, da spremljate razpravo razpravljalcev. Prosim, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: In recimo, me ustavi policist - govorim o resničnih dogodkih, postrežem z datumom in s potrdilom o kaznovanju - ki kar zažari, ko je videl, koga je ustavil. To ni profesionalnost! Posebno ni profesionalnost, če te kaznuje za dva kilometra, še po starem zakonu, dva kilometra prekoračitve hitrosti. To ni profesionalnost! To ni profesionalnost, to je nalašč, in to ni profesionalnost. Jaz razumem, popolnoma razumem, da imajo pač policisti pravico do svoje politične opcije, samo pri svojem delu morajo biti profesionalni.
Sprašujem se, kaj ste vi naredili v tej smeri. Kaj ste vi naredili v tej smeri, da recimo 50%, tako na oko, policistov tu pred državnim zborom ne pozdravlja poslancev? Torej, lahko da pozdravljajo druge poslance, mene ne pozdravljajo. Ne vem. Peto, šesto leto sem v tem parlamentu, pa to doživljam. Moram reči, da je približno polovica takšnih; še vedno so tu, nekatere na videz že tako, kako bi rekel, poznam. Očitno jim nikdar niste tega naročili, ker sicer ne gre samo zame, gre za kogarkoli v tej hiši. Poslanci smo predstavniki vsega ljudstva in v ustavi piše tako.
Druga stvar, ki me je zelo, kako bi rekel, nekje presenetila v negativnem smislu, je to, da policija pri tem zakonu pravzaprav ni lobirala, z nami ni lobirala. Poslala je eno tako univerzalno okrožnico, ampak to ni tisto, kar bi človek pričakoval od slovenske policije leta 1998. (Nemir v dvorani.) Bom počakal še malo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, kolegi, da poslušate kolege. Če pa se imate kaj pogovoriti, pa pojdite v preddverje, lepo prosim.
IVO HVALICA: Velja samo za nekatere, ki to delajo nalašč. Torej, zakaj se je to zgodilo? Ali mislite, da jaz ne bi sprejel predstavnika sindikata policije? Še kako bi! Rad bi prisluhnil dejanskim problemom.
Verjamem, da so tudi v tem segmentu precejšni problemi. To se pokaže občasno, to se je pokazalo ob štrajku, to se pokaže v nekih drugih primerih. Očitno, in je normalno, da imajo tudi ti ljudje, kot vsi drugi ljudje, tudi svoje stiske. Nihče se ni pojavil. No, ne morem trditi, da se ni pojavil v parlamentu. Lahko je bil v nekaterih drugih poslanskih skupinah, ampak to ni profesionalnost. To pomeni, da a priori favorizira neko politično opcijo, od katere pričakuje neko uslugo. Ja, kaj pa se zgodi, če se jutri stvar obrne? Vidite, in zato je policija, recimo do poslancev; slučajno sem to stvar imel priliko obravnavati s poslanci dveh držav, drugačna. Ker nikdar ne vedo, kdo bo notranji minister. Očitno sedaj slovenska policija misli, da bo gospod Bandelj, bog mu daj zdravje, večno minister za notranje zadeve. Mi pa dobro vemo, da temu ne bo tako. Kaj pa vemo, kaj se bo zgodilo leta 2000 ali pa tudi prej, če bomo imeli volitve, predčasne volitve. Če te stvari, ki sem jih zaznal kot državljan, kot voznik osebnega avtomobila, kot poslanec državnega zbora, projeciram na to zadevo, ugotavljam da je pravzaprav sprejemanje tega zakona, vsaj za opozicijskega poslanca, zadeva, ki jo bomo sprejemali z mešanimi občutki. Ne vemo dejansko, kakšno je stanje v tej policiji, ne vemo ali policija dejansko potrebuje ta zakon. Po nekaterih izjavah, kot sem že rekel, je ta policija takorekoč "perfektna", to se pravi, ne potrebuje nobenih sprememb. Postavlja se tudi dilema, ali ni tukaj glavna zadeva pravzaprav večanje pooblastil.
In oko se mi ustavi na 30. členu, na drugem odstavku 30. člena, ki pravi: "Policisti lahko omejijo človekove pravice in temeljne svoboščine le v primerih, določenih z ustavo in zakoni." Že to, kako se je predlagatelju zakona to zapisalo, je narobe. Policisti lahko omejijo "začasno", bi moralo pisati, "začasno". Ne morejo omejiti brez časovne omejitve človekovih pravic. Vidite, to je zadeva, ki diši po starem, po naftalinu. Tukaj ni še tistega, kar bi človek pričakoval, da lahko v državi, ki se je pred šestimi leti, sedmimi leti osamosvojila in spremenila družbeni sistem, kar bi pričakoval, da bi v predlogu zakona o policiji moralo glede na spremembo družbenega sistema tukaj pisati. Če je ta zakon samo zato, da policija pričakuje samo večja pooblastila, potem jaz nisem za ta zakon. Verjamem sicer, da je zadeva drugačna, da policija ne glede na to, da predstavnika vlade ni bilo sem gor, da bi dal uvodno besedo, mislim da policija potrebuje ta zakon, čeprav so pa nekateri segmenti... Tu vidim gospoda Kosa, kje pa je kriminalistična dejavnost opisana v 3. členu, jaz je ne vidim. Ali je zajeta kje drugje? Tu gre za visoko profesionalnost v policiji. Ali mislite to razdelati kje drugje? Jaz tega tu ne vidim! Ne vidim! Po mojem trdnem prepričanju je ravno zaradi podcenjevanja te kriminalistične dejavnosti prenekateri problem, kriminalni problem v Sloveniji neraziskan in posledično nekaznovan. Jaz bi vas prosil, da mi pokažete, kje imate tu kriminalistično dejavnost? Ali jo boste vodili v 2. členu, ko določate razmerja ministrstva za notranje zadeve do policije. To je eno eminentno vprašanje, na katerega pričakujem jaz tu odgovor. Zakon je vendar v drugem branju. Tu bi stvari že morale biti precej jasno artikulirane. Oziroma v tretjem branju. Torej drugo branje je šlo že skozi ta parlament.
Na vsak način zastavlja se mi eno ključno vprašanje. Pa bog ne daj, da bi kdo sedaj mislil, da sem jaz proti zakonu o policiji. Ne! Jaz sem za zakon o policiji, jaz sem za to, da policijo dodatno izobražujete in jo vzgojite. Jaz sem za to, da policijo naredite apolitično, jaz sem za to, da policijo specifično poučite, kakšen odnos naj ima do predstavnikov ljudstva, do poslancev. Očitno tega še niste naredili. Če pa ste to naredili, mi povejte, potem bom jaz prijavil nekaj policistov. Če ste to naredili, potem kršijo nek kodeks, če ga imate, ne vem. Če imate minister Bandelj kaj napisanega o tem, zvezi, ste zelo dobrodošli, kot vedno, v moji poslanski klopi.
Nazadnje torej se vprašam: kaj bo prinesel ta zakon? Ali bo produktiven samo za policijo ali bo produktiven tudi za državljane? Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Hvalica. Eno kratko pojasnilo. Ko sem uvodoma vprašal, če želijo predstavniki vlade besedo, takrat še niso bili prisotni gospod minister in državni sekretar, ki sta s strani vlade določena, da lahko nastopita pri tej točki dnevnega reda. Sicer pa je seveda razprava in če želi kdo odgovoriti na vprašanje, se lahko oglasi. Gospod minister, prosim.
MIRKO BANDELJ: Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Jaz bi se seveda najprej opravičil gospodu Hvalici, da nisem prej prišel gor, je dejansko krivda v tem, da smo zamudili, ker ste bili pač tako učinkoviti danes, da smo minuto, dve zamudili s prihodom sem. Ampak ne glede na to, sem hotel biti v uvodu zelo kratek, kajti mislim, da na tem zakonu je bilo dejansko veliko narejenega. Moram reči, jaz si skoraj upam trditi, da je lahko, da smo z vašo pomočjo, seveda z zlasti s pomočjo odbora za notranjo politiko, pravzaprav dali nek vzorec, kako se tako pomembni sistemski zakoni pripravljajo. Poglejte, ta zakon se štiri let prej nikamor se ni premaknil. V zadnjem letu smo ga spravili tako rekoč, jaz upam, danes do sprejetja. Zato sem seveda hotel povedati oziroma se zahvaliti tudi poslancem na načinu obravnave tega zakona. To pa tudi zato, ker je bilo omogočeno stroki, da se je popolnoma vključevala v njegovo pripravo, ker je bilo omogočeno, da je sočasno tekel postopek za novelo zakona o kazenskem postopku in seveda danes pravzaprav ni kaj veliko reči. Zakon se med drugo in tretjo obravnavo ni veliko omenjal, ker je bilo tudi amandmajev malo in seveda hotel sem poudariti in podpreti vse amandmaje odbora, tudi tistega, ki je bila narejen na podlagi amandmaja Socialdemokratske stranke k 49. členu. Hotel sem povedati tudi to, da smo v gradivu za tretjo obravnavo tudi v celoti upoštevali ta opozorila, ki jih je zakonu dal varuh človekovih pravic.
Mogoče še nekaj besed, seveda se zavedamo pomena tega zakona, zato smo tudi toliko truda vložili v to, da bi ga čimbolj kvalitetno sprejeli. Zakona seveda ne sprejemamo zgolj zaradi policije, nasprotno, zato, ker seveda javnost, ker ljudje v tej državi pričakujejo učinkovito policijo, pričakujejo policijo, ki bo varovala njihove pravice, premoženje in temu je pravzaprav zakon namenjen. S tem pa seveda smo, zlasti policija, je nase prevzela veliko novih nalog, veliko obveznosti in veliko dela nas čaka in se popolnoma strinjam z vami, gospod Hvalica, res bo treba veliko narediti, imamo tudi že operativne načrte, tudi skupine delajo na implementaciji tega zakona in za nas se zelo resno delo začne, tudi konec koncev z vzgojo, s policijsko etiko in še s čim. Kljub vsemu mislim, da se stvari izboljšujejo, vsaj sodeč po pritožbah, ki jih dobivamo, vendar je treba še veliko narediti.
Še nekaj pojasnil. Odnosi s tožilci seveda so tudi v tem zakonu definirani, ampak samo na tistem segmentu, ki jih lahko uredi policijski zakon. Velika večina stvari je seveda urejena z zakonom o kazenskem postopku, nekaj malega pa tudi z zakonom o tožilstvu. Tudi kriminalistična policija oziroma kriminalistična dejavnost je ves čas popolnoma jasno definirana skozi ta zakon. Pravzaprav je delovanje policije zelo težko deliti, kdaj varuješ življenje, kdaj odkrivaš kazniva dejanja, skratka zelo težko je deliti zgolj na tak način, kot ste mogoče vi zdaj, gospod Hvalica, poskušali. V 3. členu govori eksplicitno, kaj so naloge policije. 6. člen eksplicitno govori in če preberete nekaj alinei, se ne more definirati drugače kot kriminalistična dejavnost, 9. člen itn., 49., pa še cela vrsta drugih členov in pa seveda, kot sem prej rekel, največ kriminalistične dejavnosti je definirano z zakonom o kazenskem postopku in bo tudi z novelo to urejeno.
Drugič, jaz kot vedno do zdaj moram tudi tokrat zavrniti kakršnakoli namigovanja o tem, da bi kdo policijo politiziral, mislim, da ravno nasprotno. Trudimo se, da bi se policija obnašala do vseh opcij enako, pravzaprav je celo dobro, da se ne obnaša do nobene politične opcije in jaz sem vesel, ko danes slišim, da nihče iz policije ni v poslanskih skupinah lobiral. To je zame dober znak, do vseh so pristopili enako in mislim, da je res treba lobirati, če lahko tako rečem, predvsem s strokovnostjo, predvsem s prepričljivostjo tega projekta in sem prepričan, da smo to vendarle počeli in tudi naredili.
Tudi 30. člen, gospod Hvalica, ker ste ga že omenjali, 30. člen seveda postavlja samo generalno varovalko. Vse ostale določbe, tako zakona o policiji, kot seveda vseh drugih zakonov, ki omejujejo človekove pravice, so ekzaktne in morajo biti ekzaktne, točno morajo biti opredeljeni roki, kdaj in na kakšen način in za koliko časa seveda lahko državljankam in državljanom oziroma ljudem v tej državi odvzame prostost oziroma poseže v njihove pravice in to je skozi zakon zelo jasno definirano. Predlagam in prosim še enkrat, gospodje poslanci, da vključno z amandmaji ta zakon sprejmete. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Replika, gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Zakon naj bi stal štiri leta, ne vem, kje. Doktor Drnovšek je na oblasti šest let neprekinjeno. Vi vprašajte vašo stranko, ki je bila stalna vladna stranka, zakaj se je to zgodilo. Ne to očitati meni kot opozicijskemu poslancu, opozicijskemu pet let.
Kar se pa tiče kriminalistične dejavnosti, vam še enkrat povem. Jaz trdim, da bi to moralo biti v 3. členu, kjer so naloge in organizacija policije navedene, eksplicitno tu navedene. Seveda je potem marsikje, vendar če ni v glavi zakona to navedeno, je to zame ali površnost ali pa namerna površnost. Ne vem. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Moge.
RUDOLF MOGE: Predsednik, hvala lepa za besedo, spoštovane poslanske in poslanci, spoštovani gospod minister. Sam bom ta zakon z amandmaji podprl. Sestavljavci so vložili dosti dela in da je zakon res dober, kaže tudi na to, da so vsi amandmaji, ki so še ostali, zgolj amandmaji vlade oziroma amandmaji odbora in da ne bo velikih polemik, ko bomo te amandmaje tudi sprejemali. Rad pa bi, spoštovani gospod minister, od vas želel, da se bom lažje tudi odločal oziroma ravnal po sprejemu zakona, ker ste tudi hkrati nekako oče vse državne uprave, naslednje. Ko je državni zbor sprejemal zakon o carini, so takrat iz tega zakona odpadli vsi členi, ki so nosili benificije tem carinikom, ki delajo v podobnih pogojih, kot delajo njihovi kolegi policisti na državnih postajah. Takrat je bil eden izmed sklepov državnega zbora, da se bodo benificije oziroma delovni pogoji za vso državno upravo enotno uredili. V tem zakonu tukaj je za policijo to urejeno in jaz sam te stvari pozdravljam. Sprašujem pa, ali se bodo težji delovni pogoji upoštevali s tem, da se bo področna zakonodaja na drugih področjih, kot je zakon o carini in tako naprej, kasneje uredila.
Glede ocen o policiji je pač tako - državni zbor bo zakon sprejel, ali ga bomo spoštovali ali ne, eni in drugi, je odvisno predvsem od nas samih. Policijo bomo imeli takšno, kot si jo zaslužimo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Moge. Gospod minister.
MIRKO BANDELJ: Se strinjam z razmišljanjem gospoda Mogeta. Prav gotovo bo treba te stvari enotno urediti, vendar hkrati seveda mogoče še najbolj tudi razumem policijsko delo in vem, da ni enostavno, vem, da tudi ljudi za takšno delo ni lahko dobiti, zlasti ne tistih, ki bi bili motivirani za to delo. Se popolnoma strinjam, da je treba urediti to na podoben način tudi za carinike. Se tudi strinjam z intenco razprave v parlamentu v drugi obravnavi, ki je govorila o tem, da je treba tovrstne bonitete v bistvu, govorim o beneficirani delovni dobi, ukinjati in nadomeščati z ustrezno plačo. Zato tudi seveda podpiram amandma, ki ga je na predlog policijskega sindikata oblikoval odbor za notranjo politiko. Moram pa povedati, in to je najbrž gospod Moge prezrl, da govori 127. člen točno o tej problematiki. Govori tako, da do sprejema predpisov, ki bodo urejali štetje zavarovalne dobe s povečanjem, se za policiste, določenim v aktu sistemizacije delovnih mest itn., se uporabljajo zdajšnji predpisi. Skratka, 127. člen predvideva, da se bo in kolikor vem, vlada tudi namerava predložiti zakon, s katerim se bo generalno v tej državi uredilo vprašanje beneficirane delovne dobe. Takrat bodo seveda tudi te bonitete, ki so tukaj zdaj opredeljene, urejene drugače ali pa bodo odpadle. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo in pa lep pozdrav! Jaz sem že pri sami obravnavi opozarjal na terminologijo in mislim, da se ta problem terminologije vleče tudi še naprej. 128. člen pravi: "Delavci ministrstva so policisti, delavci policije in drugi delavci, zaposleni v ministrstvu." Poglejte, pri 86. členu je govora o delavcu policije, ki ima najmanj toliko delovne dobe, 87. člen pa govori o policistu. Poglejte, terminološko vam garantiram, da ta stvar ni čista. Jaz ne bom trdil, da sem edini, ki sem to opazil, na to so me nekateri tudi opozorili, čeprav je odbor za notranjo politiko šel preko vseh teh členov, pa te stvari v podrobnosti premleval, ampak napačno, se mi zdi, zaradi tega, ker mislim, da bi se moral zakon nanašati na policiste in delavce policije, ki so, mi vemo, da so potem tretja kategorija še drugi delavci, zaposleni v ministrstvu, zato se mi zdi, da je ta 128. člen, ali nepotreben ali pa ni prav formuliran. Poglejte, če pa ga berem drugače, recimo, da berem takole, sem pri 128. členu, "delavci ministrstva so policisti", pa recimo, da bi bilo tam dvopičje, potem bi jaz kot načelnik upravne enote imel tudi dve leti službe v policiji. Zato predlagam zaradi nepotrebnih zapletov, gre pa tudi seveda tam, kjer mislim, da bi morali razlikovati delo policista in pa delavce policije, da bi ti dve stvari morali ločiti in tudi pri nekih ugodnostih, pa tudi pri upokojevanju bi morala biti tu bistvena razlika. Policistu pripada na vsak način določena boniteta. O tem smo tudi z nekaterimi iz DeSUS-a bili različnih stališč pri obravnavi, vendar mislim, da policistu to pripada. Zato bi želel, da bi to terminologijo uredili in da se bi vedelo, da se ta zakon nanaša na pristojnosti, ki jih ima minister za to področje, recimo v tem primeru zdaj imamo ministra za notranje zadeve, in potem se nanaša na en segment delavcev, ki jih ima na svojem področju minister.
Ali bi bilo potrebno to zdaj vse pregledati, pa tam ustrezno urediti - jaz bi predlagal, da to uredite zaradi nepotrebnih zapletov. Naj povem samo še enkrat - če pri 128. členu besedo "ministrstvo" izpustite, boste dobili "delavci so policisti, delavci policije". Ta stvar se zna potem kje zaplesti - ne glede na to, da je potem ministrstvo tisto, ki bo tolmačilo, če pride do spora. Ampak zaradi terminološke jasnosti bi predlagal, da se te stvari uredijo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Mislim, da ima gospod Kelemina besedo.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Spoštovani! Uvodoma moram povedati, tako kot že moji predhodniki, da tako kot večina, tudi jaz podpiram sprejem tega zakona. Prav gotovo potrebujemo učinkovito policijo in to predvsem za zaščito svobode državljanov, za zaščito delovnih ljudi, poštenih državljanov, za zaščito premoženja in tako naprej. Sem res za to, da se poveča tudi učinkovitost pooblastil pri preprečevanju teh nepravilnosti in ukrepanje proti kršiteljem.
Ne morem pa si kaj, da zopet ne bi bil skeptičen in da ne bi omenil, da pa nisem za politično opredeljevanje policije in zastopanje posameznih političnih opcij. Zakaj sem to omenil? Omenil sem zato, ker sem na lastni koži ne dolgo tega doživel neprijetno zadevo. Mogoče se spomnite, da sem tukaj nekoliko kritično spregovoril o zakonu o varnosti v cestnem prometu. Mogoče sem res povedal kakšno besedo preveč, ampak zaradi tega so se nekateri v policijski postaji, v kraju, kjer živim, odločili, da so tisti članek izrezali iz časopisa, ga nabili na svojo oglasno desko in zraven pripisali neokusen komentar.
To je po mojem mišljenju izpod vsake norme. Jaz sem to seveda izvedel, hotel sem fotografirati tisti članek, slučajno sem kolega potem srečal pred policijsko postajo, da nisem fotografiral, sicer sem mu povedal, da se s tako opredelitvijo politično ne strinjam in sem potem tudi ostro pismo napisal na to policijsko postajo. Lepo sem jim razložil, kaj je moja funkcija in ne glede na to, da nisem neki visoki pravnik, pa tudi neki visoki strokovnjak, sem pač danes poslanec in da imam pravico v imenu ljudstva, ki me je za to funkcijo izvolilo, tudi nekaj reči in tudi v imenu njih, če že nimam njihovega soglasja, tudi odločati. Toliko samo v obrazložitev. Vendar pustimo zdajle to. Tudi glede tega zakona bi seveda moral o nekih stvareh kritično spregovoriti, ne glede na posledice, ki se bodo zopet zgodile v prihodnosti. Moram povedati, da imam tudi nekaj znancev in mogoče kolegov ali pa celo prijateljev, ki delajo v policiji. Prav zaradi njih mi je mogoče težko, ker jim privoščim, da bi imeli dobre delovne pogoje in tudi mogoče nekatere ugodnosti pri svojem delu, ki bi jim sledile. Če pa gledam državo kot celoto in če gledam pragmatično na celotno zadevo, pa mislim, da je treba vse pravice tudi iz delovnega razmerja čim bolj omejiti. Zato menim, da ni pravično, da ste tisti 86. člen napisali tako, kot ste ga napisali. To pomeni v bistvu, da lahko z 22,6 leti gre policist v pokoj, seveda sicer s 65% osnove. Jaz se s tem ne strinjam. Vprašal bi ministra, gospoda Ropa, ali take določbe, ki bodo seveda še nekje drugje prihajale zraven pri pokojninski reformi, ali bomo lahko s takimi določbami uspešno pokojninsko reformo v naši državi izvedli. Vemo, da se bodo prijavili še drugi, ki bodo hoteli imeti te privilegije in jih ne bomo, če bomo tako delali, ne bomo mogli doseči. Jaz bi predlagal, če bi jaz bil predlagatelj tega zakona, da policisti pač delajo v tistih težkih pogojih na terenu, ki po mojem tudi niso toliko težki, od 40. ali do 50. leta na terenu, po tem času pa v objektih, ki jih imamo prav gotovo dovolj in bi lahko tam nekoliko bolj umirjeno dočakali tisto svojo upokojitev.
Jaz mislim, da s tako politiko in tako opredelitvijo dejansko ne bomo prispevali k rešitvi tistih problemov, ki nas čakajo pri pokojninski reformi. Zato bom seveda podprl tudi tisti predlog, ki ga je naša stranka predlagala, da se 86. člen črta in da se te stvari, mogoče imate čas, uredijo potem, tako kot piše v prehodnih odločbah, do sprejema predpisov, da se pač zavarovalna doba s povečanjem in te stvari, določijo v nekih drugih aktih. Jaz bi predlagal, da se o teh stvareh še razmisli in da se danes 86. člen ne sprejme. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Kelemina. Besedo ima gospod minister.
MIRKO BANDELJ: Najprej gospodu Demšarju. Seveda, popolnoma se strinjam s tem, kar je povedal. Moram reči, da to, kar v zakonu piše, je natančno to, kar on hoče in da so termini zelo eksaktni in natančni. Prvo moram povedati, da mi s tem zakonom policijo šele ustanavljamo in da v policiji ločimo dvoje vrst delavcev: delavce policije in tiste delavce policije, ki imajo zaradi policijskih pooblastil, ki jih bo dajal ta zakon, status policista. Če pogledate 129. člen oziroma 127. člen govori izključno o policistih, samo policisti bodo v bodoče imeli benificirano delovno dobo in nobeni drugi delavci policije, kaj šele kakšni delavci ministrstva. Delavci ministrstva so v 128. členu omenjeni samo zato... Kot vidite, gre za prehodni člen, kot sem rekel, mi s tem zakonom policijo šele ustanavljamo. Danes je celo notranje ministrstvo organizirano kot policijsko ministrstvo, v katerem je bila v preteklosti, pa ne bom tu nobenih pridevnikov dajal, vendar je bila benificirana delovna doba in policijska pooblastila so bila zelo široko razprostranjena. Marsikateri od teh delavcev zdajšnjega ministrstva, in ker je po zdajšnjih predpisih policist, tega v bodoče ne bo več imel. Bilo bi pa nepravično, da bi mu to dobesedno odrezali, da mu pravzaprav zanikamo vse dosedanje pravice. Samo zato je tu dana prehodna določba, da ta delavec ministrstva, ki v bodoče ne bo več policist, v šestih mesecih lahko uveljavlja pravice kot policist, samo v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Skratka, termini so popolnoma eksaktni, to lahko še enkrat povem. Policist, delavec policije, delavec ministrstva pa se pojavlja samo v prehodni določbi zaradi zatečenega stanja.
Najprej bi rekel gospodu Kelemini, da se mu opravičujem v imenu policistov in ministrstva, če je res oziroma verjamem, da je res, bil deležen kje kakšnih grdih komentarjev. Tu se strinjam, tega policija ne bi smela početi in zato imamo potrebne notranje mehanizme kontrole nad tovrstnim početjem. Če je dana kakšna pritožba, verjemite, da bodo ustrezne službe to tudi pravilno sankcionirale.
Drugo pa bi rekel, da se z njim strinjam. Jaz tudi mislim, da v bodoče ne bo več benificirane delovne dobe. Jaz sem prepričan, da je človeka pri 40 ali 45 letih, kot se je do zdaj dogajalo, poslati v penzijo, greh za človeka, greh za državo. Sam opažam to, kajti v policiji se danes čuti pomanjkanje nekaterih kadrov, še zlasti zato, ker se je v preteklosti uporabljal inštitut administrativnega upokojevanja brez kakršnih koli pogojev. Ne vem, če se boste še spomnili, ampak jaz sem prvo stvar, ko sem prišel v ministrstvo, to ukinil in nisem upokojil nobenega delavca. Zato so te norme, ki so tukaj napisane, bistveno nižji standardi ali pa bistveno nižje pravice od tega, kar je do zdaj bilo uveljavljeno v predpisih. Ne da se pa čez noč realizirati take usmeritve, ki jo jaz sicer podpiram. Kajti, recimo, tudi na Švedskem ali pa v katerikoli državi nihče ne razmišlja, recimo, na Danskem gre policist povprečno pri 65 letih v penzijo, policijski šefi pa pri 68 letih. Del tega je v ta zakon vgrajeno. Prava smer razmišljanja je seveda točno taka. Če je nekdo specialec- potapljač, je jasno, da se po 40 letu ne bo več potapljal ali pa še prej, ampak lahko z enakim statusom in enako plačo lahko opravlja kakšno mirnejše delo. Vendar moram reči, da za kaj takega v naši državi še ni delovnih pogojev, da bi to, recimo, uveljavili jutri ali čez mesec dni, se nam policija sesuje. Zato so nekatere pravice tukaj vendarle urejene na podoben način, kot so bile do zdaj, vendar je intenca točno taka, kot jo je gospod Kelemina tukaj zagovarjal. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Gospod Demšar. Replika gospod Kelemina, potem pa gospa Vencljeva.
VINCENCIJ DEMŠAR: Moj ugovor je gospodu ministru zaradi tega, ker so v 85. členu, torej prva beseda, tu piše "delavci policije", potem bi moralo pisati "policist" ali pa "policisti", v množini. Namreč, ne zdi se mi pošteno, da - mi vemo, da je v prejšnjih časih marsikdo imel pooblastila, vendar s tistim praktičnim delom kot policist ali policistka ni imela nič opraviti. Če je bil delavec nekega knjigovodstva ali računovodstva - ne verjamem, da bi snažilki kdaj kaj dali, v to res dvomim - ampak da bi se zdaj na ta način, recimo temu grdo, "prišlepali" zraven tudi tisti, ki so dobili pooblastila, so bili navadni uradniki kot drugi državni uradniki. Poglejte, gospod minister, rekli ste - 197. člen - "samo policisti bodo v bodoče imeli..." in tako naprej. Lepo in prav, z vami tudi zelo soglašam. Sami ste tudi rekli - mislim, da sem si prav beležil - zelo široko razprostranjena pooblastila. Tudi s tem se strinjam in proti temu sem, da se na tak način stvari za nazaj tako urejajo. Bodimo pošteni in dajmo policistom priznanje, ne pa degradirati sedaj, ker se bo potem tisti policist, ki je imel 15 ali pa - no, pardon, tu ima 30 let - je bil v policiji, in zdaj ga bomo izenačili s tistim, ki je imel pooblastila. To se mi ne zdi pošteno. Jaz soglašam z vami, gospod minister, da je lahko terminologija, tako kot ste jo tu zastavili, prava pa za v bodoče. Vendar potem bodimo toliko pošteni do tistih, ki so res taka dela morali opravljati, da bomo pri 86. členu namesto "delavec policije" napisali "policist", pa ne bo nobenih problemov več, glede na pojasnila, kot ste jih dali.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Gospod minister, jaz se vam iskreno zahvaljujem za podporo, pa tudi za podobno razmišljanje o mojih predlogih. Popolnoma vas razumem, da je pritisk policijskega sindikata izredno močan in da v tem trenutku pri sprejemu tega zakona resnično teh stvari ne boste mogli uveljavljati. Popolnoma se strinjam z vami. Zakaj? Tudi zato, ker smo tudi mi poslanci dobili takorekoč na klop od predstavnikov policijskega sindikata nek dopis, s katerim so nas vljudno prosili, da naj podpremo to, kar je predlagano v zakonu, tudi kar se tiče delovnih razmerij, ker jim to trenutno še ustreza. Bilo bi tudi mogoče nepravično, če bi na hitro spremenili določene pogoje upokojevanja in vseh drugih pravic, ki so izhajale iz prejšnjega zakona oziroma prejšnjih zakonov.
V nadaljnjih letih pa bo treba to upoštevati na nek način, kajti poglejte samo nekaj - zanimanje za ta poklic ni tako majhno, to vam je verjetno znano. Mislim, da je bilo v lanskem letu preko 700 prijav za vpis v prvi letnik, če se ne motim, sprejetih je bilo lahko 280 ali 300, ne vem, nekaj takega, no, v glavnem, bistveno manj, prijav je bilo bistveno več. Torej, zanimanje za ta poklic ni majhno. Poleg tega pa šolanje policistov in tudi usposabljanje in vse skupaj izredno veliko stane. Visoko usposobljene ljudi potem s kratkim delovnim stažem poslati v pokoj je za državo dejansko izredno velika izguba, tako kot ste tudi sami ugotovili. Zato bi bilo prav, da se ta potencial bistveno bolj izčrpa v korist države.
Jaz bi predlagal, če se strinjate - mogoče bom celo zaradi tega, kar ste tu povedali, danes podprl ta predlog - ampak da bi mogoče pri zakonu o pokojninski reformi, ko ga bomo sprejemali v naslednjem obdobju, ki nas bo v bistvu prisilila, da bomo določene stvari sprejeli bolj strogo, upoštevamo tudi tole, in da mogoče v zakonu o pokojninah v naslednjem obdobju poskušamo te pravice omejiti in napisati na drugačen način. Potem pa upam, da bo stvar tudi v nekem obdobju pozitivno rešena. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razprava, gospa Hrenova in gospod Bajc.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Spoštovani! Podprla bom ta zakon, ker v nekem smislu mislim, da ga potrebujemo. Čeprav se strinjam s tem, da so policijska pooblastila včasih preveč ohlapna in da se lahko tudi to izkorišča. Ker pa je gospod Kelemina že omenil dopis policijskega sindikata Slovenije, pa ga vseeno moram nekoliko komentirati.
Namreč pravijo, da čakajo na ta predpis že več let, kar pa verjetno ne drži čisto dobro. Da so si izredno prizadevali za kvaliteten zakon, da pa nazadnje, kot pravijo, da je ta dovolj dober za sprejem. Mislimo, da ravno dovolj dober ni. Podprli pa ga bomo vseeno.
Vendar pa iz zadnjega stavka sledi to, o čemer je gospod minister govoril, da se delavci pri policiji bojijo, da bi poslanci izglasovali morebitne sprmembe teksta, ki bi pomenile znižanje standarda bodočih delavcev policije. Verjetno tega strahu ne bo. Mislim, da je delo policistov, predvsem tistih, ki delajo na terenu, izredno težavno in zahtevno. Že zaradi tega in zaradi njihovega lastnega statusa bi se moral tudi odnos policistov do državljanov na enak način korektno obravnavati, kot mi poskušamo korektno obravnavati njihove zahteve. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospa Hrenova. Razpravlja gospod Bajc.
JOSIP BAJC: Spoštovani gospod predsednik! Kolegice in kolegi! Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke se ni oglasila pri razpravi poslanskih skupin v zvezi s predlogom zakona o policiji. To pa zaradi preprostega razloga, ker je zakon že v tretji obravnavi in smo poskušali vsa tista svoja stališča, ki smo jih imeli, pa so bila mogoče nekoliko drugačna od predlagateljev, uveljavljati bodisi v prvih dveh obravnavah oziroma na matičnem delovnem telesu.
Osebno, pa tudi poslanska skupina, podpiram sprejem zakona, kot je predložen za tretje branje, kot tudi amandmaje pri tretjem branju, ki jih podpira matično delovno telo. Imam pa konkretno eno vprašanje za gospoda ministra. Sicer je že v dosedanjih odgovorih poskušal na to vprašanje odgovoriti, vendar sem jaz tudi z vašimi sodelavci poskušal eno dilemo razčistiti. Nisem pa osebno še prepričan.
V drugem odstavku 65. člena govorimo o delavcih policije in naštevamo, kdo so to. Pravimo, da so to policisti in drugi delavci, zaposleni v policiji. V 86. členu v prvem odstavku pa rečemo, da delavec policije, ki ima najmanj 30 (moški) oziroma 25 (ženska) let pokojninske dobe od tega najmanj 15 let statusa pooblaščene osebe in tako naprej, da ne naštevam. Prosim gospod minister, ali mi lahko poveste oziroma daste izjavo, da nihče drug, se pravi, nihče drug, ki je delavec policije, razen policista, ni pooblaščena uradna oseba. Če je temu tako, bomo podprli tak predlog zakona, kot je. V nasprotnem primeru bomo verjetno še razmislili, ali podpremo eventualno amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke.
VINCENCIJ DEMŠAR: Se zahvaljujem za to, da sem lahko vskočil. To, kar je gospod Bajc rekel, bi jaz samo dopolnil, ker vem, da je drugače. Ali mi lahko poveste, koliko ljudi je sedaj še v službi ministrstva za notranje zadeve, ki so imeli pooblastila, pa niso bili policisti v pojmu, kot ga mi poznamo. Mi lahko poveste, koliko takih ljudi ima ali pa je imelo pooblastila, ki bi zdaj na ta račun lahko imeli ugodnosti. Ko boste odgovarjali gospodu Bajcu, pa bi prosil, ali lahko poveste to številko, če boste pa z nekaj minutno zamudo, pa tudi nič hudega.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Demšar. Gospod minister ima besedo.
MIRKO BANDELJ: Ja, saj stvari so kljub vsemu dovolj jasne, tudi tako, kot jih je gospod Bajc tolmačil. Tudi 86. člen govori izključno o delavcu policije, to je o bodočem delavcu, ki bo pač šele nastal kot delavec policije po sprejetju tega zakona, ki ima najmanj 30 oziroma 25 let pokojninske delovne dobe, od tega najmanj 15 let s statusom pooblaščene uradne osebe. Pooblaščena uradna oseba je bil termin, ki se je v bistvu zdaj v praksi uporabljal za policista in je bil termin na podlagi zakona o notranjih zadevah, ki ga s tem zakonom razveljavljamo. Zato potem govorimo v nadaljevanju "oziroma s statusom policista", to se pravi tiste, ki bodo imeli ta status po tem zakonu naprej. Zato se mi zdi, da je zakon popolnoma jasen in da točno upošteva to, o čemer tudi gospod Demšar govori. Seveda pa, da bi jaz danes dal popolnoma eksakten odgovor, da ni nobenega delovnega mesta več v ministrstvu, ki ga zaseda nekdo, ki ni upravičen do statusa pooblaščene uradne osebe, ne morem dati. Lahko pa povem, kaj smo v zadnjem letu naredili in da smo te stvari v bistvu izčistili, več kot 400 ali pa okoli 400 ljudi je izgubilo status pooblaščene uradne osebe in ne pridejo več pod ta zakon. Jaz bi bil vesel, če bi podobne procese in podobno reformo izpeljali tudi v kakšnem drugem ministrstvu. Tudi zdaj pri uredbi o beneficirani delovni dobi, moram reči, da se zelo težko uskladimo z nekaterimi drugimi ministrstvi, da bi to stvar restriktivno obravnavali. Jaz sem prepričan, da na sistemskem nivoju je ta stvar zelo restriktivna, bistveno bolj od zdajšnje ureditve, da pa res niti enega delovnega mesta ne bi več našel, pa ne morem zanesljivo garantirati. Princip je bil pa tak, da smo vsem tistim, ki do teh pooblastil niso bili upravičeni, tudi odvzeli. Hvala.
JOSIP BAJC: Hvala, gospod minister, ampak v celoti pa vseeno nisem zadovoljen z odgovorom ali pa mogoče ne razumem popolnoma. Ne bi ponavljal tega, kar piše v prvem odstavku 86. člena, ampak nadaljeval bi pa tam: "Pooblaščena oseba po zakonu o notranjih zadevah oziroma policist..." Ponovno govorimo verjetno o dveh različnih osebah lahko istočasno, ker verjetno status pooblaščene osebe po zakonu o notranjih zadevah, sprašujem, ali gre to samo za policiste ali tudi delavce, druge delavce, zaposlene v notranjih zadevah, po zakonu, ker nimam pri sebi zakona o notranjih zadevah oziroma policijsko, govorite naprej.
VINCENCIJ DEMŠAR: Gospod minister, jaz razumem, da vi, ki opravljate to odgovorno službo, morate komu tudi dati pooblastila. Nimam nič proti temu, ampak moje vprašanje je bilo, koliko bo takih, ki bodo na osnovi tega zakona, ker so bile pooblaščene osebe, niso bili pa policisti, koliko bo takih. Ne bom vas držal za besedo, ali je to 100 manj ali 100 več, ampak sprašujem pa vas o približni številki, ki pa po moje je do vas sigurno prišla, ko se je ta zakona pisal. Zakon ni od včeraj in so gotovo ta razmišljanja, kdo bo to koristil in kdo ne. Torej, mene zanima, koliko pooblaščenih - zdaj bom pa tako rekel: koliko delavcev policije, ki niso bili policisti, bili so pa pooblaščeni, bi lahko na osnovi tega zakona odšlo v pokoj?
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Demšar. Gospod minister ima besedo.
MIRKO BANDELJ: Ne vem, težko sem še bolj jasen, razen če začnem uporabljati čisto konkretna imena in osebe, tako da bo stvar bolj eksaktna. Verjamem, da je to res težko razumljivo, kajti termini se spreminjajo. Ko govorimo o 86. členu, govorimo o delavcu policije, ki je bil po zdajšnjih predpisih pooblaščena uradna oseba in bo v bodoče policist. Res je, da termin "pooblaščene uradne osebe" zajema tudi nekatere druge, zlasti v zadnjih desetih, pardon, v letih od 1985, 1986 do 1996, se je uporaba tega inštituta - no, ne bom dal pridevnika - skratka, razširila preko meja. To smo v zadnjem letu v bistvu že zožali nazaj v okvire, kakršne izvorno postavlja zakon o notranjih zadevah. Kajti moram reči, da se je marsikdaj s tem statusom reševala pravzaprav plača ljudi. Ker se je ta stvar tolikokrat zlorabila v zadnjih desetih letih, tudi za administrativne in podobne kadre, moram takoj povedati, da so vsi ti tudi izločeni. Zato pa je tukaj pogoj 15 let - 15 let mora imeti status pooblaščene uradne osebe. Zato mislim, da ne bo takorekoč nobenega, ki bi lahko koristil te pravice kot policist, pa naj bi bil policist po novem predpisu.
Mislim, da je to tudi odgovor gospodu Demšarju. Še drugače povedano, od približno 8.200 oziroma 8.300 ljudi v zdajšnjem ministrstvu bo v bodoče imelo status policista nekaj več kot 6.000 ljudi. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospodu ministru. Želi še kdo besedo? Prosim, gospod Petan ima besedo.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Jaz bi se navezal na besede gospoda Demšarja. Mislim, da je ključno to vprašanje, koliko je tistih s pooblastilom, pa niso policisti. Gospod minister je uporabil termin "razširitev", jaz bi pa rekel "zloraba" tega inštituta. Oglasil sem se pa zato, ker jaz vem, da gospod minister v tem trenutku tega podatka nima, pa bi ga moral imeti, zato ker je to eno ključnih vprašanj. Ker po nekih podatkih naj bi teh bilo še vsaj enkrat toliko, kot jih je gospod minister omenil, da so jih nekako, jaz bi rekel po njegovem, potem skrčili s tega seznama. Gospod Demšar je čisto upravičeno vprašal, ali sto več ali sto manj, zato ker gre za takšen red velikosti; ne gre za enega, dva, tri, pa deset, ampak za red velikosti sto - red velikosti sto, to se pravi, da jih je lahko nekajkrat po sto. Po teh podatkih, ki jih nekje dobimo, ne bom trdil, da so verodostojni in da so res pravi, zato tudi to vprašanje ministru. Pri sprejemanju tega zakona, če nimamo pravega podatka, potem lahko res čudno izpademo in delamo krivico drugim zaposlenim, pa kjerkoli so že, ali v državni upravi ali pri zasebnikih ali kjerkoli drugače. To je ključno vprašanje o katerem se bomo morali še pogovoriti.
Torej jaz, pa še drugi tudi, imamo podatek, da je teh, ki so imeli pooblastila, pa niso bili policisti, pa bi lahko v tem zakonu prišli do predčasne beneficirane dobe še nekaj sto. Na to vprašanje bi želeli odgovor. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIč: Hvala gospodu Petanu. Gospod Demšar ima repliko.
VINCENCIJ DEMŠAR: Gospod minister! Meni ne odgovor je tudi odgovor. To sem že dvakrat v tem parlamentu povedal. Tisti nemški pregovor: "Kein Antwort ist auch ein Antwort". Torej tega odgovora, o čemer sprašujem, ali nimate ali pa ga ne želite povedati. Jaz ne bom več vztrajal pri tej stvari.
Bi pa spomnil na tole. Tisti, ki smo nekoliko starejši, se spomnimo, ko so prišli Rusi na Češko, se mi je študentski kolega pohvalil, da je dobil pištolo, da je pooblaščen in ima skoraj 100 ljudi, ki jih pozna okoli sebe in nad tem bedi. Kakšna pooblastila je ta človek imel, ki ima ime in pa priimek, skupaj smo študirali, jaz ne vem. Ali bo on lahko tudi kaj tega uveljavljal sedaj, torej meni to ni jasno. Verjamem, da tisti, ki je bil pravi policist, ki je dan in noč moral biti na razpolago, ki je opravljal taka dela - poglejte, tisti, ki imamo spomin nazaj za 15 let, pa se spomnite, ko so naši policisti morali iti na Kosovo - ali bo sedaj tisti policist, ki je imel pooblastila, izenačen z enim navadnim uradnikom, ki je bil tudi pooblaščen. Mislim, da je to krivično in ne smemo na tak način degradirati dela tistih, ki so res nosili breme kot policisti. Tistim bi tudi dal, ki so morali bdeti nad tem, če smo za vse svete, za 1. november kje prižgali kakšno svečko na kakšnem grobišču, pa so morali potem tja in pa bdeti, kdo bo od kod prišel, pa tiste sveče in rože razmetati. Torej, služba je bila služba, in če so to morali delati, je bil pač tudi na terenu in pooblastila je imel. Torej tisti naj ima te ugodnosti, kot mu pripadajo. Tisti, ki pa je bil navaden uradnik, kot smo bili recimo drugi v drugih službah, pa mislim, da mu ne pripada.
Če te številke ne bom dobil, koliko je takih, ki bi, ker so bili pooblaščeni, niso bili pa policisti v tem pomenu, kot bo v bodoče, če te številke pogojno ne poveste, koliko je takšnih, ki to lahko izkoristijo; če mi ne boste odgovorili, bom tudi razumel. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIč: Hvala. Besedo ima gospod minister, nato gospod Čeligoj.
MIRKO BANDELJ: Bom še enkrat popolnoma jasen, ampak najprej bom relativiziral zadevo. Ne vem, če se kje v kakšni pisarni, konec koncev, Slovenija je velika, policijskih postaj in objektov, v katerih dela ministrstvo za notranje zadeve, je veliko in lahko, da se še kje v kakšni pisarni skriva kdo, ki bi bil posledica, ki bi lahko zlorabljal to oziroma bil pravzaprav predmet ali pa na nek način okoriščen z zlorabo predpisa. Ampak, da se razumemo, zlorabljali teh predpisov nismo v času mojega ministrovanja, kajti v tem času ljudem pooblastila jemljemo. Približno 400-tim smo to naredili. Če se sedaj povežem na tisto relativiziranje na začetku, da mi ne boste ravno za enega, ki mogoče ga boste kje našli, pa tudi jaz se bom potrudil, da ga najdemo, če še kakšen kje je, da preden se zakon uveljavi, mu ta pooblastila vzamemo. Skratka, če to relativiziram, potem je odgovor enostaven. Takih ljudi ni več. Ali drugače povedano, pooblaščene uradne osebe po sedanjem zakonu o notranjih zadevah so identične s statusom policista po tem zakonu, ko bo sprejet. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIč: Hvala. Besedo ima gospod Čeligoj.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa. Gospod minister, rad bi se navezal na 35. člen predlaganega zakona, ki govori, kako policisti lahko ugotavljajo identiteto osebe. Moje vprašanje pa se glasi oziroma je obrnjeno obratno. Kakšne možnosti ima občan nasproti policistu glede ugotavljanje identitete policista. Glede na to, da sprejemamo moderen in demokratičen zakon o policiji, je vsekakor potrebno, da se občanu zagotovi enakopraven položaj in demokratična komunikacija v postopku, ki ga z njim opravlja uniformirana pooblaščena uradna oseba ministrstva za notranje zadeve.
Enega izmed pomembnih elementov enakopravnega in demokratičnega razmerja med uniformirano pooblaščeno uradno osebo ministrstva za notranje zadeve in občanom zagotovo predstavlja tudi zakonska možnost in pravica občana, da od uniformirane pooblaščene uradne osebe zahteva, da mu ta v postopku, če občan na ta način želi uveljaviti celovitost zagotovitve svojih človeških pravic, osebnega dostojanstva in pravne varnosti, navede svoj priimek tudi uradna oseba oziroma policist. Pri drugih pooblaščenih uradnih osebah ministrstva za notranje zadeve to vprašanje načelno ni sporno, saj so te osebe praviloma v civilu in se morajo, če želijo nastopati v funkciji pooblaščene uradne osebe, občanu predstaviti z ustreznim dokumentom. Torej moje vprašanje ministru je, kakšne so možnosti oziroma kakšna je pravica oziroma kateri člen predlaganega zakona zagotavlja, da posamezen občan lahko ugotavlja identiteto policista. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod minister ima besedo in bo dal odgovor.
MIRKO BANDELJ: En del te problematike rešuje 31. člen, ki govori o primeru, ko policisti opravljajo delo v civilni obleki. En del pa govori tudi o tem skozi pooblastila, ki jih pravzaprav daje 31. člen, prvi odstavek, in potem podzakonski akti, skratka s pravilnikom, kjer je in kjer bo predpisano, da se tudi uniformirani policist mora predstaviti. Po pravici povedano, razmišljamo tudi o tem, da bi ponovno uvedli oznake, na katerih bi bilo že na uniformi izpisano ime policista. Seveda urejajo to tudi določbe, ki govorijo o pritožbah državljank in državljanov zoper policijsko ravnanje. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Repliko ima gospod Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Torej ne bo ravno replika, ampak bom pa kljub temu še krajši, kot je replika.
Glede na to, da nismo uspeli dobiti zagotovila, da takšnih, ki so imeli posebna pooblastila, pa niso bili policisti..., in da mogoče ne bi šli v ta zakon. Predlagam sledeče. Tudi, če je samo eden - ampak po podatkih, ki jih imam jaz jih je več - bi to metalo slabo luč na tiste, ki se dejansko to tudi zaslužijo, in slab vzorec za naše delo, slab primer.
Zato predlagam, da dokler ne dobimo od ministrstva pisnega zagotovila, da takih ni več, predlagam, da tu končamo s to točko in ko to dobimo, lahko tudi po urgentnem postopku to zadevo zopet nadaljujemo. Dokler pa tega ni, predlagam, da dokler nimamo pisnega zagotovila, da takih ni, ki bi se lahko okoristili na račun tega zakona, da prekinemo obravnavo tega zakona. Lahko rešujemo še druge zadeve, vendar dokončno odločamo pa takrat, ko dobimo to pisno zagotovilo. Hvala.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa. Gospod minister! Navedli ste 31. člen zakona, in sicer prvi odstavek, ki pravi tako: "Policisti, ki opravljajo naloge v uniformi, jo imajo pravico in dolžnost nositi v skladu s predpisom, ki ga izda minister." V tem prvem odstavku, ni nič navedeno, da ima posamezen občan pravico identificirati policista, ki nosi uniformo. Drugi odstavek oziroma tretji pa pravi: "...kadar policisti opravljajo nalogo v civilni obliki." Moje vprašanje pa je bilo: Ali ima občan pravico identificirati policista, ko nosi službeno obliko? Se pravi, uradno obleko, takšno kot njemu pripada? V 31. členu tega ni navedenega. Prosil bi za pojasnilo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Lepo prosim. Gospod minister ima besedo. Prosim, če se opredelite do predloga gospoda Petana.
MIRKO BANDELJ: Lahko se opredelim. Mislim, da pisni odgovor bo tak, kot sem ga dal danes tukaj petkrat. Če je scenarij kakšen drug in da se zaradi tega odlaga, mogoče tudi. Ampak odgovor bo ravno tak, kot je bil. Takih ljudi ni več!
Drugo. Povedal sem, da je en del te problematike rešen v 31. členu, en del v 28. členu, ki govori o pritožbi, čisto eksaktno, na tak način, kot bi gospod Čeligoj želel, pa seveda ni, ker je to urejeno in bo urejeno s podzakonskim aktom. To sem že prej povedal.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Repliko ima gospod Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Torej moj predlog je proceduralen.
Gospod minister na začetku ni bil prepričljiv in ga navsezadnje tudi razumem in tega ne očitam kot nekaj slabega, čeravno je to podatek, ki bi moral biti eksakten tudi na začetku, ne samo sedaj, ko smo prišli v diskusijo in smo iz..., da lahko prišli v kategorično, jih ni. Predlagam, da dokler tega nimamo pisno na mizi, da to točko prekinemo. To je moj proceduralni predlog.
Ko pa bo pisno na mizi, pa zaradi mene lahko tudi urgentno uvrstimo - ker tako ali tako spreminjamo točke dnevnega reda - damo na dnevni red in v obravnavo. To je moj proceduralni predlog, dokler tega zagotovila nimamo pismeno, da prekinemo to točko. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Ta predlog ni v skladu s poslovnikom, ker smo v tretji obravnavi in minister je dal ustni odgovor. Ni vezano na amandmaje, ki so vloženi, in sicer v tretji obravnavi. Gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Imam vprašanje glede 37. člena v povezavi z 42. členom. To je bil prejšnji 33. člen v drugi obravnavi, kjer v tretjem odstavku piše, da lahko policisti vabijo osebo tudi ustno; in v 42. členu piše v drugem odstavku, da to velja za osebe iz 37. člena, če gre za že prejeto osebo.
Nisem pravnik, vendar menim, da bi tukaj lahko prišlo do zlorabe položaja uradnih oseb, ker mi ni jasen termin "že prejete osebe". Ali je to pravnomočno obsojena oseba ali je pa samo oseba, ki jo je policija enkrat prijela, recimo na osnovi dokumenta tožilstva oziroma drugih organov? Bojim se, da bi lahko prihajalo tudi do zlorabe, da bi osebo, ki je bila enkrat prijeta, potem lahko tudi na ta način maltretirali, da jo brez pisnih pooblastil prijemajo. Zato bi prosil jasnejša pojasnila ministrstva oziroma ministra samega, če je mogoče.
Kar se pa tiče 86. člena, sem spremljal razpravo, pa vendarle, gospod minister, nismo dobili odgovora, kako 86. člen - če bo sprejet - učinkuje na število tistih ljudi, ki se bodo "morebiti", v narekovaju seveda, po tem členu v 6 mesecih lahko upokojili. "Morebiti" sprašujem zato, ker verjamem, da bodo vsi ali pa praktično vsi izkoristili to možnost. In mislim, da bi moralo ministrstvo za notranje zadeve imeti podatke o kadrovski sestavi svojega ministrstva, predvsem pa o tem, koliko ljudi v skladu s 86. členu lahko izkoristi možnost upokojitve.
Tega podatka, žal, po več vprašanjih nismo dobili. To je pa ključno tudi za sprejemanje samega zakona, ker to pomeni finančne posledice in tudi odnos do drugih eventualnih kategorij v državi, ki bi lahko tudi na osnovi takih primerov poskušale dobiti podobne pravice.
Se pravi, natančna številka ljudi, ki padejo pod to dejstvo; ne 6.000 ljudi, ampak koliko čez tisoč je dovolj starih in imajo pogoje, da se lahko upokojijo. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod minister ima besedo.
MIRKO BANDELJ: Najprej se bom opravičil. Mislim, da se res ne spodobi, da bi opozarjal na poslovnik državnega zbora in na dejstvo, da smo v tretji obravnavi, in na dejstvo, da k nekaterim členom, o katerih zdaj razpravljate, sploh ni bilo vloženih amandmajev - niti v drugi obravnavi ne, in na dejstvo, da je večina teh pojasnil bila že dana v predhodnih obravnavah. Ampak ne glede na to, čeprav to lahko pomeni, da začnemo zgodbo čisto od začetka in vsako stvar vsakemu posebej razložimo - lahko tudi; ampak mislim, da je malo nenavadno z vidika poslovnika državnega zbora. Vendar se opravičujem, tega res ne bi smel jaz ugotavljati.
Kar pa se tiče odgovora gospodu Henigmanu, je pa stvar popolnoma eksaktno napisana. 37., 41. in 42. člen jasno in ekzaktno povejo, katere so prijete osebe in kdaj se šteje oseba za prijeto; na podlagi tega zakona ali kakšnega drugega - 41. člen pa to definira.
Pa še odgovor - ta 86. člen: 662 je oseb, ki bi lahko uveljavljale pravico po tem členu. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Morda še eno pojasnilo. Po poslovniku v 196. členu piše: "V tretji obravnavi razpravlja državni zbor o zakonskem predlogu kot celoti. Obravnava posameznih členov predloga zakona je mogoča le o tistih členih, h katerim so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji."
Želi še kdo v splošni razpravi razpravljati o zakonu v celoti, o predlogu kot celoti? Gospod Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Torej, vi ste prebrali 196. člen poslovnika. Strinjam se s tem, kar tu piše.
Poleg tega pa sem imel jaz proceduralno - tu pa velja 88. člen: "O postopkovnih vprašanjih odloča državni zbor takoj, brez razprave in brez obrazložitve glasu, dokler ni odločeno...", pa tako naprej.
Prej ste dejali, da se pogovarjamo in lahko sklepamo samo o tistih členih, h katerim so bili vloženi amandmaji. Lahko vam pa povem, da je bil tudi k temu členu vložen amandma, tako da tudi to področje pokrijemo. Se pravi, in člen, ki govori o proceduri, in tudi to, da k temu členu ni bil vložen amandma. Je bil vložen amandma, to se pravi, velja, in lahko glasujemo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Torej, postopkovnih vprašanj v tretji obravnavi ne moremo prekiniti. Smo v tretji obravnavi, še enkrat poudarjam. O členih bomo pa razpravljali kasneje, ko bomo razpravljali o členih oziroma vloženih amandmajih.
Želi še kdo razpravljati v splošnem delu? Gospod Petan in gospod Henigman. Gospod Petan, imate besedo.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Zdaj me pa zanima druga stvar. Po katerem členu poslovnika v tretji obravnavi ne more biti proceduralnega, postopkovnega vprašanja? Kateri je ta člen? Samo to me še zanima; ostalo, mislim, da smo rešili.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Torej, o takšnem predlogu, kot ste ga vi posredovali, ker smo pač v tretji obravnavi, gospod Petan - ni mogoče. Prosim.
RUDOLF PETAN: Torej, kateri člen to prepoveduje, da v tretji obravnavi ni proceduralnega vprašanja?
Prej ste dejali zato, ker člen ni bil amandmiran. Zagotovil sem vam, da člen je amandmiran in vam lahko tudi pokažem.
To se pravi, zdaj je pa zopet nekaj drugega. Zdaj bi pa želel tisti člen - jaz sem vam prebral svoj člen poslovnika - mislim, ni moj člen, ampak tisti člen, za katerega mislim, da obravnava to področje, vi mi pa preberite tistega, ki pravi, da v tretjem branju ni proceduralnega vprašanja in ga ni mogoče dati. Samo to bi želel.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Vi ste predhodno v vašem predlogu zahtevali, da se točka prekine, da dobimo pisno zagotovilo ministra glede na vaš predlog. Pojasnilo je bilo dano v ustni obliki in ni potrebno, da ta vaš predlog damo na glasovanje. Prosim, če predlagate svojo razlago in daste na glasovanje zboru. Jaz bom to dala.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani! Predlagal sem proceduralno - in tudi člen je bil amandmiran na tistega, na katerega se nanaša. To vam lahko zagotovim in tudi pisno potem pokažem. Predlagal sem - proceduralno, da dokler ne dobimo pisnega zagotovila, da se po tem zakonu ne bi eventualno dalo izkoristiti to predčasno upokojevanje tudi za tiste, ki niso bili policisti, pa so imeli pooblastila; da do takrat, ko tega pisnega poročila ne dobimo, preložimo, odložimo ali pa prekinemo. Meni je čisto vseeno, katera varianta je tista prava; v glavnem, da prenehamo s to razpravo in ko dobimo poročilo, potem nadaljujemo. To je bil smisel mojega proceduralnega predloga. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Še enkrat poudarjam - vi ste zahtevali pisno zagotovilo glede na vaš predlog, ki ste ga ravnokar posredovali. Ugotavljam, da ni potrebno glede na 196. člen zahtevati prekinitve in dobiti pisnega zagotovila in glede na izjavo ministra dajem svoj predlog - da ni potrebno - na glasovanje. Svoje stališče glede tega. Ugotavljamo prisotnost v dvorani! (41 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Prekinjam za 10 minut. Nadaljujemo ob 12.35 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 12.26 uri in se je nadaljevala ob 12.36 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prosim kolegice in kolege poslanke, da zasedete svoja mesta in da lahko nadaljujemo z delom. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko nadaljujemo.
Na glasovanje dajem svojo razlago poslovnika v zvezi z predlogom gospoda Petana in v skladu z 196. členom ter izjavo gospoda ministra, ki jo je ravnokar podal, da ni mogoče zahtevati pisne izjave. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog, kakršnega sem ravno kar podala? (36 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je moj predlog izglasovan oziroma razlaga poslovnika v zvezi z predlogom gospoda Petana.
Želi kdo besedo? Lahko zaključim splošno razpravo? Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih vloženih amandmajih, ki ste jih dobili v pregledu z dne 29. maja.
V razpravo dajem amandma k 1. členu. Predlagatelj je vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
V razpravo dajem amandma k 2. členu. Predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ni razpravljavcev, zaključujem razpravo in dajem amandma na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma izglasovan.
V razpravo dajem amandma k 6. členu, ki ga predlaga vlada. Matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje amandma k 6. členu. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma izglasovan.
V razpravo dajem amandma k 10. členu. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Glasujemo za amandma k 10. členu. Ugotavljamo prisotnost!(54 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
V razpravo dajem amandma k 45. členu. Predlagatelj je vlada. Matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sprejeto.
V razpravo dajem 49. člen in amandma k temu členu. Drugi amandma je bil umaknjen. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ni razpravljavcev, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
V razpravo dajem amandma k 59. členu. Želi kdo besedo? Predlaga ga vlada, matično delovno telo ga podpira. Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost !(58 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
V razpravo dajem amandma k 61. členu, predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Ugotavljam, da ni razpravljavcev in prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
V razpravo dajem amandma k 62. členu. Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na glasovanje. Glasujemo o amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
V razpravo dajem 63. člen oziroma amandma k 63. členu. Predlaga ga vlada, matično delovno telo ga podpira. Ugotavljam, da ni razpravljavcev in prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
V razpravo dajem amandma k 72. členu, predlaga ga vlada, matično delovno telo ga podpira. Ugotavljam, da ni razpravljavcev in glasujemo o amandmaju k 72. členu. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
V razpravo dajem amandma za novi 85.a člen. Predlagatelj je odbor za notranjo politiko in pravosodje. Ugotavljam, da ni razpravljavcev in dajem amandma za novi 85.a člen na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
V razpravo dajem amandma k 86. členu, predlagatelj je poslanska skupina Socialdemokratske stranke. Matično delovno telo ga ne podpira. Besedo ima gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Spoštovani, prej smo slišali podatek, da naj bi se po uveljavitvi tega zakona upokojilo približno 662 oseb ali celo točno toliko. Mi razpolagamo s podatkom, na osnovi katerega naj bi se z izvolitvijo tega zakona upokojilo približno 1200 do 1500 upravičencev. Zdaj, koliko so ti podatki točni, če bo ta člen sprejet, bo pokazal čas že v letošnjem in seveda tudi v naslednjem letu.
Mene zdaj predvsem zanima to - in bi rad odgovor, če bi ga bilo možno dati - kako si na ministrstvu predstavljate zapolniti to vrzel izgube takega števila usposobljenih kadrov. Vemo, da pride v enem letniku mladih policistov iz šol približno 300, mogoče 350; in kaj se bo potem zgodilo v zvezi z uspešnim delovanjem policije, če bo resnično tako velik osip ali pa če bo samo 672 upravičencev izkoristilo to priložnost. Mislim, da bi morali sprejeti neke ukrepe, da se to ne bi zgodilo. Pravzaprav bi rad obrazložitev, kako mislite to vrzel zapolniti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod minister ima besedo.
MIRKO BANDELJ: Gospod Kelemina, vaš podatek bi bil mogoče točen ali pa približno točen, če ne bi državni zbor v drugi obravnavi sprejel amandmaja k 86. členu, ki je zaostril pogoje, in sicer je povečal delovno dobo na 45 oziroma 40. Zato je številka popolnoma eksaktna in predstavlja to 662 ljudi, ki imajo pravico, da to izkoristijo. Vendar moram povedati, da s tem računamo, da smo preverili tudi razpoloženje teh ljudi in da ne računamo s tem, da bi se 662 ljudi po tem členu upokojilo, predvsem tudi zato, ker bi se jim pokojnina odmerila zgolj v višini 65% pokojninske osnove, ki se ne bi več povečevala. In moram reči, da z amandmajem, ki ste ga prej sprejeli k 85. oziroma novem 85. a členu, da je motivacija za upokojitev po tem členu še bistveno bistveno zmanjšana. Hvala.
Mogoče še to, sicer pa prav gotovo, da imamo programe, ki bi te ljudi tudi nadomestili. Ampak, ker ste danes že drugič uporabili napačen podatek, približno 120 ljudi pride iz srednje policijske šole. In ker je bilo danes govor tudi o interesu za delo v policiji, moram reči, da niste uporabili - se opravičujem, če niste bili vi, ampak eden je o tem danes govorili - da niste uporabili pravega podatka ali pravega kriterija za ugotavljanje zanimanja za delo v policiji. Namreč ugotavljamo, da je zanimanje za policijsko šolo predvsem v socialno ogroženih družinah, socialno ogroženih otrocih. Žal se je to v veliki meri skoncentriralo na Štajerskem in v Prekmurju, da dobivamo odličnjake v to šolo. To omenjam zato, ker se mi zdi, da bi mogoče te odličnjake tudi za kaj drugega znali bolje uporabiti, še zlasti zato, ker jim je praktično po srednji policijski šoli zaprta pot naprej - tako rekoč. To predstavlja tudi velike anomalije v razporejanju in delu policije. Kajti, na Koprskem ali pa še kje drugje: na Kočevskem, ob meji in tako naprej enostavno nimamo ljudi, ki bi bili domačini, nimamo stanovanj, da bi lahko zagotavljali premeščanje in da takšen način, kot smo ga do sedaj - ali pa se je do zdaj - uporabljali v tej državi pri kadrovanju policistov, povzroča zelo težke socialne in tudi druge probleme potem v policistovi karieri. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Besedo ima gospod Petan. Replika, gospod Hvalica ima prednost.
IVO HVALICA: Spoštovani gospod minister! Da ne bi slišal, kar sem slišal. Torej vi v bistvu podcenjujete policijo. Kar je škoda, pravite, če se odlični prijavijo v policijo, bi bilo škoda, ker bi se lahko kam drugam prijavljali. Ja, lepo vas prosim; kariera policista - verjetno gledate ameriške kriminalke, pa to - se začne čisto spodaj in če ima smisel za to, če nima smisla, ne postane nikdar inšpektor. Če ima smisel za to, pa postane potem in ga izobrazijo, da je kvalificirani inšpektor. Vi pa... Ali bi vi radi imeli same "butelje" v policije ali kaj! Sem nasprotnega mnenja. Vi ste ponižal tiste - v bistvu odlične - dijake in sem zelo vesel. Če to drži, je to zagotovilo, da bodo pred parlamentom pozdravljali poslance. Vam garantiram. To je zagotovilo. Če so to odlični - poglejte, pa ste že rešili enega izmed problemov. Ja.
Torej mislim, da se mi je tukaj kar močno zareklo in da se vam bo to otepalo. Boste imel opravka še s policijskim sindikatom.
MIRKO BANDELJ: Se opravičujem, gospod Hvalica, verjetno me niste do konca poslušali ali pa res nisem bil dovolj jasen. Govoril sem o odličnjaku z vidika človeka, ki pride iz socialno ogroženega okolja v Ljubljano, v policijsko šolo in ki ni izgrajena osebnost in za katerega tudi ne veš, ali bo po štirih letih kljub odličnemu uspehu v osnovni šoli res sposoben policist. Zdi se mi škoda takega človeka, ker bi lahko opravljal tudi kaj drugega. V policiji pa mu je po srednji policijski šoli pot in nadaljnja karierna skoraj zaprta. Kajti, država vlaga v to šolanje preveč sredstev in te ljudi potrebuje v uniformi na operativnih nalogah. To sem hotel povedati. Mi pa potrebujemo tudi ljudi iz okolja, kjer lažje opravljajo svoja dela, potrebujemo tudi ljudi s Koprskega, potrebujemo ljudi ob meji itn. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospod minister. Še replika gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Gospod minister! Sedaj ste malo korigiral vašo izjavo. Torej pravite: iz socialno šibkih družin ali iz takšnega okolja, ki so pa odličnjaki, in po štirih letih jim je tako rekoč pot zaprta oziroma nimajo možnosti. Vidite, to je narobe. To je pa tisto, kar je narobe. Sedaj ne vem, lahko da je pot odprta, če je član LDS. Ampak to bi abstrahiral trenutno, ker čez dve leti bo minister iz druge stranke. Ampak, če... Gospa podpredsednica, tukaj v drugi klopi je nekdo, ki kar naprej nekaj ropota, jeclja, melje nekaj. Dajte ga opozoriti, ne vem, kdo je to. To je nekdo tukaj v drugi klopi...
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim, če se umirimo.
IVO HVALICA:... da to dela namerno. Ampak, dajte ga, tako... Veste, tega ne bomo nikdar toliko izobrazili, niti kolikor policista, on je pač takšen.
Gospod minister, poglejte, to je narobe: če on ne vidi, da lahko po štirih letih, ob tem da abstrahiram politično pripadnost in eventualno vezanost na to. To je narobe. Mislim, da to tako rekoč vi ne bi smeli tega reči, ker vi, zdaj, gospod minister, ste s tem destimulirali, demotivirali nekatere, ki bi šli v policijsko šolo. Trdno sem prepričan, vi kot minister si ne bi smeli dovoliti tega. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Repliko ima tudi gospod Pukšič na gospoda ministra Bandlja.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. Demantiral bom izjavo gospoda ministra, pa jo naj nazaj, če jo lahko. 40-letni diplomirani pravnik Bojan Vavtar, direktor OVS-a, izhaja iz policijskih vrst. Leta 1976 je končal kadetsko šolo, leta 1985 se je vpisal na višjo policijsko šolo, nato pa končal še študij na pravni fakulteti, na kateri je za javno upravo končal tudi magistrski študij.
To pomeni: ni res, da se ne da nadaljevati študija v tej smeri in ne strinjam tudi ne s tem, ko pravi minister, da država daje preveč v kadetsko izobraževanje.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod minister želi replicirati še.
MIRKO BANDELJ: Mogoče dva stavka. Meni je sicer žal, da sem tudi to omenil, ker mislim, da ni predmet tega zakona. Ampak nisem rekel, da šola ni dobra, da se s to šolo ne da nič doseči; veliko kadrov je bilo v policiji vzgojenih, zlasti v preteklih letih; veliko kadrov je danes na drugih delovnih mest. Povedal sem pa, kaj so hibe v današnjem času in še to lahko rečem, da so to tudi hibe, zaradi katerih praktično nobena evropska država nima več srednje policijske šole.
Ko sem govoril o tem, da je pot praktično zaprta, sem govoril o povprečnem policistu, ki konča srednjo šolo. Samo 5 do 7% jih lahko nadaljuje šolanje in, recimo, naredi kariero kot gospod Vavtar. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Besedo ima sedaj gospod Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Sam vseeno mislim, da se je ministru prej zareklo, ko je govoril o odličnjakih, majhni škodi in o socialno šibkih s Štajerske. Jaz sem pa zadovoljen, če tudi odličnjaki prihajajo v to šolo; to pomeni, da bodo policisti, ko te bodo ustavili, tudi malo z glavo razmišljali, ne pa samo tisto, kot smo rekli, strogo usmerjeno, uradno, pa mogoče z malo manj človeškega pristopa pri tem. Mislim, da je to dobro.
Kar se pa tiče socialno šibkih, pa mislim, da je to tudi ni bilo dobro, da je bilo tudi zarečeno. Kajti, če prihajajo socialno šibki, to še ne pomeni, da so manjvredni ali kakorkoli drugače, da ti mogoče niso zaželeni. Če to povežem še s Štajersko... (Nemir v dvorani.)...
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim, če prisluhnemo gospodu Petanu!
RUDOLF PETAN: ...Če to povežem s Štajersko, kot je bila omenjeno, da jih iz teh krajev prihaja veliko... To pomeni, da imamo štajerski poslanci - pa ne glede na to, iz katere stranke prihajamo od tu do tja, ko govorimo o nerazvitih krajih in o raznih ogroženih krajih - imamo prav, ker nam je to navsezadnje tudi minister sedaj do neke mere potrdil.
Sedaj pa, če se vrnem k temu členu in amandmaju. Če res ni nobenega zanimanja, da bi izkoristili to, kar jim zakon daje: predčasno upokojevanje, potem se mi pa zdi popolnoma nepotrebno, če je to res. Potem ne vem, zakaj bi nekoga silili v to. Res, da jim damo možnost, s tem se strinjam, pa kljub vsemu.
Poleg tega bi pa želel tudi to vse skupaj povezati z razpravo, ki je bila dva, tri dni nazaj, ko smo govorili o organiziranem kriminalu. Kolikor se spomnim - in sem potem tudi bral magnetogram - je minister izjavil, da nimajo kadra. Ja, recimo, da sedaj nekdo res izkoristi tisto, kar mu je bilo dano, potem pa res ne bo kadra. Tista izjava, da ni kadra, pa ta možnost, da izgubimo - to se pravi, to so izkušeni, to niso začetniki, to so izkušeni, ki bodo izkoristili to možnost. Navsezadnje, če jim jo zakon daje, zakaj ne bi izkoristili? Jih sploh ne smemo obsojati, pač pa jim dati prav - potem to ne gre skupaj. Kadra bo še manj, izkušenega kadra bo še manj. To se pravi, tisto, da še nismo v Evropi s kriminalom, se nam pa čisto lahko zgodi. Zdaj ne vem, ali je to - bom malo pretiraval, ampak verjetno bo nekaj resnice tudi v tem - to se pravi, sedaj bomo pa res imeli pogoje, da bomo tudi na področju kriminala prišli v Evropo, ker sedaj še nismo, ker še ni dovolj kriminala. Tako da so to čudne stvari, ki res ne gredo skupaj, in ta člen je res tisti sporni. To samo dokazuje, da tudi tisto moje proceduralno vprašanje, za katerega sem še zdaj prepričan, da je upravičeno, bi bilo tem bolj upravičeno in sedaj se to samo potrjuje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod Bajc? (Ne želite.) Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem amandma k 86. členu. ...(Negodovanje v dvorani.)... Predlagam, da bi zaključili samo še ta dva člena, no, saj bomo hitro. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 86. členu, da se ga črta? (25 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V razpravo dajem amandma k 128. členu. Želi kdo besedo? Predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Ugotavljam, da ni razpravlavcev, in prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
V razpravo dajem dva amandmaja k 136. členu. Prvega predlaga vlada, drugega odbor za notranjo politiko in pravosodje. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem prvi amandma k 136. členu. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Na glasovanje dajem še drugi amandma k 136. členu. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sprašujem sekretariat, če je vse usklajeno? (Da.) Ker smo usklajeni, dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (45 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo ob 14.35 uri, po dnevnem redu dalje.
(Seja je bila prekinjena ob 13.04 uri in se je nadaljevala ob 14.38 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Spoštovane kolegice in kolegi! Prosim, če zasedete svoja mesta in nadaljujemo z delom.
Dodatno opravičeni za nadaljevanje 9. seje zbora v popoldanskem delu so še: gospod Benjamin Henigman za popoldanski del, Andrej Gerenčer za pričetek popoldanskega dela seje, Bogomir Špiletič in že vsi zjutraj imenovani.
Ugotovimo prisotnost! (41 prisotnih.) Prosim, če ponovimo še enkrat. Ugotovimo prisotnost v dvorani! Samo (45 prisotnih.) Nadaljujemo čez 10 minut.
(Seja je bila prekinjena ob 14.39 uri in se je nadaljevala ob 14.47 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prosim kolegice in kolege, če zasedemo svoja mesta in nadaljujemo z delom.
Ugotovimo prisotnost v dvorani! (51 prisotnih.)
Ugotavljam, da je zbor sklepčen in lahko nadaljujemo z delom.
Smo pri 35. TOČKI DNEVNEGA REDA - PREDLOGU ZAKONA O PRAVICAH IZ POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA BIVŠIH VOJAŠKIH ZAVAROVANCEV. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Prosim.
Besedo ima državni sekretar, gospod Stušek. Lepo prosim, če se umirite in prisluhnete državnemu sekretarju.
JANKO STUŠEK: Spoštovana podpredsednica, spoštovane poslanke in poslanci! Za tretjo obravnavo je vlada že predčasno predložila zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bivših vojaških zavarovancev. Torej to je predlog, ki je v zaključni fazi po treh letih in pol obravnave, celo dvakratnem poizkusu in začetku in kar mnogo razprav na ta račun je bilo izvršenih.
Ta predlog zakona je imel dva amandmaja po drugem branju, ki jih je vlada strokovno in tudi vsestransko uskladila. To sta bila amandmaja k 2. in 15. členu, ki sta urejala statusna in proceduralna vprašanja glede izplačil na akontacijo oziroma glede prevoda akontacij na pokojnine. Predlagamo vašemu častnemu zboru, da ta zakon sprejme, in sicer v imenu vseh tistih 4763 čakajočih, med katerimi je prek 2700 upokojenih, torej je to starostnih pokojnin, med katerimi je prek 650 invalidov, ki z akontacijo nimajo razrešenih svojih invalidskih pravic in med katerimi je prek 1200 družinskih upokojencev. Seveda bo s tem zakonom tudi razrešeno vprašanje pravice do uveljavitve pokojninske dobe, ki je bila za slovenske državljane legalno sprejeta. Torej bo tudi razrešeno vprašanje za nekatere ali pa pretežno večino - okoli 60 je tistih slovenskih državljanov s spiska, ki ste ga tu že obravnavali in čakajo na to rešitev in tudi nekatere druge, ki so tako ali drugače zamudili rok - torej februar 1992 - ko je bilo možno razrešiti vprašanje pokojnine z akontacijo. Torej ko je bil zaprt rok za pridobitev akontacije.
S tem zakonom je tudi razrešena dilema, kakšne pokojnine kdo ima, ampak je postavljen kriterij glede na vojaške pokojnine z vključitvijo v oboroženo agresijo oziroma z izključitvijo iz te agresije, kar pomeni, da lahko svoja leta uveljavi na podlagi splošnih predpisov. Mislimo, da je razrešen tudi problem, ki se je v tem prostoru že kar nekajkrat obravnaval - to je vprašanje človekovih pravic, da se končno tudi za naše državljane - ponavljam za naše državljane - razreši tisto vprašanje, ki se toliko let že vleče. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Predlog zakona je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, če poda poročilo. Poročal bo gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Naš odbor je 6. maja 1998 obravnaval predlog zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev kot tretjo obravnavo; to, kar je državnemu zboru v obravnavo predložila vlada Republike Slovenije.
Odbor je sprejel mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, v katerem je ugotovil, da so bili pri pripravi zakona za tretjo obravnavo v celoti upoštevani v drugi obravnavi sprejeti amandmaji. Seveda pa nas je sekretariat tudi opozoril, da je povsem novi, šesti odstavek predloga zakona, katerega je predlagatelj vključil v zakonsko besedilo izven sprejetih amandmajev, kar bi skladno s 197. členom poslovnika državnega zbora lahko izpeljal le v okviru postopka, torej s predložitvijo ustreznega amandmaja za tretjo obravnavo. Na sami obravnavi je k predlogu zakona podal stališče predstavnik vlade, ki je povedal, da je vlada pri pripravi predloga za tretjo obravnavo upoštevala vse v drugi amandmaji sprejete amandmaje. Opozoril je na tehnično napako, ki je nastala pri prepisovanju.
Odbor se je strinjal z ugotovitvami sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, da je predlagatelj izven sprejetih amandmajev v zakonsko besedilo vključil povsem novi, šesti odstavek 2. člena predloga zakona. Predlagam predlagatelju, da ustrezno oblikuje besedilo šestega odstavka 2. člena in da sprejme ustrezen amandma.
Po razpravi in na podlagi mnenja sekretariata je odbor sprejel amandma k 2. členu, ki se glasi: Za petim odstavkom se doda novi, šesti odstavek, in sicer: "Državljan Republike Slovenije, ki je prejel akontacijo vojaške pokojnine in ne izpolnjuje pogojev po tem zakonu, ter državljan Republike Slovenije iz četrtega odstavka tega člena lahko uveljavita pravico do predčasne pokojnine po splošnih predpisih, ne glede na pogoje iz prve, druge, tretje in četrte alinee prvega odstavka 40. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju." Pri tem smo dali tudi svojo obrazložitev, ki je tu ne bi bral. Drugih amandmajev k zakonskemu predlogu ni bilo.
Člani odbora so na sami seji zastavili nekaj vprašanj v zvezi s številom upravičencev, ki bodo po tem zakonu prejemali pokojnino, o starostni strukturi upravičencev in podobno. Po končani obravnavi je odbor sprejel naslednji sklep:
"Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da predlog zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev, tretja obravnava, obravnava skupaj z amandmajem odbora in ga sprejme v predlaganem besedilu." Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospodu Demšarju. Želi predstavnik sekretariata za zakonodajo besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav nismo prejeli, zato vsem ostalim razpravljalcem omejujem razpravo na pet minut. Prvi se je k razpravi prijavil gospod Bajc.
JOSIP BAJC: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Sicer proceduralnoverjetno ne bo najbolj korektno, vendar sprašujem pripravljalca predloga zakona, ki je v tretji obravnavi; na strani 21 Poročevalca v 7. členu, podpoglavje, ali kako bi temu rekel, pod a) - govorimo o oficirjih in nižjih oficirjih. Kolikor je meni poznana vojaška terminologija, izhajajoča iz slovenske zakonodaje in slovenskega besednjaka, govorimo o častnikih in nižjih častnikih. Isto se zgodi v zadnjem odstavku tega člena, ki ponovno govori o oficirjih in bivših oficirjih. Če je to možno, ne amandmajsko oziroma pravilno uporabiti terminologijo, ki se uporablja v slovenskem jeziku in v slovenski zakonodaji.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Torej, razprava teče o zakonu splošno, v tretji obravnavi, in o tistih amandmajih, ki so bili vloženi. Gospod Kacin ima besedo.
JELKO KACIN: Spoštovana predsedujoča kolegica in kolegi! Zakon vsekakor podpiram, kajti s tem zakonom popravljamo mnoge krivice, ki gredo v tisoče, in so prizadele veliko število ljudi, ki so dolga leta korektno plačevali prispevke iz dela, ki so ga opravljali v prejšnji skupni državi, tudi za našo korist. Ampak rad bi posebej opozoril, da s tem zakonom ne bomo popravili vseh krivic in da ima zakon vgrajeno napako, zaradi katere verjamem, da bodo upravičenci lahko pred ustavnim sodiščem pa še kje v Evropi, terjali uveljavitev svojih dodatnih pravic.
Namreč, govorim o 15. členu, ki pravi, da gredo pravice iz tega zakona največ za 6 mesecev nazaj, vendar najdlje od uveljavitve tega zakona dalje. To pomeni, da bodo ti upravičenci lahko dobili pokojnino, če govorimo zelo praktično od 1.1.1998 dalje. Imamo pa celo vrsto ljudi, ki so pravočasno - se pravi pred 18. julijem leta 1991 - zaprosili za upokojitev, pa so vse procedure, ki jih je potrebno opraviti pri njihovem delodajalcu, od ugoditve taki prošnji pa do izdaje dokumenta, s katerim se določi višina pokojnina, trajali kar dolgo - mesece in mesece. Ko pa so zaprosili za izplačilo pokojnine, niso izpolnjevali enega ali drugega pogoja: ali niso bili stalno prijavljeni tukaj ali pa še niso imeli našega državljanstva. Zdaj so vsi stalno prijavljeni tukaj, imajo naše državljanstvo, niso pa dobili nobene akontacije in od časa, od leta 1991 pa do danes, niso dobili izplačanega enega tolarja nadomestila oziroma pokojnine za svoje delo; ne kot pokojnino ne kot akontacijo.
Navajam primer gospoda K.S. - ne bom govoril o imenu in priimku - ki je v času, ko je zaprosil za upokojitev, dopolnil 42 let delovne dobe, pa do današnjega dne iz tega naslova ni dobil enega tolarja pokojnine. Po tem zakonu mu bo pokojnina priznana, ampak od 1.1.1998 dalje. Leta 1992, 1993, 1994, 1995, 1996 in 1997 pa ne more uveljaviti pravice do svoje pokojnine, kljub temu da je delal 42 let in redno plačeval prispevke. Zato bi vas rad opozoril, da kljub temu da podpiram ta zakon, ker za veliko večino ljudi popravlja krivice, pa vseh krivic ne popravi in se moramo zavedati, da bomo morali v bližnji prihodnosti ta zakon tudi dopolnjevati - če ne po lastni volji, pa po sklepu tistih, ki so pristojni za presojanje ustavnosti tega zakona. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Mogoče je to bolj replika gospodu Kacinu kot pa moja 5-minutna razprava. Gre približno za enako število ljudi, kot jih lahko v arhivu najdemo, ljudi, ki so bili leta 1945, novembra in decembra, predvsem ob božiču, izseljeni na silo iz naše države, pripeljani na mejo, pognani čez mejo in ko ste včeraj obravnavali predlog zakona o popravi krivic in ste rekli, to bomo pa zdaj dali v redno proceduro, kar pomeni včasih tudi ob svetem nikoli; tu se pa približno za - jaz govorim o imenih in priimkih, ker jih približno po arhivski dokumentaciji, toliko sem jih jaz našel - in se za svoje ljudi, naše državljane tudi istočasno ne zavzamemo. Gospod Kacin, lepo bi bilo, če bi bili pravični do vseh ljudi, ki so naši državljani. Ta zakon podpiram, ker se mi ni zdi primer, ki ste ga vi navedli, pa če je nekdo plačeval toliko let, pa je naš državljan, mu to pripada in zato jaz to podpiram. Opozoril bi pa rad ta državni zbor, da smo mačehovski in imamo enkrat ena merila, drugič pa druga. Gospod Kacin, vesel bi bil, če bo vas slišal, da se boste tudi tako zavzeli za tiste ljudi, ki so toliko krivic po nedolžnem pretrpeli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Demšar. Želi še kdo besedo? Ugotavljam, da ni več razpravljavcev, zaključujem razpravo in prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih amandmajih oziroma v razpravo dajem amandma k 2. členu, ki ga je predlagal odbor. Kdo želi besedo? Ugotavljam, da ni razpravljavcev in dajem na glasovanje amandma k 2. členu. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (54 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
Še sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je vse v redu? V redu.
Prehajamo še na glasovanje o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon sprejet in s tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 36. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O IZVRŠBI IN ZAVAROVANJU. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? Besedo ima gospa Darja Lavtižar-Bebler, predsednica odbora.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor! Želim povedati samo to, da je odbor za notranjo politiko in pravosodje, ko je obravnaval predlog zakona o izvršbi in zavarovanju v tretji obravnavi, sprejel dva svoja amandmaja, in sicer k 11. členu in k 97. členu.
V 11. členu odbor predlaga, da se dodajo novi drugi, tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:
"Zastavne pravice upnikov na premičninah ali na nepremičninah, ki niso vpisane v zemljiško knjigo ali pa je bila zemljiška knjiga, v katero je bila nepremičnina vpisana, uničena, pridobljene po tem zakonu na podlagi predloga o izvršbi ali predloga za zavarovanje denarne terjatve, se zaradi evidentiranja vrstnega reda poplačila več upnikov vpišejo v register zastavnih pravic na premičninah oziroma v register zastavnih pravic na nepremičninah, ki niso vpisane v zemljiško knjigo ali je bila zemljiška knjiga, v katero je bila premičnina vpisana, uničena.
Registra iz prejšnjega odstavka tega člena se vodita pri Notarski zbornici Slovenije. Registra sta javni knjigi. Vpis zastavne pravice iz prejšnjega odstavka tega člena predlaga upnik, stroški vpisa so izvršilni stroški.
Akt o nastavitvi in vodenju registra zastavnih pravic iz drugega odstavka tega člena izda Notarska zbornica Slovenije po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za pravosodje."
Odbor je amandma sprejel zaradi večje varnosti upnikov, ker se v praktičnem življenju dogaja, da so na posameznih predmetih premičnega ali nepremičnega premoženja že vknjižene različne terjatve, ki pa niso evidentirane v javnih knjigah. Nato je odbor sprejel še amandma k 97. členu, ki se glasi: besedilo tretjega odstavka 97. člena se spremeni, tako da se glasi: "Na prejemke iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju in dosmrtni renti ter na prejemke iz pogodbe o življenjskem zavarovanju je mogoče seči z izvršbo le toliko, kolikor presegajo stalno najvišjo socialno dajatev po zakonu, ki ureja socialno varstvene dajatve." Obrazložitev:
Socialno pomoč ureja v Sloveniji zakon o socialnem varstvu in njihova višina je na področju države enaka. Torej je tisti del določila tretjega odstavka, ki se nanaša na območje, kjer ima dolžnik stalno prebivališče, odveč, ker ni sporno. Sporna pa je opredelitev, ali se višina socialne pomoči nanaša le na dolžnika ali morda na družino, ki jo je dolžan preživljati. S predlogom amandmaja se odpravlja navedena nejasnost.
Odbor je podprl tudi amandma vlade k 275. in 295. členu.
Odbor pa je sprejel naslednja sklepa:
"1. Odbor za notranjo politiko in pravosodje predlaga državnemu zboru, da sprejme predlog zakona o izvršbi in zavarovanju, tretja obravnava, skupaj z amandmajem odbora in amandmajema vlade, ki ju odbor podpira.
2. Državni zbor naj naloži sekretariatu za zakonodajo in pravne zadeve, da še pred odločanjem o celovitem besedilu zakona pripravi v sodelovanju s predlagateljem čistopis besedila predloga zakona z uskladitvenimi amandmaji." Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav nismo prejeli. Razprave ostalih poslancev so omejene na 5 minut. Ugotavljam, da ni razpravljavlcev.
Zato prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih amandmajih. V razpravo dajem amandma k 1. členu. Besedo želi predstavnik vlade, in sicer državna sekretarka Nives Marinšek.
NIVES MARINŠEK: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Vlada se strinja s predlaganimi amandmaji odbora za notranjo politiko in pravosodje, vendar pa v opozarja v amandmaju k 13. členu, da se zadnji stavek glasi: "...da se vpišejo v register zastavnih pravic na nepremičninah, ki niso vpisane v zemljiško knjigo ali je bila zemljiška knjiga, v katero je bila nepremičnina vpisana, uničena". Namesto "premičnina" se mora glasiti "nepremičnina", ker gre za register nepremičnin, ki niso vpisane v zemljiško knjigo. Če se da redakcijsko popraviti ta amandma. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. V razpravo dajem amandma k 11. členu. Predlagatelj je odbor za notranjo politiko in pravosodje. Kdo želi besedo? Dobili ste ga v pregledu, in sicer z dne 16. junija - pregled amandmajev. Pregled amandmajev ste prejeli 16. junija. Ni razpravljalca. In dajem na glasovanje amandma k 11. členu.
Gospod Mozetič želi besedo.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. No, saj ne bi rad "težil", ampak vlada se s tem amandmajem odbora strinja, vendar ne vem, kakšen bo status. Iz tega člena nič ne izhaja, kakšen bo status tega registra. Zlasti pa, zastavna pravica na nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiški knjigi, je ni. Vsaj do sedaj je veljalo tako, da zastavna pravica na nepremičnini velja samo, če je vpisana v zemljiški knjigi. Sedaj pa tukaj sicer govori, da gre to za zastavne pravice na premičninah in nepremičninah, pridobljene po tem zakonu; ker pomeni, da obstajajo sklepi sodišča. Dobro temu te bom nasprotoval, vendar se bojim, da je samo še en strošek za upnike, da bodo vpisali to pri notarjih, kar pa ne bo imelo kakšne posebne vrednosti za varstvo upnikov.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
In dajem amandma k 11. členu na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
V razpravo dajem amandma k 97. členu, predlagatelj je odbor za notranjo politiko in pravosodje. Kdo želi besedo? (Nihče.) Zaključujem razpravo in dajem amandma na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Prosim, če še enkrat ponovimo, ker nas je več v dvorani. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
V razpravo dajem amandma k 275. členu, predlagatelj je vlada Republike Slovenije. Matično delovno telo ga podpira. Kdo želi besedo? Ugotavljam, da ni razpravljavcev, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje amandma k 275. členu. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je bil amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k 295. členu, predlagatelj je vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Kdo želi besedo? Ugotavljam, da ni razpravljavcev, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sprašujem še sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je vse usklajeno? Ne. Besedo ima gospa Tina Bitenc-Pengov.
TINA BITENC-PENGOV: Spoštovana gospa podpredsednica, spoštovani zbor! K zakonu so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji, ki so uvedli nov institut izvršiteljev in je bilo vstavljeno celo poglavje, med drugim: besedilo za tretjo obravnavo je pripravljeno tako, da so upoštevani amandmaji iz druge obravnave, vendar pa hkrati ni pripravljeno besedilo tako, da bi se preverilo še vse ostalo besedilo, ali je v skladu z novoto, ki je bila v zakonu uvedena. Zaradi tega bi bilo treba pripraviti za končno glasovanje celovito besedilo, kjer bi se ugotovile še vse potrebne redakcijske neusklajenosti zaradi novote, ki sem jo omenila, in nekatere druge tehnične podrobnosti, kot so sklicevanja na prave člene, kar je v zakonu, ki je procesne narave, izjemno pomembno.
Zato menimo, da v tem hipu tudi skladno s sklepom matičnega odbora, za katerega mislim, da bi ga bilo potrebno upoštevati, ta hip besedilo še ni zrelo za celovito - za končno odločanje. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Naslednji sklep predlagam: "Državni zbor naj naloži sekretariatu za zakonodajo in pravne zadeve, da še pred odločanjem o celovitem besedilu zakona pripravi v sodelovanju s predlagateljem čistopis besedila predloga zakona. Vlada pa mora predložiti ustrezne uskladitvene amandmaje." Glasujmo. Proceduralni predlog, gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Predstavnica vlade, očitno je v drugem branju bil ta zakon v sistemu, v temeljih, spremenjen. Vlada je poslala neke uskladitvene amandmaje že v naprej, ki se praktično nanašajo na vse člene zakona. Vladi bi predlagal, da ta zakon umakne, da po hitrem postopku pripravi tak zakon, kakršen je bil v drugem branju sprejet, in da potem odločamo ponovno o zakonu.
Saj to je smešno. Mi moramo zdaj z uskladitveni amandmaji, ki so praktično cel zakon spremenili v tretjem branju oziroma že ob sprejemu zakona in amandmajih. Ampak dobro; verjamem, da vlada tega ne bo umaknila, tudi da bo večina sprejela, kaj bo pa na koncu tega zakona prišlo, pa tudi ne vem.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Zakona ni več možno umakniti, ker je bila zaključena druga obravnava. Gospa državna sekretarka ima besedo.
NIVES MARINŠEK: Zaradi uvedbe sistema izvršiteljev je prišlo do neskladnosti obstoječih določb zakona v drugi obravnavi in je potrebno vsepovsod, kjer se pojavlja beseda oziroma "oprava izvršbe po sodnih izvršiteljih", nadomestiti to z "izvršitelji po novem sistemu". Tako da gre bolj za uskladitvene amandmaje, ki so bolj redakcijske obravnave, ne pa vsebinske. Vlada je to zaznala že takoj, ko je uvedla sistem izvršiteljev in je zaradi tega tudi prijavila predlog uskalditvenih amandmajev, ki jih namerava zdaj po sklepi državnega zbora uskladiti s sekretariatom za zakonodajo in pravne zadeve. Gre zgolj za redakcijske amandmaje. V bistvu se nadomešča "uradna oseba" oziroma "sodni izvršitelj" z "sodnim izvršiteljem po sistemu, ki je vzpostavljen".
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Mozetič ima besedo.
MIROSLAV MOZETIČ: Spoštovana vlada, vse to vam verjamem. Samo, zakaj pa potem niste vsega tega pripravili že v drugem branju, ko ste predlagali sistem izvršiteljev, potem bi predlagali tudi spremembo vseh teh členov, ki ste jih potem zaznali, da jih je treba popraviti in jih bomo zdaj redakcijsko oziroma uskladitveno popravljali. Odnos vlade v tem primeru konkretno do parlamenta je nemogoč. Predlagal bi, saj ne bo sprejeto, da se glasuje o tem zakonu, da ga državni zbor ne sprejme in da potem vlada pripravi zakon, tako kot se spodobi.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Najprej bomo glasovali o sklepu, ki sem ga ravno prej prebrala, in sicer da naj državni zbor naloži sekretariatu za zakonodajo in pravne zadeve, da še pred odločanjem o celovitem besedilu zakona pripravi v sodelovanju s predlagateljem čistopis besedila predloga zakona z uskladitvenimi amandmaji vlade. Prosim, da glasujemo najprej o tem sklepu. Ugotavljamo prisotnost! Smo že mimo, gospod Demšar. Obrazložitev glasu želite?
VINCENCIJ DEMŠAR: Gospa podpredsednica, mislim, da je to naloga vlade in vlada naj to pripravi, sekretariat naj pa sodeluje, ne pa, da sekretariatu nalagamo. Zato za tak predlog ne morem glasovati.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Ta vaš predlog ni v skladu s poslovnikom in prosim, če glasujemo o predhodnem sklepu, ki sem ga ravnokar posredovala. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za sklep, ki sem ga posredovala? (45 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je ta sklep sprejet.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda in prehajamo na naslednjo točko, to je 38. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKU, DRUGA OBRAVNAVA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Minister prihaja. Dajem besedo gospodu ministru Marušiču.
TOMAŽ MARUŠIČ: Gospa podpredsednica, hvala lepa. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Pred vami je predlog novele zakona o kazenskem postopku. Novela zakona o kazenskem postopku v drugem branju uvaja v naš kazenskopravni sistem določene novosti, predvsem upošteva zahteve resolucij, direktiv in priporočil Evropske skupnosti.
Kot sem že navedel, uvaja določene novote, ki predstavljajo bistvene spremembe, vsekakor v korist žrtvi kaznivega dejanja. Tako na primer za kazniva dejanja, ki se nanašajo na spolno nasilje, družinske razmere, kjer so običajno žrtve teh nasilnih dejanj otroci, takrat je sodišče dolžno po uradni dolžnosti postaviti otroku pravnega zastopnika, ki ga zastopa v tem kazenskem procesu kot oškodovanca.
Dalje, izboljšuje položaj priče, predvsem pri tistih kaznivih dejanjih nasilja ali pa kaznivih dejanjih organiziranega kriminala, ko ostane priča v anonimnosti, sodišče pa je dolžno upoštevati njeno izjavo, njeno izpoved.
Še naprej, glede obvezne obrambe. Doslej je veljalo, da se postavi zagovornika po uradni doložnosti storilcu kaznivega dejanja, za katero je predvideno kaznovanje nad 5 let zapora, po tej noveli pa za kaznivo dejanje nad 8 let predvidenega zapora.
Prav tako je novost v cilju humanizacije našega postopka - kazenskega postopka, v cilju zmanjševanja intolerance med sosedi, tako da je za lažja kazniva dejanja, po katerih zakon predvideva penalizacijo do treh let, predviden poskus poravnave. Ta poravnava je v rokah državnega tožilca in stvar tožilca je, da se odloči, ali bo v tem primeru skušal sprte strani, se pravi obdolženca in oškodovanca, poravnati.
Nadaljnje novote, tudi posledica približevanja Evropi, so raznovrstne oblike pripora. Se pravi pripor ne predstavlja samo odvzema svobode, pač pa novela tega zakona predvideva tudi hišni pripor. Se pravi, storilec oziroma osumljenec kaznivega dejanja mora za določen čas ostati doma in mu je prepovedan kakršenkoli kontakt z zunanjim svetom. No, naslednja oblika pripora je, da je osumljencu prepovedano približevanje določeni osebi ali določenemu kraju. Gre tu za, gre za problem "onesnaževanja dokazov", če smem tako imenovati.
Dalje, novela zakona o kazenskem postopku v celoti upošteva zahteve ustavnega sodišča glede izreka pripora zaradi ponovitvene nevarnosti. Penalizacija ni več merilo ponovitvene nevarnosti, pač pa ocena sodnika.
Prav tako novela zakona o kazenskem postopku upošteva odločbo ustavnega sodišča iz letošnjega, pardon, iz novembra lanskega leta, ko je ustavno sodišče razveljavilo člene od 150 do 156 zakona o kazenskem postopku, ki se nanašajo na posebne metode, posebne ukrepe v kazenskem postopku. Gre za prisluškovanje, gre za prisluškovanje telefonom, za aparature v stanovanjskih prostorih itn. Vendar korektura in uskladitev zahteve ustavnega sodišča je prav v tem, da te posebne metode vselej predlaga državni tožilec, o tem predlogu državnega tožilca pa odloča preiskovalni sodnik. Vsekakor so te posebne metode v rokah pravosodnih institucij, vendar z omejitvijo, da se lahko uporabljajo takrat, ko je podan sum, da gre za pripravo, za organiziranje kaznivega dejanja zoper narodno gospodarstvo, kaznivega dejanja zoper državno ureditev, kaznivega dejanja trgovanja z mamili, trgovanja z drogo, ko gre za kazniva dejanja organizirane kriminalne hudodelske mreže, ko gre za kazniva dejanja korupcije, poslovne goljufije, torej skratka za najtežja kazniva dejanja, za katere so tudi predvidene zelo visoke zaporne kazni.
Novela zakona o kazenskem postopku predvideva tudi številne premoženjskopravne ukrepe v vidiku sodnih odredb in sklepov zoper premoženje, za katerega obstoja utemeljen sum, da je bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem. Poleg tega predvideva tudi začasne premoženjskopravne ukrepe za premoženja, za katera obstoja sum, da so bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali pa, da predstavljajo izkupiček in da izhajajo kot denarna sredstva iz storitve kaznivih dejanj.
Toliko. Za vsa nadaljnja vprašanja sem tu s svojimi sodelavci na razpolago. Predlagam državnemu zboru, da predloženo besedilo sprejme, ker le tako bomo pričeli uresničevati včerajšnjo razpravo, ki se je nanašala na organizirani kriminal, na hudodelsko združevanje in druge oblike kriminalitete pri nas. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod minister. Predlog zakona je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, če predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. Besedo ima predsednica, gospa Darja Lavtižar-Bebler.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor! Odbor je obravnaval predlog zakona o spremembah in doponitvah zakona o kazenskem postopku na svoji 22. seji 12.5.1998.
Pri delu odbora so poleg predstavnikov predlagatelja, sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, sodelovali še predstavniki Pravne fakultete v Ljubljani, Pravne fakultete v Mariboru in Visoke policijske varnostne šole v Ljubljani, Vrhovnega sodišča, Državnega tožilstva Republike Slovenije in Slovenskega sodniškega društva.
Predstavnik sekretariata je posebej opozoril na načelne pripombe ustavnega značaja in povzel pripombe, ki s sistemskega in pravno-tehničnega vidika terjajo dodatno proučitev posameznih določb zakona, kakor tudi vloženih amandmajev oziroma odpravo nekaterih nejasnosti, kot to izhaja iz mnenja sekretariata.
V razpravi so sodelovali vabljeni strokovnjaki s področja kazenskega prava, ki so imeli več dodatnih predlogov, kakor tudi pripombe ustavnega in sistemskega značaja, predvsem v zvezi z 2. členom predloga zakona ter amandmaja k temu členu ter k 19., 20. in 21. členu predloga novele oziroma na nove rešitve v členih od 150 do 156, ki zadevajo ureditev izvajanja posebnih metod in sredstev. Posebej so opozorili tudi na sporno rešitev v 40. členu in v amandmaju za nova 40.a in 40.b člena ter na spornost rešitev v amandmajih za nove: 68.a in b člena ter 69.a in b člena, ki ne ustrezajo visokim standardom varovanja človekovih pravic in svoboščin, ki jih je postavilo ustavno sodišče v svojih odločbah, ko je obravnavalo konkretne primere.
Na podlagi razprave članov odbora ter konkretnih pripomb sekretariata in predstavnikov stroke je odbor ob obravnavi posameznih členov ter vloženih amandmajev sprejel naslednje odločitve:
"Odbor je podprl amandmaje vlade k 2. in 6. členu, oba amandmaja vlade za nova 18.a in 18.b člen, amandmaje k 19., 20. in 21. členu, k 36. členu, za nov 45.a člen, k 46. členu, za nov 52.a člen, k 56. členu, za nov 68.a člen, za nov 68.b člen, za nov 69.a člen in nov 69.b člen, k 70. členu, za nov 71.a člen in za nov 71.b člen, k 73. členu in za nov 77.a člen.
V zvezi z amandmajema za nova 18.a in 18.b člen, ki zadevata varnost skesanca, ki ju je odbor sicer podprl.
V zvezi z amandmajema za nova 18.a in 1 8.b člen, ki zadevata varnost skesanca, ki ju je odbor sicer podprl, se je zastavljalo več strokovnih vprašanj, zato je odbor sklenil, da predlaga predlagatelju, da navedena določila še enkrat temeljito preuči v smislu celovite ureditve varstva prič v kazenskem postopku. Zaradi celovite obravnave skesanca pa je odbor sprejel še naslednja amandmaja.
Za novi 23.a člen, ki se glasi: V 1. točki prvega odstavka 163. člena za besedico "sme" doda besedi "oziroma mora". Obrazložitev. Tudi v začetni fazi, torej med preiskavo, lahko tožilec glede skesanca reagira tako, kot to določa 163. člen.
Odbor je sprejel tudi svoj amandma k 41. členu, ki se glasi: Doda se nov prvi odstavek, ki se glasi: V drugem odstavku 227. člena se doda naslednje besedilo: "Če gre za kaznivo dejanje hudodelskega združevanja po 297. členu kazenskega zakonika, je obdolžencu treba povedati tudi, v katerih primerih se mu mora kazen odpustiti." Obrazložitev. Odbor je menil, da je predlagano dikcijo primerneje uvrstiti v 227. člen zakona o kazenskem postopku in ne v 5. člen, kot je predlagala vlada.
Ob amandmajih, ki zadevajo novo ureditev posebnih metod in sredstev in jih je odbor podprl, predvsem iz razloga, da se omogoči v nadaljnjem postopku sprejemanja zakona pripraviti ustrezne rešitve v skladu z napotili ustavnega sodišča, je odbor sprejel naslednji sklep: "Predlagatelj naj preuči opozorila sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve ter predstavnikov strokovnih institucij, ki zadevajo ureditev v novopredlaganih 151. do 156. člen ZKP-ja ter za naslednjo fazo zakonodajnega postopka pripravi ustrezne predloge. Ob tem naj predlagatelj upošteva vsa napotila ustavnega sodišča v odločbi z dne 27.11.1997." Člani odbora so se strinjali s pripombami sekretariata k amandmaju za nova 40.a in 40.b člena, zato amandmaja niso podprli; sprejeli pa so svoj amandma za novi 40.a člen. Za 40. členom se doda novi 40.a člen, ki se glasi: V 215. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi: "Preiskava se praviloma opravlja med 6. in 22. uro." Obrazložitev. Po mnenju odbora je treba natančneje določiti čas opravljanja preiskave.
Glede na opozorila sekretariata in prisotnih strokovnjakov kazenskega prava, da predlog rešitev, ki jih je predlagatelj predložil z dopolnili za nove 68.a in b) ter 69.a in b) člene ne upošteva interesov in koristi tretjih oseb ter da bi bilo treba normo doreči oziroma vsaj časovno omejiti trajanje predlaganega ukrepa ter da se zastavlja celo vprašanje ustavnosti rešitve v novem 68.b členu, je odbor amandmaje sicer podprl, vendar pa je sprejel naslednji sklep: "Predlagatelj naj določbe, ki jih je predlagal z novimi 68.a in b) členoma in 69.a in b) členoma ponovno preuči stališča varovanja pravic tretjih oseb v primerih izvršljivosti tuje sodne odločbe ter z vidika varovanja ustavnega načela domneve nedolžnosti."
Potem je odbor sprejel še nekaj manjših, manj pomembnih amandmajev redakcijske narave; sicer pa odbor za notranjo politiko in pravosodje predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da sprejme predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku, druga obravnava, skupaj z amandmaji odbora in amandmaji vlade, ki jih odbor podpira. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi besedo.) Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi v zvezi s tem kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo prisotnost! Ugotavljamo prisotnost. Torej glasujemo o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. (48 prisotnih.) Prosim, če še enkrat ponovimo glasovanje, ker nas je več kot 42.
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je ta predlog sprejet.
Prehajamo na obravnavo amandmajev k posameznim členom. Pregled amandmajev ste dobili z današnjim dnem - 17.6. V obravnavo dajem amandma za nov 1.a člen. Napovedan je sicer umik. Sprašujem vlado, če umika? Poteka posvetovanje. Predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga ne podpira, ker vlaga svoj amandma k 41. členu. Torej amandma je umaknjen.
V obravnavo dajem amandma k 2. členu. Predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Kdo želi besedo? (Nihče.) Zato prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma k 2. členu. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V obravnavo dajem amandma k 6. členu. Predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Kdo želi besedo? (Nihče.) Zato prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma k 6. členu. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo še o členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V obravnavo dajem amandma k 7. členu. Želi kdo besedo? Ni razpravljavcev. Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Glasujemo še o členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! Glasujemo o členu v celoti k sprejetim amandmajem. (53 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
V obravnavo dajem amandma za nova 18.a in 18.b člena. Predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem amandma. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Za nova 18.c in 18.d člena. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Glasujmo. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
V obravnavo dajem amandma k 19., 20. in 21. členu. Želi kdo besedo? Predlagatelj je vlada, matično delovno telo podpira. Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Glasujmo o danem amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V obravnavo dajem amandma za novi 24.a člen. Predlagatelj je odbor za notranjo politiko in pravosodje. Želi kdo besedo? (Nihče.) Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Prehajamo na obravnavo amandmaja k 36. členu, predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Ugotavljam, da ni razpravljavcev, prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo še o členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V obravnavo dajem amandma k 39. členu. Predlagatelj je odbor za notranjo politiko in pravosodje. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je bil amandma izglasovan.
V obravnavo dajem amandma za nova 40.a in 40.b člena. Predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga ne podpira in vlaga svoj amandma za nov 40.a člen. Umik. Torej amandma je umaknjen.
V obravnavo dajem amandma za nov 40. a člen, predlagatelj je odbor za notranjo politiko in pravosodje. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (53 poslancev.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
V obravnavo dajem amandma k 41. členu. Predlagatelj je odbor za notranjo politiko in pravosodje. Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost za glasovanje o amandmaju k 41. členu! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma izglasovan.
Glasujemo še o členu v celoti s sprejetim amandmajem. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen izglasovali.
V obravnavo dajem amandma za novi 45.a člen. Predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Razpravljavcev ni! Glasujemo. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
V obravnavo dajem amandma k 46. členu, predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? Ni razpravljavcev. Glasujemo o amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Glasujemo še o členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
V obravnavo dajem amandma za novi 52.a člen. Predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Glasujemo o danem amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
V obravnavo dajem amandma k 56. členu. Predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Ni razpravljavcev. Glasujemo o amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Glasujemo še o členu v celoti s sprejetim amandmajem. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
V obravnavo dajem amandma k 59. členu. Predlagatelj je odbor za notranjo politiko in pravosodje. Razpravljavcev ni. Glasujemo o amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Moramo še glasovati o členu v celoti s sprejetim amandmajem. Ugotavljamo prisotnost! Torej glasujemo o 59. členu v celoti s sprejetim amandmajem. Ugotavljamo prisotnost! Lepo prosim, če še enkrat ponovimo, ker nas je več v dvorani. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.) Še več nas je.
Kdo je za člen v celoti? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V obravnavo dajem amandma za novi 68.a člen. Predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Razpravljavcev ni. Glasujemo o amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
V obravnavo dajem amandma za novi 68.b člen. Predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Razpravljavcev ni in glasujemo o amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
V obravnavo dajem amandma za novi 69.a člen. Razpravljavcev ni, glasujemo o amandmaju. Predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
V obravnavi imamo amandma za novi 69.b člen. Predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Razpravljavcev ni, glasujemo o amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
V obravnavo dajem amandma k 70. členu. Predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Razpravljavcev ni. Glasujemo o tem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Več nas je v dvorani! Še enkrat, lepo prosim, ponovimo! Ugotavljamo sklepčnost v dvorani! Še enkrat, lepo prosim, ponovimo! gotovimo prisotnost v dvorani! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Glasujemo še o 70. členu v celoti, s sprejetim amandmajem. Ugotovimo prisotnost! Še malo pozornosti, smo skoraj na koncu. (47 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo člen izglasovali.
V obravnavo dajem amandma za novi 71.a člen. Predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Razpravljalcev ni. Glasujemo o amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Obravnavajmo še amandma za novi 71.b člen. Predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Ugotavljam, da ni razpravljalcev. Glasujmo! Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
V obravnavi imamo amandma k 72. členu. Razpravljalcev ni.
Glasujmo tudi za ta amandma! Ugotovimo prisotnost! Ugotavljamo prisotnost za amandma k 72. členu. (48 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
V obravnavi imamo amandma k 73. členu. Predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Razpravljalcev ni.
Glasujmo! Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Glasujemo še o členu v celoti, s sprejetim amandmajem. Ugotovimo prisotnost! Glasujemo o 73. členu v celoti, s sprejetim amandmajem. (45 prisotnih.) Lepo prosim, če smo pozorni in pritiskamo na tipke. Še malo, takole! Ugotovimo prisotnost! Še malo pozornosti, prosim, v dvorani. (49 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
V obravnavo dajem zadnji amandma za novi 77.a člen. Predlagatelj je vlada in matično delovno telo ga podpira. Razpravljavcev ni. Glasujmo o tem amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? To je amandma za novi 77.a člen. (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Z amandmaji smo zaključili.
Prehajamo na obravnavo preostalih členov, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Nihče.) Na glasovanje dajem preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost! Se opravičujem. (47 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Glasovati moramo še o naslovu zakona. Želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije. Proceduralno, prosim gospod Ribičič ima besedo.
DR. CIRIL RIBIČIČ: V zvezi s tem sklepom, da vlada pripravi zakon za tretjo obravnavo, bi rad opozoril na sklepe matičnega delovnega telesa.
Ni običajno, da matično delovno telo sprejme sklep in zadolži vlado, vlada se je s tem strinjala, da bo za tretjo obravnavo pripravila ustreznejše rešitve in s tem upoštevala tudi nekatere pripombe sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki jih nismo uspeli vgraditi v besedilo za drugo obravnavo. Vemo, da odločitev odbora sama po sebi ne zavezuje ali ne zavezujejo v zadostni meri vlado. Zato proceduralno predlagam, da državni zbor podpre te sklepe, ki jih je matično delovno telo oblikovalo. S tem bo zavezalo vlado k ustreznejšim rešitvam za tretjo obravnavo pri tistih določbah, ki so bile spremenjene v drugi obravnavi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Se opravičujem, samo da najdemo predlagane sklepe.
Predlagam deset minut odmora, da pogledamo ta proceduralni predlog.
(Seja je bila prekinjena ob 16.11 uri in se je nadaljevala ob 16.20 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Kolegice in kolegi poslanci, prosim, da zasedemo svoja mesta in nadaljujemo z delom. Ugotovimo prisotnost! Premalo nas je. Dajmo, še enkrat ponovimo. Ugotovimo prisotnost v dvorani! Kje so še ostali kolegi in kolegice? Prosim vodje poslanskih skupin, da poskrbijo za kolege poslance, ki jih ni v dvorani. Nikogar ni bilo še na novo v dvorano. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Še enkrat odrejam 10 minut odmora. Prvič je bil dan odmor zaradi posvetovanja o proceduralnem predlogu gospoda Ribičiča.
(Seja je bila prekinjena ob 16.24 uri in se je nadaljevala ob 16.34 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prosim, če zasedemo svoja mesta in nadaljujemo z delom.
Ugotovimo prisotnost v dvorani! Ugotovimo prisotnost! (61 poslank in poslancev.) Zbor je sklepčen in lahko nadaljujemo.
Glede predloga gospoda Ribičiča prosimo gospoda ministra Marušiča, da poda svoje stališče. Gospod minister Marušič ima besedo. Prosim, če se v dvorani umirimo in zasedemo svoja mesta! Prosim, gospod minister.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala lepa. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Pred vami je novela kazenskega zakonika v drugem branju.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Ne, ne, ne!
TOMAŽ MARUŠIČ: Pardon! Oprostite, jaz sem mislil, da je to na sporedu. (Smeh.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim, če se umirimo.
TOMAŽ MARUŠIČ: Vsakdo lahko zgreši oziroma moj nastop je preuranjen. Hvala lepa.
Torej, gre za predlog dr. Ribičiča. Vse to, kar je bilo obravnavano na odboru za pravosodje in notranjo politiko, bomo upoštevali pri pripravi zakona, pri predlogu sprememb in dopolnitev zakona o kazenskem postopku za tretje branje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Ribičič ima besedo.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Moja ideja je bila, da se na raven državnega zbora povzdignejo ti sklepi odbora. Mislim, da je to z zelo izrecno in jasno obljubo ministra to opravljeno. Skratka, minister je pred zborom obljubil, da bo upošteval stališča, ki so bila sprejeta v odboru, in obljube, ki jih je predstavnik vlade dal odboru glede dopolnitve sprememb zakona o kazenskem postopku za tretjo obravnavo. Zaradi tega lahko umaknem in umikam predlog svojega sklepa. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Ribičič. V zvezi s predhodno predlaganim sklepom - torej, predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada - želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne.
Predlagani sklep dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Zaključujemo to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 39. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH KAZENSKEGA ZAKONIKA REPUBLIKE SLOVENIJE.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Besedo ima gospod minister Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala lepa gospa podpredsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Pred vami je novela kazenskega zakonika, v drugem branju. Navedel bi le nekaj značilnosti in uvod iz splošnega dela. Pomembna je sprememba načina izrekanja denarnih kazni, in sicer po dosedanjem zakonu so se izrekale do višine dnevnega zneska. Izključeno je bilo izrekanje denarnih kazni po določenih vsotah. Posledica izrekanja denarne kazni po dnevnih zneskih je bila ta, da so se denarne kazni izrekale v približno 10% vseh kazenskih zadev pred sodišči. Po novem, ko je nemogoče izreči kazen v dnevnih zneskih, ko za to ni ustreznih podatkov, tedaj sodišče lahko izreka kazen v razponu od 30 tisoč do 9 milijonov, maksimalno 9 milijonov tolarjev. Namreč, to je bistvena novost v...
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Gospod minister, samo malo. Prosila bi kolege poslance, ki želijo razpravljati, če lahko razpravljajo zunaj dvorane. Hvala.
TOMAŽ MARUŠIČ: Druga novost se nanaša na zastaralne roke, in sicer, da se podaljšujejo vsi roki za zastaranje kazenskega postopka in s tem tudi izvrševanje kazni.
Pomembno je, v posebnem delu, da se zvišuje kazen za pasivno korupcijo. To se pravi tisti, ki sprejema neko podkupnino, nek denar, za njega se denalizacija, predvidena kazen, poviša.
Druga pomembna stvar iz posebnega dela kazenskega zakonika je institut skesanca, o katerem smo tudi že pri prvem branju govorili. V tem smislu, da tisti, ki naznani sostorilce, se ne kaznuje za sodelovanje v organizirani skupini, v hudodelski združbi, pač pa le za kaznivo dejanje, ki ga je storil v tej druščini. V posebnem delu se zaradi evropskih standardov in zahtev, pa tudi zaradi nas samih - poudarjam - ker smo na tranzitnem območju, kot ste že včeraj ugotavljali; preko naših krajev se pretaka precej hudodelskih združb, zato je tu potrebna prevencija. Zaradi tega sprejemamo nova kazniva dejanja, in sicer poslovno goljufijo, vdor v tuj računalniški sistem, verižno goljufijo s piramido, pranje denarja, skratka, kazniva dejanja, ki jih zahteva od nas Evropa in ki so tudi za naš kazensko pravni sistem pomembna.
Zvišuje se, v posebnem delu, kazen zoper nasilje v družini. Skratka, ne gre več za nasilje izven družinskega kroga, ampak tudi v samem družinskem krogu se kaznuje kot storilec kaznivega dejanja ta, ki izvršuje to nasilje zoper svoje družinske člane.
Prav tako se zvišujejo kazni zoper vsa kazniva dejanja, storjena z nasiljem, zlasti pa z nasiljem zoper ženske in otroke.
Nadaljnja pomembna določba iz splošnega dela je ta, da pri izrekanju kazni mladoletnikom, zlasti pri oddaji v mladoletniški zapor, se upošteva kot limit kazen nad 5 let zapora. To so glavne značilnosti. Sklicujem se na vašo včerajšnjo razpravo. Novela kazenskega zakona gre temu naproti, naproti vašim stališčem, zaradi tega vas tudi vse prosim in predlagam za podporo predloženega teksta. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospodu ministru. Predlog zakona je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, če poda mnenje odbora o predlogu zakona. Besedo ima gospa predsednica, gospa Darja Lavtižar-Bebler.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor! Tudi ta predlog zakona za spremembo in dopolnitev kazenskega zakonika je odbor obravnaval na isti seji kot prejšnji zakon, to je 7.5.98. Pri delu odbora so poleg predstavnikov predlagatelja - sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, sodelovali še predstavniki pravne fakultete v Ljubljani, pravne fakultete v Mariboru in visoke policijsko varnostne šole v Ljubljani, vrhovnega sodišča, državnega tožilstva Republike Slovenije in slovenskega sodniškega društva.
Kot gradivo za obravnavo na seji odbora so bili poleg predloga zakonskega besedila za drugo obravnavo predloženi še amandmaji, ki sta jih v skladu s poslovnikom vložila vlada Republike Slovenije in poslanska skupina SNS ter mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve z dne 19.1.98. V razpravo so se na načelni ravni vključili tudi posamezni strokovnjaki s področja kazenskega prava. Med drugim je bila v razpravi izražena potreba po spreminjanju kazenskega zakonika, ker smo ga sprejemali v specifični situaciji na začetku izgradnje novega pravnega reda, čeprav bi sankcioniranje moralo biti sklepna faza tega procesa. Predstavnik vrhovnega sodišča je upoštevaje primerljivost z drugimi evropskimi državami predlagal zvišanje najvišje mere zaporne kazni oziroma posebnega maksimuma kazni zapora iz 20 na 30 let za najhujša naklepna kazniva dejanja. Po drugi strani pa je prof. dr. Bavcon izrazil drugačno mnenje ter posvaril pred neutemeljenim spreminjanjem kazenskega zakonika, saj je materialno kazensko pravo eden od stebrov stabilnosti in pravne varnosti. Po njegovem mnenju ni kaznivega dejanja, ki ga po sedanjem zakoniku ne bi bilo moč preganjati. Menil je, da sodna praksa s predloženimi spremembami ne bo kaj prida pridobila in opozoril na nekaj predlaganih rešitev oziroma določb, ki po njegovem mnenju niso utemeljene, med njimi določbe o denarni kazni, določbe o izključitvi odgovornosti novinarjev in zvišanje starostne meje mladoletne osebe pri kaznivem dejanju spolnega napada na otroka. Ni se tudi strinjal s predlogom za zvišanje zaporne kazni na 30 let. Tudi v razpravi je med člani odbora prevladalo mnenje, da tovrstne odločitve ne bi mogli sprejemati v tej fazi postopka ter brez predhodno opravljenih strokovnih analiz. Kakršnakoli temeljitejša vsebinska reforma kazenskega prava pa ne bi smela zasledovati le zahtev po učinkovitosti, temveč predvsem spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ob obravnavi posameznih členov predloga zakona ter vloženih amandmajev so člani odbora upoštevali številna mnenja in pripombe na seji prisotnih strokovnjakov in dodatna pojasnila, tako predstavnika sekretariata, kot predstavnikov predlagatelja ter sprejeli naslednje odločitve.
V zvezi s 1. členom predloga zakona je bilo ugotovljeno, da so sodnikom že po obstoječih določbah dani vsi mehanizmi za izrek denarne kazni, vendar pa se je v praksi ugotovilo, da je izračun dnevnega zneska prezapleten oziroma v danih razmerah često nemogoč. Člani odbora so se kljub opozorilu, da se vračamo na stari sistem, upoštevaje praktične razloge ter nujnost pospešitve postopkov, strinjali z rešitvami, ki jih je predlagala vlada. Odbor je podprl amandmaja vlade za novi 1.b in 1.č člen. Prav tako se je odbor strinjal z rešitvijo, ki jo predlaga vlada z amandmajem za novi 1.č člen. V zvezi z amandmajem za novi 1. in 1.a, 1.b in 1.c ter 1.č člen je odbor ugotovil, da bi ga morala vlada popraviti oziroma vložiti za posamezen vsebinski sklop svoj amandma, zato je o amandmaju odbor opravil glasovanje po delih.
Odbor je podprl tudi amandma vlade za nova 8.a in 8.b člen. Ob obravnavi navedenega amandmaja je bila v zvezi s predlaganim novim 8.a členom dana pripomba, da bi bilo treba preveriti tudi uravnoteženost kazni pri vseh kaznivih dejanjih zoper ustavno zajamčene temeljne človekove pravice in svoboščine. Odbor je v zvezi s tem sprejel naslednji sklep: "Odbor za notranjo politiko in pravosodje predlaga vladi, da po možnosti do druge obravnave, najkasneje pa do tretje obravnave, preuči in preveri uravnoteženost višine predpisanih kazni za vsa kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine."
Člani odbora so upoštevaje opozorila profesorja Bavcona razpravljali tudi o predlaganih rešitvah v 11. do 14. členu predloga zakona. Podan je bil predlog za črtanje 11. člena, s čimer bi obdržali v veljavi dosedanjo starost 14 let pri kaznivem dejanju spolnega napada na otroka. Vendar pa tega predloga odbor ni sprejel. Člani odbora so v večini menili, da je v 11. členu vsebovana zadostna varovalka, opredeljena z dikcijo, pri čemer obstaja očitno nesorazmerje med zrelostjo storilca in žrtve. Odbor je podprl amandma vlade k 16. členu, ker se je strinjal z rešitvami oziroma obrazložitvijo vlade k navedenemu amandmaju. Upoštevaje mnenje sekretariata se je v odboru razvila obširna razprava v zvezi s predlaganim 24. členom zakona. Po mnenju sekretariata bi v predlogu noveliranega 252. člena - pranje denarja, ki uvaja tako imenovano dvojno kaznivost, morali taksativno določiti oziroma primeroma našteti tista kazniva dejanja, ki bi lahko bila predhodna dejanja v odnosu do kaznivega dejanja pranja denarja. Zastavlja se vprašanje določenosti zakona. Novelirani predlog ne definira načina izvršitve kaznivega dejanja oziroma je pojem "zaradi pranja" nejasen. To pa bi dopuščalo arbitrarne odločitve v konkretnih primerih. Tudi povezava med posameznimi odstavki v konstrukciji predlaganega člena ni dorečena. Predstavnik predlagatelja je odgovoril na očitke sekretariata, pri čemer je posebej poudaril, da bi bilo ob formalni zavezanosti izvajanja določil že ratificirane konvencije ter splošnim trendom širitve kaznivosti na vsa predhodna kazniva dejanja, ki generirajo denar in premoženje, možno upoštevati tehtne pripombe sekretariata v zvezi z izvršitvenimi oblikami in poskusom. Prav tako bo vlada skušala še do tretje obravnave dodatno proučiti in odpraviti nejasnosti glede določenosti obravnavane norme.
Upoštevaje razpravo o vsebini noveliranega 252. člena je odbor sprejel naslednji amandma k 24. členu. Prvi odstavek spremenjenega 252. člena se spremeni tako, da se glasi: "Kdor denar ali premoženje, za katerega ve, da je bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem, sprejme, zamenja, hrani, z njim razpolaga, ga uporabi pri gospodarski dejavnosti ali na drug način s pranjem prikrije ali poskusi prikriti njegov izvor, se kaznuje z zaporom do treh let. Obrazložitev:
Pri oblikovanju spremenjenega prvega odstavka je odbor upošteval mnenje oziroma pripombe sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve ter je normo v zvezi z izvršitvenimi oblikami in poskusom jasneje opredelil.
V zvezi z amandmaji za nov 24.a in 26.a člen je bilo v razpravi opozorjeno, da normi odstopata od rešitev v primerjalni tuji zakonodaji. Tudi predstavnik sekretariata je menil, da bi bilo treba predlagane spremembe uskladiti z evropskimi standardi. Člani odbora so si bili enotni, da ne more biti tajnost, kar nasprotuje ustavnemu redu Republike Slovenije. Problematiko ilegalne tajnosti je nujno treba urediti v celoti. Ne sme biti dvoma, da novinar ali kdorkoli drug ne bi bil odgovoren, če objavi tajnost. Upoštevati je treba, da novinarji niso edini nosilci javnega obveščanja. Vsakdo pa sme že iz patriotičnega odnosa do države objaviti le vsebino, ki je v nasprotju z ustavnim redom Republike Slovenije. Ob navedenem pa je bilo opozorjeno tudi na problem nedorečenosti predpisov oziroma pravil za označevanje dokumentov zaupne narave. Na podlagi navedenega odbor ni podprl amandmajev vlade za nov 24.a in nov 26.a člen ter posledično tudi amandmajev na amandmaja vlade, ki ju je vložila poslanska skupina SNS.
Glede na razpravo o problematiki objavljanja uradne in vojaške tajnosti, ki za državo nima škodljivih posledic, je odbor sprejel naslednja amandmaja - za nov 24.a člen: za 24. členom se doda nov 24.a člen, ki se glasi: "V 266. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi: "Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se ne kaznuje, kdor uradno tajnost, katere vsebina je v nasprotju z ustavnim redom Republike Slovenije, posreduje za objavo ali objavi z namenom, da javnosti razkrije nepravilnosti pri organiziranju, delovanju in vodenju službe, če objava za državo nima škodljivih posledic." Sedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
Odbor je sprejel svoj amandma tudi za nov 26.a člen, ki se glasi: v 282. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi: "Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se ne kaznuje, kdor vojaško tajnost, katere vsebina je v nasprotju z ustavnim redom Republike Slovenije, posreduje za objavo ali objavi z namenom, da javnosti razkrije nepravilnosti pri organiziranju, delovanju in vodenju oboroženih sil in njihovih priprav za obrambo države, če objava za državo nima škodljivih posledic."
Obrazložitev k amandmaju za nov 24.a in nov 26.a člen:
Odbor meni, da ima kdorkoli pravico posredovati v objavo oziroma objaviti uradno ali vojaško tajnost, katere vsebina je v nasprotju z ustavnim redom Republike Slovenije, z namenom, da se javnosti razkrijejo nepravilnosti, ki obsegajo tudi nezakonitosti, protipravno in koruptivno ravnanje ključnih služb in posameznikov, ki organizirajo in vodijo državo. Pogoj nekaznivosti pa mora biti, da objava nima škodljivih posledic za državo ter vsebina tajnosti nasprotuje ustavnemu redu.
V zvezi z gornjimi odločitvami odbor tudi ni podprl amandmaja vlade za spremembo prvega odstavka 30. člena. Odbor pa je podprl amandma vlade za nov 1. člen oziroma za redakcijsko spremembo v tretjem odstavku 30. člena kazenskega zakonika.
Ob obravnavi 27. člena predloga novele so člani odbora ponovno načeli vprašanje instituta skesanca ter možnosti obvezne odpustitve kazni. Člani odbora so se strinjali z navedeno rešitvijo. Ob tem pa so podprli tudi amandma vlade za nov 1.a člen. V nadaljevanju je odbor podprl še amandmaja vlade za nov 28.a in nov 29.a člen, ker se je strinjal z rešitvami in obrazložitvami predlaganih dopolnil.
V zvezi z ostalimi členi, ki niso bili amandmirani, in naslovom zakona v odboru ni bilo razprave oziroma pripomb, zato jih je odbor podprl. Smo pa ravnokar dobili predlog amandmaja gospoda Mozetiča, da se iz naslova črtata besedi "Republike Slovenije".
Glede na gornje odločitve odbor za notranjo politiko in pravosodje predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da sprejme predlog zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika Republike Slovenije, druga obravnava, skupaj z amandmaji odbora in amandmaji vlade, ki jih odbor podpira. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.)
Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi v zvezi s tem kdo besedo? (Ne želi.)
Ugotovimo prisotnost in glasujmo o vseh členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost! Glasujemo skupaj o vseh členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na obravnavo amandmajev, ki ste jih dobili v pregledu z dne 17.6., in amandmajev poslanske skupine Socialdemokratske stranke, tudi z današnjim dnem, in amandmajev poslanske skupine SKD, tudi z današnjim dnem. Gremo po vrsti. Najprej dajem v obravnavo amandma za novi 1.a)a člen, poslanske skupine SKD. Gospod Mozetič ima besedo.
MIROSLAV MOZETIČ: Tega sicer ne bi bilo treba posebej obrazlagati, vendar, ker še ni ta drugi razdeljen, povem, za kaj gre.
Iz naslova zakona bi se črtali besedici "Republike Slovenije", kazenski zakonik Republike Slovenije, "Republike Slovenije" je povsem nepotrebno. Tisti, ki smo se študijsko srečevali s temi zadevami ali pa kako drugače, pač vemo, da je v bivši državi smo imeli kazenski zakonik SFRJ in vsaka republika je imela svoj kazenski zakonik in zato je bil na vsakem kazenskem zakoniku naziv posamezne republike, da se je vedelo, za katero republiko gre.
Sedaj, ko smo država, je to nepotrebno. Zakoni, ki jih sprejemamo, so samo naši, ker bi potem lahko bilo pri vsakem zakonu, ki ga sprejemamo, zakon o varnosti cestnega prometa v Republiki Sloveniji. Jasno, da to ni v državi, ne vem, kateri. Tu gre v bistvu za redakcijo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem in prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem naslednji amandma. Naslov kazenskega zakonika Republike Slovenije, se spremeni tako, da se glasi "Kazenski zakonik". Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V obravnavo dajem amandma za novi A1. člen. Predlagatelj je vlada. Amandma je umaknjen.
Naslednji, ki ga dajem v obravnavo, je za novi A1. člen in 1.a, 1.b, 1.c in 1.c člen.
Predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Kdo želi besedo? Ni razpravljavcev. Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
V obravnavo dajem amandma za novi a1 člen. Predlagatelj je skupina poslancev, prvoimenovani je Franc Kangler. Želi kdo besedo? Gospod Ribičič ima besedo.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Tukaj se začnejo predlogi za temeljno poostritev kazni v našem kazenskem zakoniku. O tem je bilo že veliko razprav. Tudi iz vrhovnega sodišča so prihajali predlogi. Vlada se v pripravi tega zakona ni odločila za ta predlog, ne zato, ker bi mu nasprotovala, ampak z obrazložitvijo, ki smo jo dobili na odboru, ki je šla v tej smeri, da so se omejili samo na tiste spremembe, ki so zelo nujne in da terjajo take spremembe, in to je tudi moje mnenje, bolj poglobljeno pripravo. Menim, da tako huda zaostritev, kot je zaostritev kazni iz 20 na 30 let, je stvar, ki bi terjala zelo temeljite priprave, širše analize in bi bilo smiselno, da jih na takšen način predlaga vlada, ne pa da se to vlaga z amandmaji skupine poslancev. Končno gre tukaj za pomembnejše spremembe, kot so vse ostale spremembe pri spreminjanju kazenskega zakona skupaj. Zaradi tega bi se jaz zavzel za to, da bi vlada po temeljiti preučitvi predlagala takšne spremembe in da bi na tej podlagi potem o njih sklepali v novem zakonodajnem postopku. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Besedo ima gospod Bajc.
JOSIP BAJC: Hvala gospa podpredsednica. V imenu skupine poslancev, ki so podpisali predlog amandmaja k novemu a1 členu, bi dal naslednjo utemeljitev. 20-letna zaporna kazen ne more nadomestiti pred leti odpravljene smrtne kazni, niti ni primerljiva s kaznijo dosmrtnega zapora. Skupina poslancev meni, da bi bilo potrebno to kazen, ki je sicer itak predvidena le kot alternativna, zvišati na 30 let zapora. Zaradi tega tudi predlagamo tak amandma. Kazen do 20 let je torej nealternativna kazen dvajsetih let, pa bi morala postati oziroma bi jo bilo potrebno predpisati za najhujše primere povratka in steka, ker zlasti pri slednjem pri kazni 15 let zapora princip konzumacije ni ustrezen.
Zvišanje najvišje možne zaporne kazni na 30 let utemeljujemo iz več razlogov. Že sedanja nadomestitev bivše smrtne kazni z 20 leti zapora je po naše bila premalo premišljena v tistem času. Pojav najhujših kaznivih dejanj zoper življenje je zmeraj bolj prisoten tako v naši državi kot v sosednjih državah. Slovenija ne more ostati izoliran otok glede predpisa najvišje kazni, zlasti zaradi evropskih integracij in vključevanja v evropske integracije. Mora pa tudi na tem področju vsaj delno slediti evropskim standardom oziroma Evropi. V večini držav zahodne Evrope velja pravilo, da je najvišja kazen doživljenjski zapor. Če pogledamo samo nekaj primerov sosednjih držav, lahko rečem, da se najvišja kazen doživljenjskega zapora izreče v Avstriji, Italiji, Madžarski in Nemčiji. Republika Hrvaška je pa pred kratkim sprejela nov zakon, ki določa najvišjo zaporno kazen 40 let zapora. Vse to govori tudi za omenjeno spremembo v našem kazenskem zakoniku, pri čemer bi Slovenija še vedno ohranila najnižjo zgornjo mejo zgornje kazni. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Besedo ima gospa Darja Lavtižar-Bebler.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa. Spoštovani zbor! Rada bi ugovarjala gospodu Bajcu, zlasti v tistem delu, ko je rekel, da je bila odprava smrtne kazni v Sloveniji, tedaj še v Jugoslaviji, premalo premišljena stvar. Mislim, da to nikakor ni bila premalo premišljena stvar, ampak smo se zanjo odločili pravzprav zadnji čas, ker enostavno smrtna kazen, če dovolite, da uporabim to besedo, ni krščanska in zaradi tega, ker nihče nima pravice vzeti življenja nekomu, pa tudi če gre za krvnika. Sicer bi pa rekla, da tudi sama nasprotujem takemu radikalnemu zvišanju predpisanih zapornih kazni, ker višja zaporna kazen nikakor ne odvrne potencialnega storilca kaznivega dejanja, da ne bi tega kaznivega dejanja storil, če se je k temu že namenil. Tudi penologi opozarjajo, da višja zaporna kazen nikakor nima takšnega učinka, kot mislijo tisti, ki se zanje zavzemajo. Namreč, človek je narejen tako - dovolite, da sem uporabila to zvezo - da penologi opozarjajo, da približno po 8 letih prestajanja zaporne kazni to sploh ni več isti človek in da bi po 8, 9 letih denimo se morali s tem človekom ukvarjati strokovnjaki drugih strok, ne pa, recimo pazniki in drugi, ki skrbijo za to, da ljudje iz zapora ne pobegnejo. Vedeti je treba, da že zdaj sodniki praviloma predpisujejo zaporne kazni, ki sodijo v prvo tretjino predpisanih oziroma možnih zapornih kazni. Če bi se odločili za ustreznejšo kaznovalno politiko, bi lahko že zdaj v okviru teh razponov, ki so na voljo, sodniki obsojali ljudi na daljšo zaporno kazen. In še nekaj, gospod Bajc je navedel nekaj držav, ki imajo višje zaporne kazni od Slovenije in moram reči, da vse te države, ki jih je navedel, nimajo zaradi tega nič nižje kriminalitete, kot jo imamo mi, nasprotno, mi imamo nižjo. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Repliko ima gospod Bajc, nato gospod Rupar.
JOSIP BAJC: Imam repliko na gospo Beblerjevo, ko je v začetku rekla, mislim, da ste me, kolegica Beblerjeva, narobe razumeli. Jaz nisem rekel, da je bila napaka odprava smrtne kazni. Rekel sem, da je bila napaka odprava in nadomestilo smrtne kazni z 20 let zapora. Vsaj tako sem mislil, mislim pa, da sem tudi povedal. Zaradi tega tudi utemeljujem sedaj, da je po naše, za večino tistih, ki smo podpisali, da je ta zaporna kazen, ki je sedaj 20 let, prenizka in da za najhujša kazniva dejanja naj bo predpisana kazen zapora 20 let. Saj itak vemo, da je v postopku prestajanja kazni možno praktično po polovici prestane kazni zaprositi za izredno pomilostitev. Večina zapornikov, če se normalno in primerno obnaša na prestajanju kazni, pride, recimo, če je dobil 10 let, pride po dobrih 5 letih iz zapora. Kaj to pomeni? Bom navedel čisto en tak konkreten primer. Verjetno poznamo enega od zapornikov, ki je bil pred 15 leti obsojen zaradi uboja štirih ali petih žensk, pa je storil, ne vem koliko, še kaznivih dejanj v zaporu in lahko danes, jutri, pride iz zapora. Ali pa recimo konkretno, nekdo zaradi dveh posilstev, dveh, treh mladoletnih deklic dobi, ne vem, 5 ali pa 10 let in po 5-letih recimo pride na prostost. Jaz se sicer strinjam, da so verjetno kazniva dejanja v državah, ki sem jih prej naštel, v katerih so predpisane te visoke zaporne kazni, verjetno številčnejša, vendar mislim, da to ni odraz kazenske zakonodaje, verjetno je tudi česa drugega, pa verjetno tudi pri nas nizko število kaznivih dejanj ni odraz verjetno blage kaznovalne politike, ko ste omenili, da sodniki izrekajo kazni v prvi tretjini možnih kazni v samem kazenskem postopku. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Rupar se repliki odpoveduje. Besedo ima gospod Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Jaz se zavedam, da je možno na te stvari drugače gledati in da bi neka resna analiza lahko pokazala tudi to, da je treba na določenih mestih v kazenskem zakoniku povečati, postrožiti kazni. Za nekatere stvari smo se očitno že poenotili, ko smo sprejeli predloge vlade, za nekatere druge so predlogi tukaj v enem primeru, ko gre za računalništvo iz naše poslanske skupine, v enem primeru, ko gre za posebno huda kazniva dejanja zoper mladoletne osebe, to kar je predlagal gospod Jakič s skupino poslancev.
Tisto, kar je bil moj pomislek, jaz tukaj nisem šel v vsebinsko polemiko. Moj pomislek je bil, da je vprašanje, ali je možna tako huda, res korenita zaostritev in velika sprememba. Ali je korektno, da jo ponudimo na ta način, da v drugi obravnavi skupina poslancev predlaga in to celo po seji odbora. Sam odbor, ko je bil soočen s tem predlogom in to ne na predlog poslancev, ampak na predlog predstavnikov vrhovnega sodišča, je rekel, da na hitro tega ne moremo na takšen način uvajati.
Skratka, moj pomislek gre v tej smeri. Recimo, če vzamemo za točno predpostavko, da je ob ukinitvi smrtne kazni bilo premalo premišljeno, in morda tudi napačno ocenjeno, da je 20-letna kazen zadostno nadomestilo. Ne smemo sedaj ponavljati in premalo premišljeno te stvari popravljati. Ampak zelo resno analizirati, pripraviti resno analizo, videti, kakšne so posledice, videti v tem okviru, se popolnoma strinjam s kolegico Beblerjevo, videti, kaj je možno storiti tudi z zaostritvijo kaznovalne politike in potem v tem okviru predlagati celovite rešitve, ki bi ob posameznih primerih lahko šle tudi preko 20 let, če bo to zelo prepričljivo predlagano.
Jaz se bojim, da to podpreti sedaj na podlagi predlogov skupine poslancev, se mi zdi, premalo premišljeno. Jaz ne vem, bilo bi tudi lepo, če bi nam vlada dala zagotovilo, in tudi sekretariat, da tukaj s pravnosistemskih vidikov ne morejo nastati nobeni problemi in nobena neuravnoteženost zaradi takih sprememb. Jaz se bojim, da tako velika sprememba terja res celovito preučitev vsakega člena, vsake kazni kaznovalne politike. Zaradi tega imam pomislek, da bi na hitro, na podlagi teh amandmajev, podprli te spremembe. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Besedo ima gospod Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Spoštovane dame in gospodje! Ali je 30 let tista primerna najvišja kazen ali ne, jaz ne vem. Vsekakor pa bi se lahko tudi delno strinjal z gospo Lavtižarjevo, ki pravi, da je po 8 letih človek čisto drugačen in prevzgojen. Mogoče bi bilo tudi 20 let preveč. Vendar jaz ne vem, ali je to prav ali ne. Prav gotovo pa drži dejstvo, da je manjša verjetnost, da bo hudi, najhujši prestopnik ponovil to dejanje, če bo v zaporu 30, ne pa 20 let in da bomo na ta način ne samo kaznovali, to je tako vprašanje, ali ga kaznujemo ali ne, ker ne vemo, kako bi on živel. Mogoče celo v zaporu živi bolje, kot pa zunaj. Ampak mislim, da je tudi naloga, da mi družbo, državljane, zaščitimo pred najhujšimi povratniki. Zato bom jaz 30 let podprl. Jaz mislim celo, da bi dosmrtni zapor bila primerna kot najvišja kazen. Ali je 30 let krščansko ali ni krščansko, tega jaz ne vem.
Včasih, ko slišimo za najhujše, gnusne uboje, je marsikdo, ki pravi, tega bi bilo pa treba takoj ubiti in rešiti družbo pred tem. Jaz tudi, če lahko rečem iz tega krščanskega vidika, ravno zaradi tega, ker se vedno lahko še na koncu dokaže, da dokaz ni bil pravi, ampak po smrtni kazni več ni popravnega izpita. Pri doživljenjski zaporni kazni je to še možno, vsekakor je pa še bolj možno pri 30-ih letih zaporne kazni, sploh če gre za mlajše najhujše storilce kaznivih dejanj. Zato bom jaz ta amandma podprl.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi še kdo besedo? Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma za novi a1. člen. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (27 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da je bil amandma sprejet.
V obravnavo dajem amandma za nov 1.a člen. Predlagatelj je skupina poslancev s prvoimenovanim Francem Kanglerjem. Kdo želi besedo? Ni razpravljalcev.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (23 poslancev.) Je kdo proti? (15 poslancev.)
Ugotavljam, da je bil amandma sprejet.
V obravnavo dajem amandma za nov 1.b člen. Predlagatelj je skupina poslancev s prvoimenovanim Francem Kanglerjem. Kdo želi besedo? Ni razpravljalcev. Zaključujem razpravo.
Glasujemo o amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (25 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je bil amandma sprejet.
V obravnavo dajem amandma za nov 3.a člen. Predlagatelj je skupina poslancev s prvoimenovanim Francem Kanglerjem. Kdo želi besedo? (Nihče.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (21 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da je bil amandma sprejet.
V obravnavo dajem amandma za nov 3.b člen. Predlagatelj je skupina poslancev s prvoimenovanim Francem Kanglerjem. Ugotavljam, da ni razpravljalcev.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! Glasujemo za novi 3.b člen. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (26 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je bil amandma sprejet.
V obravnavo dajem amandma k 4. členu. Predlagatelj skupina poslancev, prvoimenovani Franc Kangler, ki je povezan z amandmajem k 1.a členu, ki je bil sprejet. Razpravljavcev ni, glasujemo o danem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (26 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da je bil amandma izglasovan.
Glasujemo še o členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! Torej glasujemo o 4. členu v celoti s sprejetim amandmajem. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (28 poslancev.) Je kdo proti? (15 poslancev.)
Ugotavljam, da je 4. člen izglasovan.
V razpravo dajem amandma k 5. členu, ki je povezan z 1.a členom. Predlagatelj je skupina poslancev, prvoimenovani Franc Kangler. Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Glasujemo o danem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (24 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma izglasovan.
Glasujemo še o členu v celoti s sprejetim amandmajem. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (25 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen izglasovan.
V obravnavo dajem amandma k 8. členu, ki je povezan z 1.a členom, predlagatelj skupina poslancev, prvoimenovani Franc Kangler. Razpravljavcev ni, glasujemo o amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (22 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Glasujemo še o členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (25 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da smo člen izglasovali.
Gospod Anderlič ima besedo, proceduralno.
ANTON ANDERLIČ: V imenu poslanske skupine zahtevam 15 minut odmora, verjamem pa, da bo potrebno več, glede na to, da o vseh teh amandmajih, o katerih smo sedaj glasovali v tej skupini, se odbor sploh ni sestal. Ni mnenja in kot je očitno, da tudi k 8. členu ni bil izglasovan amandma, torej do zdaj smo nekaj nekonsistentnega sprejeli. Da ne bi delali po nepotrebnem naprej podobnih zadev, predlagam, da se to prouči, vsaj mi bomo v skupini proučili, da se dogovorimo, kako ravnati naprej. Predlagam pa tudi, da bi kljub vsemu odbor to ocenil, kaj je sedaj nastalo po tem izglasovanju, ki, pravim, vsaj na prvi pogled je bilo nekonsistentno, glede na 8. člen, ki bi moral biti tudi izglasovan. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Anderlič je zahteval, če sem prav slišala, 15 minut odmora.
ANTON ANDERLIČ: Dovzeten sem do predlogov opozicije, kot vedno, tako da naj bo 34 minut.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Zaradi posvetovanja v poslanski skupini oziroma nadaljnjega dela odrejam odmor. Prekinjam to točko dnevnega reda in ker bo 18.00 ura, ko bi morali pričeti z delom, zaključujem sejo za danes. Hvala in prijeten večer.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 17. JUNIJA 1998 OB 17.27 URI.)