Sejo je vodil Andrej Gerenčer, podpredsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.09 uri.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Pričenjam nadaljevanje 15. seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jože Možgan, Eda Okretič-Salmič, Ciril Pucko, Peter Petrovič, Vladimir Čeligoj, Miroslav Mozetič, Roman Jakič, Jožef Košir, Ciril Metod Pungartnik, Zoran Lešnik, Mirko Zamernik za popoldanski del seje, Ivo Hvalica za popoldanski del seje, Janez Mežan za popoldanski del seje, Benjamin Henigman, Vili Trofenik, Polonca Dobrajc za dopoldanski del seje, Borut Pahor, Pavel Rupar, Janez Podobnik, Franc Pukšič, Miroslav Luci, Janez Kramberger, Darinka Mravljak, Miran Jerič za pričetek seje, dr. Jože Zagožen od 11. do 12. ure. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani. 49 navzočih poslank in poslancev; tako je zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil predstavnike vlade Republike Slovenije in jih prav lepo pozdravljam.
Ob zaključku včerajšnjega zasedanja je bil zbor obveščen, da bomo današnje nadaljevanje 15. seje državnega zbora pričeli z obravnavo prekinjene 11.a točke dnevnega reda, to je tretje obravnave predloga zakona o carinski službi. Danes pa smo bili obveščeni, da vlada Republike Slovenije na svoji seji pravkar obravnava amandmaje k predlogu navedenega zakona. Zato bomo navedeni predlog zakona obravnavali, ko bomo prejeli amandmaje vlade.
Današnje nadaljevanje bomo pričeli tako z obravnavo 17. točke dnevnega reda - predlog zakona o finančnem poslovanju podjetij. Nato bomo prešli na obravnavo 19. točke - predlog zakona o državnem tožilstvu. Zatem bomo prešli na obravnavo 21. točke - predlog zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, in na obravnavo 23. točke - predlog zakona o varstvu osebnih podatkov ter nato po dnevnem redu dalje.
Prehajamo na 17. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O FINANČNEM POSLOVANJU PODJETIJ, HITRI POSTOPEK. Proceduralno, gospod Štefan Klinc.
ŠTEFAN KLINC: Spoštovani podpredsednik, drage poslanke in poslanci! Vsi vemo, da je jutri velik praznik. Vemo vsi, da je danes popoldne nemogoče po cesti se voziti, kateri smo oddaljeni. Predlagam, da glasujemo, da danes delamo skozi do 13.00 ure in hitimo z delom, bodimo vedno sklepčni, in mislim, da bomo več naredili, kot pa da bomo popoldne ustvarjali nesklepčnost in ne bomo nič naredili. Zato prosim, gospod predsedujoči, da daš predlog na glasovanje, da danes delamo neprekinjeno do 13.00 ure.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Slišali smo proceduralni predlog. Predlog bom dal na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Prosim za mir v dvorani! Drugič ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Proceduralni predlog je, da danes delamo do 13.00 ure, kot je rekel Štefan Klinc, intenzivno.
Kdo je za predlog? (23 poslancev.) Je kdo proti? (15 poslancev.)
Ugotavljam, da je proceduralni predlog sprejet.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije, v prvo obravnavo. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. (Ne želi.) ... (Nemir v dvorani.) ... Predsednik odbora za finance in monetarno politiko, mag. Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Spoštovani! Predlog zakona smo temeljito proučili, ga podprli. To je tisti zakon, o katerem se je dolgo govorilo, da naj bi prispeval k večji finančni disciplini. Na predlog zakona smo podali nekaj amandmajev.
Amandmaji se nanašajo ali sledijo pripombam sekretariata za zakonodajo, sledijo pripombam iz obravnave na odboru. Med njimi pa je najpomembnejši amandma k prehodnim določbam. To je amandma k 39. členu, ki predvideva zamik uveljavitve drugega poglavja tega zakona. To je tisto poglavje, ki bo najbolj pretreslo poslovanje nekaterih podjetij za pol leta.
Na odboru je bilo poleg tega, kar je sedaj tukaj predstavljeno v amandmajih, še nekaj razprave. Ta razprava je rezultirala v dveh dodatnih amandmajih, ki ju odbor sicer ni obravnaval. Izhajata iz obravnave na odboru. Eno je amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke za novi 37.a člen, ki predvideva, da se zelo stroge določbe v zvezi s finančno disciplino v tem zakonu začnejo nanašati tudi na poslovanje državnega proračuna. Na odboru, ko smo razpravljali o tem, smo bili mnenja, da to ne sodi v ta zakon, ampak v zakon ali o izvrševanju proračuna ali o javnih financah, to je tisti, ki je sedaj v drugi obravnavi v proceduri. Zato kot odbor tega amandmaja nismo sprejeli ali takega podobnega amandmaja nismo sprejeli.
Druga razprava na odboru, ki rezultira v nekem amandmaju, je razprava o tem, ali so poslovno-finančni standardi, ki so predvideni v tem predlogu zakona in naj bi bili povod za neke ukrepe po tem zakonu, niso pa nekaj, kar bi bilo zelo eksaktno, ali torej sodijo v ta zakon ali ne sodijo. Na odboru nismo bili povsem prepričani, ali je prav, da sodijo ali ne; kasneje se je pokazalo, da inštitut za revidiranje predpisuje samo poslovno-finančna načela, ne pa nekaj, kar bi se imenovalo poslovno-finančni standardi. Zato sem kasneje sam predlagal, ker nekako ni bilo niti časa, da bi ponovno skliceval odbor, amandma, s katerim se še standardi črtajo iz tega zakona. Še enkrat pravim, ker niso zadosti eksaktni; zakon oziroma posledice v zakonu so pa zelo eksaktne in ne more se nekaj, kar je zelo eksaktno, nanašati na nekaj, kar niti ni natančno določeno.
Toliko v zvezi s tem. Torej, trije vsebinski posegi v zakon v obliki treh amandmajev. Eno je amandma odbora, dva pa izhajata iz razprave na odboru in sta bila vložena kasneje. Drugi amandmaji odbora so bolj pravnotehnične oziroma redakcijske narave. Odbor predlaga, da predlog zakona sprejmete, skupaj z amandmaji odbora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Kopač. Kolegi poslanci, prosim za mir v dvorani! Razgovore opravite v preddverju dvorane. Sprašujem predstavnika sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ali želi besedo! (Ne želi.) Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. Pismeno se je prijavil Feri Horvat, v imenu poslanske skupine združene liste.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavnice in predstavniki vlade ter medijev! Čeprav izgleda, da ta zakon v državnem zboru ne vzbuja nekega posebnega zanimanja, pa je dejstvo, da predvsem gospodarstvo od njega izjemno veliko pričakuje, in zato se je vredno malo zadržati ob njem in videti, ali je možno še kaj izboljšati v tem zakonu, zato da bi pričakovanja bila vsaj približno uresničena, če ne v celoti.
V poslanski skupini niti malo ne dvomimo v dober namen predlagatelja. Ni možno oporekati temeljnim načelom, ki so zapisana predvsem v poglavju Pravila skrbnega finančnega poslovanja, v členih od 4 do 9, čeprav bi človek rekel, da ta vsebina bolj sodi v učbenike oziroma je v učbenikih o ekonomiki podjetij ter v drugih, kot pa v zakon. Res je tudi, da so zlasti manjša podjetja in obrtniki ter zbornice, zlasti obrtna zbornica Slovenije, pa tudi gospodarska zbornica, že leta in leta opozarjali na problem plačilne nediscipline in predlagali oziroma zahtevali, da vlada sprejme predpise za poostritev plačilne discipline, predvsem za izboljšanje plačevanja obveznosti do dobaviteljev in drugih. Zato je tudi razumljivo, da obe zbornici, tako gospodarska kot obrtna, podpirata ta zakon, čeprav lahko vidimo v njihovih mnenjih in razpravah, da se hkrati sprašujejo, ali bo ta zakon tudi v praksi izvajan in ali bo deloval, ali bo dosegel svoj namen. Mislim, da je vprašanje upravičeno. Potrebno je opozoriti na to, da so pričakovanja verjetno prevelika, da so prisotne tudi iluzije in da sam zakon ne bo dovolj za zagotovitev plačilne discipline. Zakon bo z zaostritvijo odgovornosti poslovodstev in uprav...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Horvat, se opravičujem, moram vas prekiniti. Kolegice in kolegi! Prosim za mir v dvorani! Prej smo izglasovali skrajšani današnji delovnik, in če hočemo nekaj narediti, prosim za mir v dvorani, da lahko poslušamo ljudi, ki razpravljajo. Prosim.
FRANC (FERI) HORVAT: Zakon bo z zaostritvijo odgovornosti poslovodstev oziroma uprav podjetij v členih od 10 do 22 z uvedbo sankcij, ki jih zakon o gospodarskih družbah pri podobnih določbah nima, prispeval k večji finančni disciplini, ko res gre za nedisciplino, torej za nespoštovanje poslovne morale, da če nekaj kupiš, moraš plačati, ali če obljubiš plačilo, da ga moraš tudi potem izvršiti. Večji problem pa bo - in velik del finančne nediscipline in plačilne nediscipline izvira od tega - ko gre za materialne, finančne vzroke za finančno nedisciplino. Ko gre za težave v poslovanju, bodisi nakopičene iz preteklosti ali tekoče, ko gre za neplačilo upnikov oziroma neplačilo dolžnikov, tako podjetij kot tudi države oziroma proračunskih porabnikov in nastane potem cela veriga neplačevanja. Zato menim, da bodo poleg sprejema tega zakona, ki mu ne nasprotujemo, potrebni še drugi ukrepi, predvsem za odpravo vzrokov finančnih težav in finančne nediscipline. Naj navedem samo nekatere. Potrebno bo učinkovitejše in hitrejše saniranje podjetij, ki imajo težave in imajo realne tržne in druge šanse za preživetje in za razvoj. To, kot smo slišali predstavitev ministrice za gospodarske dejavnosti, je tudi ena od njenih programskih prioritet. Potrebno bo hitrejše finančno, tržno in drugo prestrukturiranje podjetij. Potrebna bo tudi večja finančna disciplina proračunskih uporabnikov, zato bomo podprli amandma, ki ga predlaga kolega Špiletič, ali pa bo potrebno v zakon o javnih financah, do sedaj imenovan zakon o proračunih, vgraditi določila, ki bodo tudi s sankcijami zavezovala odgovorne osebe pri porabnikih javnih sredstev, obvezo, da izvršijo svoje obveznosti do podjetij. Kajti teh primerov, ko država ne izvršuje obveznosti, po drugi strani pa kasira davke, je tudi zelo veliko in je tudi del vzrokov za plačilni nered in nedisciplino. Potrebni bodo realnejši roki za uveljavitev zakona. Zato bomo tudi podprli amandma, ki ga predlaga kolega Kopač k 39. členu: Prehodni rok 6 mesecev za uveljavitev zakona.
Končno bi zaključil s tem, da ko obrazložitev govori o finančnih posledicah tega zakona, mislim, da so te posledice podcenjene. Ker govori samo o tistem, kar bo zakon direktno s sabo prinesel bolj na formalnem področju, ne pa o tistem, kar bo potrebno tudi storiti na področju odprave vzrokov finančne nediscipline. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. V imenu poslanske skupine Socialdemokratske stranke, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Zakon, ki je pred nami, je gotovo nastal zaradi močnega pritiska predvsem obrtne zbornice, tudi gospodarske zbornice in številnih, predvsem majhnih podjetij, ki so se zaradi velike plačilne nediscipline znašla v položaju, ko niso več mogla poravnavati tekoče svojih obveznosti. Na drugi strani pa so imele ogromno terjatev, predvsem do velikih poslovnih sistemov. Ker se bo to razmerje še bolj zaostrilo z uvedbo davka na dodano vrednost, je potem ministrstvo za finance oziroma vlada pripravila zakon, ki je pred nami in ki zapoveduje, da je treba obveznosti poravnavati tekoče. Mislim, da so že pravila dobrega gospodarjenja in pravzaprav ni nekega posebnega razloga, da jih v zakonu še posebej napišemo.
Če je to nujno potrebno samo zato, da dobimo podlago, da neplačilo posebej sankcioniramo, potem je ta ukrep še nekako razumljiv, drugače pa to zahtevajo že pravila lepega oziroma gospodarnega obnašanja vsakega poslovnega sistema. Če pogledamo globlje. Zakaj je ta zakon sploh potreben? Gotovo je to potrebno zaradi nedelovanja oziroma prepočasnega delovanja pravne države. Podjetja opozarjajo na to, da kljub temu, da z verodostojnimi listinami lahko izkažejo obstoj terjatev, enostavno teh ne morejo izterjati. Na sodišču postopki tečejo predolgo in tudi ta oblika izterjave, ta oblika prisilne izterjave žal ne omogoča podjetjem, da dobijo tisto, do česar so upravičena.
Tudi ta zakon po našem prepričanju ne bo rešil tega, kar naj bi - problema nelikvidnosti, ko gre za razmerje med velikimi poslovnimi sistemi in majhnimi podjetji. Kaj se bo zgodilo? Veliki poslovni sistemi, na katere je vezano veliko število majhnih podjetij ali obrtnikov, avtoprevoznikov na primer, se bo kar na enkrat znašlo v situaciji, da bodo veliki poslovni sistemi rekli naslednje: "Plačilni rok je 12 mesecev. Vzemi ali pusti." Na ta način tudi obveznost podjetja, da pravočasno poravna svoje obveznosti, pomeni, da mora podjetje poravnati obveznosti v 12 mesecih. Skratka, v tem odnosu nismo rešili ničesar, ker bo še vedno pogovarjanje, dogovarjanje o poslu, dogovarjanje dveh neenakopravnih partnerjev. Ključnega, kar naj bi s tem zakonom rešili, na ta način torej ne rešujemo.
Drug velik problem, ki pa tudi ostaja odprt, pa je problem neplačila države. Namreč, dogaja se, da vsi proračunski uporabniki že na začetku leta naročijo blago, naročijo storitve, do višine zneska, ki je določen v proračunu. Ker se pa v proračun stekajo sredstva celo leto po mesecih, tako ti proračunski uporabniki tudi celo leto postopoma plačujejo svoje obveznosti in država je tako največji neplačnik ali pa največji neredni neplačnik v tej državi. Ta zakon tega problema ne rešuje. To dejstvo, ob uvedbi davka na dodano vrednost pomeni, da tistega, kar smo hoteli s tem zakonom urediti, to je problem nelikvidnosti, vsaj v večini s tem zakonom ne odpravljamo.
Zato smo v naši poslanski skupini predlagali amandma k 37. členu tega zakona, ki bi ministra za finance zavezal, da v roku enega meseca po sprejemu tega zakona izda podzakonski akt, ki bi vsebino tega zakona oziroma tiste določbe, ki veljajo za gospodarske družbe, zavezal tudi vse proračunske uporabnike. Na ta način bi torej izenačili proračunske uporabnike s tistimi gospodarskimi subjekti, ki so ustanovljeni po zakonu o gospodarskih družbah. Čeprav se pa hkrati sprašujemo, kako je mogoče, da minister za finance že doslej ni izdal načina, kako in do katere višine smejo posamezni proračunski uporabniki sprejemati obveznosti; saj vendarle obstaja proračunsko načrtovanje - vsak mesec oziroma še pogosteje morajo proračunski uporabniki poslati na ministrstvo za finance zahtevo za odobritev višine sredstev v tekočem mesecu. Kako je mogoče, da ni to tisti "plafon", do katerega smejo tudi proračunski uporabniki prevzemati obveznosti? Prevzemajo jih lahko, seveda, do višine, ki je določena v proračunu, denarja pa dobijo vsak mesec eno dvanajstino. Minister za finance, skratka, tu ni storil tistega, kar bi moral in kar bi lahko v okviru pooblastil, ki jih že ima.
Seveda pa v poslanski skupini izražamo tudi dvom v korektnost tistega dela zakona, ki govori o izbrisu iz registra, oziroma tistega dela zakona, ki je prenesen iz pred nedavnim sprejetega zakona o stečaju in likvidaciji. Namreč tisto, kar je bilo tam predvideno, da se bo reševalo v postopku stečaja oziroma likvidacije ali pa prisilne poravnave, se bo zdaj kar po bližnjici naredilo zgolj z izbrisom iz sodnega registra. In ali je ta postopek korekten ali ni, menim, da je potrebno in vredno razmisleka, še preden začnemo glasovati o zakonu v drugem branju. In jaz bi tu pa res lepo prosil, da se do tega opredeli tudi sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve državnega zbora, kajti narediti izbris iz sodnega registra, ne da bi se pred tem pretehtale vse terjatve in vse obveznosti posameznega gospodarskega subjekta, kar se pa naredi v stečajnem postopku, nam izraža dvom, da se tu zaradi pritiska predvsem sodnikov, ki so se močno uprli zakonu o stečaju in likvidaciji in je vlada seveda temu pritisku ugodila, izraža dvom v korektnost takšnega postopka. In še enkrat sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve prosim za mnenje. Poslanska skupina SDS torej zakonu kot takemu ne bo nasprotovala. Pomisleke, ki jih imamo ob tem zakonu, sem navedel, seveda pa pozivam vse, da podprete amandma, ki smo ga predlagali, kajti na ta način zagotovimo enakopravnost pred zakonom vseh gospodarskih subjektov in tudi v veliki meri vplivamo k odpravi nelikvidnosti, kar naj bi bil temeljni cilj tega zakona. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov bo govoril gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod podpredsednik, gospe in gospodje! Lepo vas pozdravljam! Naša poslanska skupina se je kar precej ukvarjala s tem zakonom o finančnem poslovanju in v prispodobi bi rekel, da je ta zakon podoben vrtnici, ki zdaj lepo cvete, raste pa iz trnja. Se pravi, da je nekaj posebnega in je po svoje težko pričakovani zakon, po drugi strani pa bodo, kot so že nekateri pred mano povedali, posledice malo hujše, kot jih marsikdo pričakuje. Menim, da je prav, da gre zakon po hitrem postopku skozi parlament. Vemo, da smo se tudi v samem odboru za finance in monetarno politiko s tem veliko ukvarjali in da smo ga gotovo, ko je šlo za umeščanje oziroma za njegovo veljavo, smo seveda opozarjali na to, kar pa seveda bo izhajalo iz ustreznega amandmaja, ki je bil na odboru podprt, da se njegova uveljavitev malo prenese, ker bi bilo zelo "nefer" in netaktno, da bi v nekem trenutku, 1. julija, tako rekoč vsekal z dvema udarcema po poslovnem svetu. Vemo, da dobivamo davek o dodani vrednosti in seveda tudi ta zakon bo nared, vendar je treba vedeti, da naše gospodarstvo najbrž zmore toliko in nič več. Se pravi, davek na dodano vrednost bo tako poseben primer, o katerem vemo, da je govora, da se vseeno malo prizanesljivo stopa v prvih mesecih v veljavo. Ta zakon pa, kot smo že slišali in kot vemo, kakšna je njegova vsebina, predstavlja pa izjemen poseg - žal najmanj 5, 6 let prepozno, poseg v našo poslovno disciplino, v poslovno moralo in seveda v določene relacije, ki vemo, da v sodobni tržni ekonomiji mora obstajati, če ni, ko gremo v Evropo, ali tisti, ki smo že delali z Evropo pred tolikim časom, je vedno bila dana beseda, dana pogodba, obveznost, ki niti nisi razmišljal, kako bi se je izogibal. Skratka, to so stvari, ki vemo, da resni poslovni svet nanje računa in da sploh ne razmišlja o tem, da bi kaj lahko drugače bilo.
Sem tudi za to, da, kot pravim, ta zakon sega tudi v to področje, da se premnoge, kot se temu reče, mrtve duše pokopljejo oziroma da se konča to registrsko vedenje o njih, ker veliko, tisoče takih firm je bilo na hitro ustanovljenih itn. in marsikatera taka firma gotovo bega ali je bila gotovo tudi krivec tistega, da so se potem denarji pretakali po napačnih računih ali se iztekali v napačna vedra. Skratka, gre za to, da se s tem zakonom naredi temeljni in bistveni red na področju pregleda firm, ki delajo in so poslovno usposobljene. S tem, ko rečem poslovno usposobljene, gotovo tudi vsa poglavja govorijo o tem, kaj je treba v preventivi, v spremljanju gospodarskih družb še pripraviti, da bodo res bile napovedi, bili cilji, bili načrti izvedeni. Se pravi, neke določene obveznosti, ki nastopajo, morajo biti pokrite, in če tega ni, je potrebno reagirati. To se pravi, tudi v sam poslovni svet se bo s tem zakonom zelo zarezalo, njihova odgovornost povečala, kar konec koncev pa tudi določbe, ki govorijo o osebni odgovornosti, niso majhne in segajo v precejšnje milijone, kar pomeni, da bo tudi nadzorni svet in podobno in menedžment, da bodo imeli pred sabo neko trdo določilo, ki žal, kot pravim, prihaja precej prepozno, vendar, kot pravim, nikoli prepozno.
Menimo v naši poslanski skupini, da je predvsem potrebno tudi s strani ministrstva za finance in vseh tistih, ki bodo odgovorni za to, za bdenje nad tem zakonom, tudi pripraviti ustrezne podzakonske akte in določiti natančna navodila. Zgodilo se bo marsikaj, seveda zakon se lahko bere intenzivno ali ekstenzivno; če se bere intenzivno, potem se pripravi že sedaj, že sedaj se nanj računa, kaj bo v posledici, če so pa ekstenzivni, potem seveda se čaka in se ugotavlja, ali bo ali ne bo nič iz tega. Vendar se bojim, da bo precej firm zalotenih o tem razmišljanju, da pač menda ne bo nič, zakon pride in seveda ne bo bistveno posegel v vsebino in odgovornost posameznih firm.
Dobro veste ali marsikateri se lahko spomnite, da je bila ena od najbolj temeljnih zakonodaj prejšnje države gotovo zakon o zavarovanju plačil. To je bil edini zakon, ki je naredil neverjetno velik red in neverjetno veliko odgovornost, ne glede na to, da so tudi tam bile malverzacije. Menim, da je le-ta prinesel bistveni premik. Pričakovali bi in nekako smo v poslovnem svetu tudi takoj po osamosvojitvi pričakovali, da se bo tudi na slovenskem poslovnem svetu pojavil podoben zakon, ki bo te zadeve uredil. Vi sami veste, da so mnogi instrumenti zavarovanja plačil nekako izpadli z dnevnega reda. Nekako niso v praksi, ni menic, ni nič oziroma zadeve so nekako pozabljene. Vendar menim, da bo tudi v tej smeri potrebno kaj narediti. Vendar zakon v tej smeri tega ne rešuje. Rešuje bolj v programiranju, v predčasnem in dovolj zgodnem pregledovanju obveznosti in obveznosti, ki so izvedljive, ki so plačljive in ki pomenijo, da je firma solventna, da je zmožna plačevati in če ni zmožna plačevati, da se pritisne na ustrezne gumb, ki pomeni alarm.
Ne bom predolg. Menim, da je tudi tisto bilo pomembno opozorilo in bi ga tudi jaz poudaril v imenu poslanske skupine SKD, da je potrebno sprejeti tisti amandma, ki ga je odbor podprl, ki pomeni 6-mesečni odložilni rok, in tisto, kar je bilo govora v zadnjem delu odbora, ko smo se pogovarjali, da bi morala tudi vlada z določenim ukrepom zagotoviti izvajanje tega zakona tudi na nivoju proračuna. Vlada bi morala, predstavljajoč sebe kot solventnega in zanesljivega partnerja, z velikim računom, se pravi proračunom tudi zagotoviti to odgovornost plačevanja v določenem času in zanesljivo. To čaka tudi vlado, določen interni akt, ki mora biti brez dvoma tudi del tega zakona in ki nekako nakazuje, da se tu gremo vsi enakopravno prizadevanje za poslovno moralo in finančno disciplino.
Tudi naš poslanski klub ta zakon podpira. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Rejc. Ali želi še katera poslanska skupina? (Ne želi.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimamo, razprave so omejene na 5 minut. Ali želi kdo besedo? Prosim, gospod Hrastelj.
PETER HRASTELJ: Gospod podpredsednik! Spoštovani kolegi, kolegice! Izhajam iz obrtniške družine, poznavajoč 30, 35-letno delovanje obrtnikov. Moderno povedano, danes s.p. in tako dalje.
Na vseh zborih obrtnih zbornic v preteklih 2, 3 mesecih, kjer smo razpravljali o tem zakonu, ki ga danes imamo na mizi, vlada med slovenskim obrtništvom pesimizem. Kajti, ko je bil ta zakon v nastajanju in ko smo s predlagatelji oziroma snovalci tega zakona opozarjali na neplačilno disciplino, misleč že na DDV, smo dobili od teh avtorjev odgovor "boste pač morali izvajalci iskati kvalitetnejše naročnike". Danes se sprašujemo, jaz se sam sprašujem: Kdo je danes kvalitetni naročnik, če proračunski uporabniki plačujejo s tri, štiri, petmesečno zamudo? V obrtnih zbornicah in tudi osebno pozdravljam ta zakon; vendar če bo oblast sledila črki zakona, potem se kaže neka luknjica skozi predor, da bomo prišli na zeleno vejo, kolikor dolgo pa tega ne bo, tako dolgo bodo tudi obrtniki s petimi, desetimi, pa tudi dvajsetimi oziroma petdesetimi zaposlenimi v velikih težavah. Namreč, močno pogrešamo tisto etiko v pozitivnem smislu, ki se je že uveljavljala takrat, ko je bil še zakon o zajamčenju plačevanja računov. Tega ni več, in če smo v tržnem gospodarstvu, pričakujemo najprej od države poslovno moralo, potem pa še od koga drugega. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Hrastelj. Želi še kdo besedo? Če ne, zaključujem splošno razpravo.
Prehajamo na drugo obravnavo, to je razprava ter odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. S tem v zvezi vas želim opozoriti, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Prosim, da ugotovimo prisotnost! Ugotavljamo sklepčnost. (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Prehajamo na obravnavo posameznih členov in amandmajev k členom, ki jih imate v pregledu z datumom 22.2.1999.
Najprej dajem v razpravo 1. člen in amandma k 1. členu, ki ga je vložil odbor za finance in monetarno politiko. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 1. člen. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 1. člen sprejeli.
Smo pri 4. členu, amandma odbora in dodatni amandma gospoda Janeza Kopača, ki ga pa ni v pregledu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2, amandma gospoda Kopača, ki pravi: "V 4. členu se črtajo besede ’in standardi’. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (30 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 4. člen. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponovili bomo glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 4. člen sprejet.
K 8. členu je amandma gospoda Kopača, ki ni v pregledu, dobili ste ga pa na mizo. Pravi: "V 8. členu se črtajo besede ’in standardi ter drugimi pravili poslovno-finančne stroke’. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Amandma je povezan s prejšnjim amandmajem gospoda Kopača, ki je že bil sprejet. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 8. člen. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 8. člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo 8. člen sprejeli.
Smo pri 9. členu in amandmaju odbora za finance. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 9. člen. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 9. člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 9. člen sprejet.
Smo pri 10. členu. Amandma odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 10. člen. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 10. člen? (29 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo 10. člen sprejeli.
Smo pri 11. členu. Amandma odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 11. člen. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 11. člen? (32 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 11. člen sprejeli.
Smo pri 15. členu. Amandma odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 15. člen. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za 15. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 15. člen sprejet.
Smo pri 19. členu in amandmaju odbora za finance. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločali bomo o 19. členu. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 19. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 19. člen sprejet.
Smo pri 20. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 20. člen. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 20. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 20. člen sprejet.
Imamo amandma za novi 37.a člen poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Gospod Špiletič, prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Predlagani amandma bi želel dopolniti tako, da se na koncu amandmaja črta pika in doda besedilo "ob upoštevanju zakona o izvrševanju proračuna" (v pismeni obliki bom dal pa kasneje, če je potrebno).
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Slišali smo predlog spremenjenega amandmaja, ki ga bom prebral: "V roku enega meseca po uveljavitvi tega zakona minister, pristojen za finance, sprejme podzakonski akt o finančnem poslovanju proračunskih uporabnikov, ki bo smiselno povzel določbe tega zakona ob upoštevanju zakona o izvrševanju proračuna." Želi kdo razpravljati o tem? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma za novi 37.a člen sprejet.
Smo pri 38. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 38. člen. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 38. člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 38. člen sprejet.
Smo pri 39. členu, amandma odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 39. člen. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 39. člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 39. člen sprejet.
Opravili smo razpravo o vloženih amandmajih. Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Kdo želi besedo? (Nihče.) Ker ne želi nihče besede, dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih, razpravljati moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Nihče.) Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo naslov zakona sprejeli.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da so bili k predlogu sprejeti vsi amandmaji in členi iz pregleda plus 8. člen, ki ga je dal gospod Kopač. K tem členom je možno dati še amandmaje v tretji obravnavi. Želi kdo vložiti amandma? (Ne želi.) Sprašujem, če želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu kot celoti? (Ne želi.) Končali smo s tem postopkom. Sprašujem sekretariat za zakonodajo, ali kaj v skladu s 189. členom nasprotujemo! Smo neusklajeni? Je vse v redu. Potem, ker ni zadržkov, dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 19. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DRŽAVNEM TOŽILSTVU, HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Besedo dajem državni sekretarki, Nives Marinšek.
NIVES MARINŠEK: Glede na to, da vlada še ni vložila amandmajev, ki jih bo verjetno sprejela danes popoldne, predlagam, da se točka odloži na popoldanski del seje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ali kdo nasprotuje, da umaknemo to točko? Prosim, gospod Demšar. Vlada želi vložiti amandmaje.
VINCENCIJ DEMŠAR: Lepo pozdravljeni! Gospod podpredsednik! Prosil bi, če lahko poveste, katere točke bomo sploh danes obravnavali. Na začetku smo bili okoli carinskega zakona, ste rekli, da bo vlada šele danes obravnavala. Sedaj je to drugič. Prosil bi, glede na to, da smo obljubili, da bomo intenzivno delali, da poveste, kaj se bo še tako zgodilo, kot se je danes že drugič. Ali lahko poveste, katere točke so sigurno danes na vrsti in da jih bomo obravnavali?
Pripravil sem se ravno na to točko. Sedaj vidim, da stvari niso pripravljene. Zdi se mi, da je to res zelo neresen način. Niti prej, ko smo začeli ob 10.00 uri, pred eno uro še ni bilo jasno, ali bo ta stvar pripravljena ali ne. Mislim, da nas tokrat res vlada grdo podcenjuje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Demšar! Kar zadeva mene kot predsedujočega, je bila ta točka pripravljena. Ker je vlada napovedala, da bo vložila amandmaje in zaprosila, da preskočimo to točko, je normalno, da počakamo amandmaje vlade. Zjutraj sem napovedal, kako bomo danes delali. Tudi ta točka je bila napovedana. Napovedal sem, da bomo obravnavali carinski zakon. Vlada je tudi zaprosila, da bo dala amandmaje k temu. Dokler amandmajev ne bo, o tem ne bomo razpravljali. Gospa Beblerjeva, prosim.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!
Predlagam, da vendarle obravnavamo to točko, kajti z vidika obveznosti državnega zbora in še posebej matičnega delovnega telesa je ta točka pripravljena. Odbor za notranjo politiko in pravosodje je tudi sprejel dva amandmaja, ki ju tudi predlaga v sprejem državnemu zboru. Odbor je naložil vladi, da pripravi še en amandma, ki se nanaša na plače članov tožilske skupine za posebne zadeve. Odbor je tudi usmeril vlado, na kakšen način naj pripravi ta amandma. Kolikor ga vlada sedaj nima še vloženega, to lahko stori tudi kakšna od poslanskih skupin ali pa ustrezno število poslancev. Predlagam, da to stvar opravimo in če drugega ne, mislim, da se vodja naše poslanske skupine strinja, da poslanska skupina LDS vloži ustrezen amandma.
Mi smo na odboru pravzaprav že zakoličili smer, v katero naj bi se ta amandma zapisal. Če ste za to, bi predlagala, da opravimo to točko dnevnega reda.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Glede na dva ugovora, ki sta zelo tehtna, predlagam, da nadaljujemo to točko dnevnega reda, torej 19. točko.
Gospod Demšar, še želite?
VINCENCIJ DEMŠAR: Gospod predsedujoči, moje vprašanje je bilo, ali so tiste točke, ki ste jih napovedali, da jih bomo danes obravnavali, pripravljene ali niso. Tega odgovora nisem dobil. Zato bi prosil, da poveste, ali so tiste štiri točke, ki ste jih danes napovedali, potem ste rekli, po dnevnem redu - ali sta naslednji dve pripravljeni ali ne?
Glede tega, da ima vlada tu amandma in da še ni prišel do nas, da nima smisla, da to točko potem obravnavamo - sem samo presenečen, da je to tako.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Vse točke, ki sem jih...
VINCENCIJ DEMŠAR: Prosil bi za odgovor, ali sta ti dve točki pripravljeni.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Za nas so točke, ki sem jih napovedal, bile pripravljene; vlada je proceduralno predlagala to, kar je bilo povedano. Ker so bili ugovori, sem se odločil, da 19. točko nadaljujemo, torej da ne umaknem 19. točke.
Predlog zakona je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo.
Prosim poročevalko, predsednico. Prosim, proceduralno gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani kolegi! Mislim, da bi bilo neumestno obravnavati to točko dnevnega reda brez prisotnosti ministra za pravosodje. Zadeva je "ultra" aktualna. Marsikaj se dogaja na tem področju in sprejemati en tak zakon po hitrem postopku, v odsotnosti pravosodnega ministra, po vsem tem, kar se je zgodilo zadnje dni na tem področju, res ne bi bilo primerno.
Predlagam, gospod podpredsednik, da spremenimo to odločitev ali da uredimo zadevo tako, da se pokliče minister za pravosodje v državni zbor in šele v njegovi prisotnosti to obravnavamo. Sicer pa predlagam, da nadaljujemo z neko drugo točko dnevnega reda. Bi prosil, gospod podpredsednik, da daš to na glasovanje.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kar zadeva poslovniške določbe je vlada zapisala in nas obvestila, da bosta pri tej točki dnevnega reda Tomaž Marušič, minister, in gospa Nives Marinšek, državna sekretarka. Torej poslovniškim določilom je zadoščeno. Ker ste imeli proceduralni predlog, da točko prekinemo, dokler ne pride minister gospod Marušič, bom dal to na glasovanje. Poslovniško pa je zadoščeno, da lahko točko obravnavamo.
Ugotovimo prisotnost za proceduralni predlog gospoda Hvalice. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni predlog? (19 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da proceduralni predlog ni sprejet.
Besedo dajem predsednici odbora, gospe Darji Lavtižar-Bebler.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Ta zakon je pravzaprav že precej časa vložen v parlamentarni proceduri. Zato bi na začetku rekla, da aktualne razmere ne morejo vplivati na sprejem in oblikovanje tega zakona, kajti eno od temeljnih načel tudi v zakonodajnem postopku je, da se zakoni ne sprejemajo in ne spreminjajo "ad personam", ampak "ad rem". Tako predlagam, da se tudi mi lotimo obravnavanja in sprejemanja te novele.
Razloge za sprejem zakona po hitrem postopku je predlagatelj obrazložil v svojem predlogu. Na seji odbora je predstavnik sekretariata izrazil pomislek, ali je navedene razloge mogoče upoštevati v okviru presojanja obstoja izrednih potreb države, ki po poslovniku utemeljujejo hitri postopek obravnave in sprejemanja zakona. Člani odbora so se ob tem v večini strinjali z obrazložitvijo predlagatelja, da glede na aktualnost problematike obstaja tudi upravičenost za časovno krajši in čim hitrejši postopek sprejemanja zakona. Odbor je zato sklenil, da podpira obravnavo in sprejemanje predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državnem tožilstvu po hitrem postopku.
Člani odbora so se v uvodni razpravi seznanili z oceno stanja in razlogi za sprejem zakona ter predlaganimi bistvenimi rešitvami, ki jih je predstavil minister za pravosodje. Minister je med drugim povedal, da predloženo zakonsko besedilo nadomešča besedilo predloga novele, ki je bila pripravljena za obravnavo v državnem zboru že julija 1998, vendar pa je naletela na kritike v pravni znanosti, predvsem pa v tožilski stroki. V ministrstvu so upoštevali pripombe ter pripravili novo besedilo.
Predlagane določbe odpravljajo nejasnosti glede dosedanje zakonske ureditve skupine državnih tožilcev za posebne zadeve iz 10. člena zakona o državnem tožilstvu ter določajo stvarno in krajevno pristojnost te skupine, ustanovljene na nivoju državnega tožilstva Republike Slovenije. V 1. členu uporabljena definicija oziroma določitev pojma organiziranega kriminala je enaka tisti, ki jo pri svojem delu uporablja policija, kajti konkretizacija in kvalifikacija kaznivega dejanja je predmet nadaljnjega postopka oziroma obravnave kriminalnega dejanja. Minister je menil, da je za dvomilijonsko državo dovolj ustanovitev ene tovrstne skupine. Glede kadrovske zasedbe pa je pojasnil, da so rešitve skladne z ostalimi kadrovskimi rešitvami po zakonu o državnem tožilstvu. Vodjo skupine, ki je "primus interpares", imenuje generalni državni tožilec vselej izmed članov skupine, ki pa so imenovani oziroma o njihovi dodelitvi v skupino s svojim mnenjem odloča personalna komisija na predlog generalnega državnega tožilca.
Predstavnica sekretariata je v nadaljevanju na kratko povzela pripombe sekretariata, pri čemer pa je posebej poudarila načelno pripombo glede prehodne ureditve in opredelitve vprašanja nadaljnjega dela in trajanja mandata doslej delujoče posebne skupine. V splošni razpravi sta sodelovali tudi predstavnici generalnega državnega tožilstva Republike Slovenije in društva državnih tožilcev Slovenije. Generalna državna tožilka je povedala, da so v sami tožilski organizaciji obstajali različni pogledi na ureditev tega vprašanja, vendar pa je po dolgem času prevladala visoka stopnja usklajenosti. Članom odbora je dala v razmislek predlog, ali ne bi bilo bolj pravilno, da bi generalni državni tožilec vodjo skupine imenoval na podlagi posebnega mnenja personalne komisije.
V zvezi s predlaganim 37.a členom pa tožilci menijo, da tožilci v tej skupini opravljajo najzahtevnejše naloge, ki od njih terjajo velik miselni in fizični napor, zato je prav, da se jim prizna vsaj plača svetnika okrožnega državnega tožilstva. Prav tako se je strinjala s predlogom, da je v zakonu nujno urediti prehodno obdobje do imenovanja drugih članov skupine. Predsednica društva državnih tožilcev je izrazila podporo članstva predlogom, ki so se oblikovali v tožilski organizaciji, ob tem pa je še povedala, da je po mnenju državnih tožilcev nujno pospešiti postopek priprave in sprejemanja celovite novele zakona o državnem tožilstvu, saj tožilci ugotavljajo, da določene obstoječe nedorečene določbe ovirajo učinkovitost njihovega dela. V razpravo se je vključil tudi predstavnik kazenskega oddelka vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki je povedal, da tudi na sodišču podpirajo novelo 10. člena zakona, saj so bili od vsega začetka soočeni z vlaganjem različnih pravnih sredstev odvetnikov, ki so izpodbijali legalnost posebne skupine.
Člani odbora so v razpravi v večini podprli predložene zakonske rešitve, za katere so menili, da bodo omogočile natančnejšo opredelitev pristojnosti ter organiziranosti posebne skupine za obravnavanje organiziranega kriminala. Strinjali pa so se, da je potrebno prisluhniti opozorilom stroke ter besedilo oblikovati ter precizirati v smislu njihovih predlogov, ki zagotavljajo odpravo pomanjkljivosti, ki bi lahko vplivale na učinkovitost dela. Med drugim je bil dan tudi predlog, da se seja odbora prekine ter da se v nadaljevanje obravnave povabi tudi predstavnika posebne skupine državnih tožilcev, ki bi odboru predstavil mnenje do predloženih rešitev, vendar pa ta predlog v odboru ni bil izglasovan. Člani odbora so v nadaljnji razpravi ocenili, da je besedilo predloga zakona primerna podlaga, da se opravi druga obravnava ter prešli k razpravi o posameznih členih. Ob navedenem pa so upoštevali tako pripombe na seji prisotnih predstavnikov stroke, kakor tudi predstavnika sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Odbor je sprejel naslednja amandmaja k 1. členu. Prvič. V prvem odstavku se besedilo "posebna skupina državnih tožilcev" nadomesti z besedilom "skupina državnih tožilcev za posebne zadeve". In drugič. V tretjem odstavku se tretji in četrti stavek spremenita tako, da se glasita: "Krajevno pristojna državna tožilstva so dolžna obveščati generalnega državnega tožilca Republike Slovenije o zadevah iz drugega odstavka tega člena takoj, ko izvedo zanje. Po dodelitvi generalnega državnega tožilca zadevo prevzame v obravnavanje skupina.
V zvezi s pripombami, da bi morda v novem 10.b členu precizirali, da naj bi personalna komisija dala še posebej mnenje v zvezi z imenovanjem vodje skupine, je bilo v odboru ugotovljeno, da to ni potrebno, ker personalna komisija že tako daje mnenja za vse člane skupine. Prav tako je bilo upoštevano pojasnilo glede ustrezne usposobljenosti in ustreznih izkušenj, ker te izhajajo iz opredelitev v zakonu o sodiščih in v zakonu o sodniški službi.
Odbor se je strinjal s pripombami sekretariata in predstavnikov tožilske stroke glede plače članov posebne skupine, ker gre za obravnavanje zahtevnejših zahtev, ter pripombami glede opredelitve prehodne ureditve oziroma vprašanju v zvezi s prehodom na novo obliko organiziranosti. Zaradi zagotovitve strokovno pravilnih formulacij odbor glede teh vprašanj ni oblikoval konkretnih predlogov. Predlaga pa vladi, da v tem smislu vloži ustrezne amandmaje.
Po zaključku obravnave predlaganega zakonskega besedila je odbor sklenil, da predlaga državnemu zboru, da po opravljeni obravnavi predloga zakona po hitrem postopku sprejme predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državnem tožilstvu v celoti. Upoštevaje razpravo na seji odbora prisotnih predstavnikov tožilske organizacije pa je odbor sklenil predlagati državnemu zboru, da sprejme še naslednji sklep:
Vlada naj pospeši postopek priprave in v zakonodajni postopek čim prej predloži predlog celovite novele zakona o državnem tožilstvu, pri čemer naj upošteva ustrezne predloge stroke za zagotovitev učinkovitega dela državnih tožilcev.
Opravičujem se, ker sem vam prebrala celotno poročilo odbora za notranjo politiko in pravosodje, vendar glede na začetne polemike se mi je zdelo, da je to potrebno. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim, gospod Demšar. Poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa za besedo. Meni je še dodatno žal, da ni ob tej priložnosti izglasovan predlog, da bi tu prisostvoval gospod minister, ki bi tudi lahko marsikaj dodatno pojasnil, Čeprav je bilo povedano, kdo danes tu predstavlja ministrstvo oziroma vlado.
V naši poslanski skupini se sprašujemo, prvič, zakaj, ko že imamo posebno skupino za posebne zadeve, sedaj moramo po hitrem postopku sprejemati spremembo tega zakona, da bomo imeli tako skupino. Tu gre za neko nelogiko. Hitri postopek pri tako pomembnih stvareh, kot je državno tožilstvo, istočasno pa osnovo že imamo, da ta skupina za posebne zadeve lahko normalno dela.
Drugič. Bili smo pozorni na to, da je sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve dal manj konkretnih pripomb, vendar je dal bistvene pripombe. Tekst, ki je bil že lansko leto predložen, ni kaj bistveno spremenjen. Glede na to, da smo sedaj dobili čisto v narekovajih, bi rekel, "nov tekst", to je v bistvu to star tekst. Nadalje smo bili pozorni na to, kar je tudi sedaj rekla predsednica našega odbora, da gre za finančne posledice, ki sigurno v tej zvezi bodo, medtem ko v samem tekstu predlagatelj pravi, da ne bo nobenih finančnih posledic.
Tu bi želeli imeti odgovor na to, zakaj se tako mudi s to zadevo, glede na to, kot sem že omenil, da skupina že dela. Nadalje bi želeli vedeti, kaj je sedaj s finančnimi posledicami. Seveda jaz bom v imenu poslanske skupine potem konkretno v podrobnostih še povprašal le te posamezne nedorečenosti posameznih sklepov.
Moram povedat tudi to, da smo tisti, ki smo v odboru v opoziciji, zahtevali, da bi prišla tudi dotedanja vodja te posebne skupine, vendar tega nismo uspeli doseči. Menimo, da bi ravno dosedanja vodja lahko bistveno pripomogla k jasnosti in boljši spremembi tega zakona, če je ta sprememba že potrebna. Sedaj vidim tu tudi gospoda ministra, gospoda Marušiča, upam, da bo nam poslancem krščanskih demokratov na to odgovoril. Torej gre za tri bistvena vprašanja, nedorečenost, hitri postopek, finančne posledice. Tu vidimo, da je stvar nedorečena in upam, da bo gospod minister nam pojasnil te stvari, da se bomo potem lažje odločali.
O podrobnostih pa kasneje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine socialdemokratske stranke, gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi.
Gospod podpredsednik, najprej se vam moram zahvaliti, da ste tako transparentno pokazali tukaj, da imamo v tej vladi in v tej koaliciji ministre dveh kategorij. Če je kadarkoli minister LDS predlagal umik, je bilo to vedno sprejeto brez kakršnekoli debate. Tu pa seveda ni bil minister iz LDS-a in na tem se je pokazal izrazit politični interes, izrazit politični interes in izrazit vpliv aktualnih zadev, ki jih je gospa Beblerjeva na začetku zanikala, potem pa je v obrazložitvi čez eno minuto omenila, da glede na aktualnost se je odbor strinjal. Politična aktualnost.
To, da sta dve kategorije ministrov, samo za intermeco, sem zadnjič, ko smo čakali na govor predsednika Clintona, opazil. Ministri ljudske stranke so čakali eno uro prej in v dežju, ministri LDS-a pa so prišli ob napovedi, da sedaj pa prihajajo slavnostni gostje v prvo vrsto.
To pač je današnje stanje in ob takem stanju ni čudno, da imamo pred sabo tudi takšen zakon, ki je po mojem mnenju in po mnenju naše poslanske skupine izrazit poseg - mogoče je bil sicer planiran, pa se v tistem trenutku, ko ga je pripravljalo, ministrstvo tega ni zavedalo - vendar sedanji interes liberalne demokracije kaže, kako se je v tem trenutku spolitiziralo ravno to mesto, o katerem je danes govora v tem zakonu.
Zaradi vsega tega poslanska skupina socialdemokratske stranke meni, da - kot smo predlagali že na začetku - bi morali ta zakon umakniti. Sedaj pa menimo, da ni potrebe za sprejemanje zakona, še posebej pa ne za hitri postopek. Ob tako zapleteni situaciji v skupini za posebne zadeve bi si, najmanj kar bi bilo potrebno, morali vzeti čas za temeljito pripravo zakona, za temeljit premislek in za temeljite rešitve. Seveda za zakon ni potrebe in ni osnove tudi zaradi tega, ker veljavni zakon o državnem tožilstvu v 10. členu določa, da lahko generalni državni tožilec za obravnavo več zahtevnih kaznivih dejanj ali iz drugih tehtnih razlogov določi skupino državnih tožilcev. Ker torej omenjeni zakon daje skupini vso potrebno zakonsko podlago za delovanje, ni potrebno vnašati dvomov o potrebnosti delovanja skupine, kar se vnaša s temi spremembami. Je pa logičen ta izrazit političen interes za spremembo zakona, kajti za spremembami zakona o državnem tožilstvu se skrivajo in iščejo svojo legitimiteto tudi posamezniki, ki so doslej najodločneje nasprotovali delu in mandatu skupine za posebne zadeve, sedaj pa so napredovali ravno v to skupino, kar je, milo rečeno, zelo neokusno, in kar se dela z roko v roki s političnim vrhom.
Predlog sprememb zakona o državnem tožilstvu tudi jasno kaže, da v vladi kot celoti ni politične volje za dejansko uspešno delo skupine tožilcev za posebne zadeve. Nadaljnje razmišljanje v to smer in pokazatelji v to smer kažejo tudi to, da se s spremembami zakona o državnem tožilstvu zožujejo možnosti pregona kaznivih dejanj na področju gospodarskega kriminala, kar je popolnoma nesprejemljivo v situaciji, ko je to najbolj kritično področje pregona kaznivih dejanj. V tej luči ni naključno, da se je ravno s spremembami v državnem tožilstvu začel dirigiran umik pregona hudih kaznivih dejanj divjega lastninjenja. To se popolnoma ujema s spremembami v tožilstvu in to je načrtna politika. Tudi ta primer, da se niste strinjali, da se odloži do takrat, ko bo vlada, resorni minister predložil svoj amandma, izraža jasen strah, da bi minister v tej situaciji sam umaknil zakon. Jaz pričakujem od gospoda ministra, da bo to storil, ker to bi bilo v tej situaciji blokada brezumnosti na tem področju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Jerovšek! Po poslovniku je bila ta točka dnevnega reda pripravljena, zato sem tudi odprl razpravo o tej točki. Vlada je imela možnost, da predlaga, da se točka preloži, to je njena proceduralna možnost. Ker smo temu dejstvu ugovarjali oziroma je prišlo s strani pozicije in opozicije ugovarjanje, sem smatral, da s točko nadaljujemo. Vedno ko je šlo za hitri postopek, smo ugodili vedno poslanskim skupinam ali pa posameznim poslancem. Ocenil sem, da je državni zbor pripravljen za to točko, zato sem jo tudi, kot že prej dejal, tudi odprl. Želi besede še katera poslanska skupina? (Ne želi.) Prehajamo na razprave poslank in poslancev. Pisno se je prijavil samo gospod Ivo Hvalica, ostali ste omejeni na 5 minut. Prosim, gospod Hvalica. Medtem pa se nam je pridružil tudi gospod minister, tako da je tudi željam zadoščeno.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani kolegi! Pravzaprav nenavadno je, kot jaz rečem, da ob tako pomembnem zakonu, čeprav gre za novelo zakona, se ne opravi neka širša obravnava. Že sam postopek, hitri postopek, mene osebno moti. Zadovoljen pa sem, da je prišel v državni zbor tudi pravosodni minister. Torej gre za, jasno, zelo specifično zadevo, kot je zakon oziroma spremembe zakona o državnem tožilstvu, pa vendar mislim, da mora politika tu nekaj povedati. Pri izvajanju tega zakona je trenutno več politike kot stroke, več politike kot stroke. Z zakonom se sedaj uvaja posebna skupina, do sedaj se je to imenovalo drugače. Posebna skupina že ima nek pomen. To malo diši po realsocialističnem. Posebna sodišča, posebno to, posebno drugo in meni to vizualno ni všeč. Recimo, da se je to komu zapisalo, v smislu se mu je zareklo. To je stvar avtorjev.
Svojo razpravo bom zasnoval ali naslonil na zapis, ki je bil v Pravni praksi, ki ni glasilo socialdemokratska stranka, ampak je strokovno glasilo pravnikov. V Pravni praksi je pred časom izšel en zapis, ki izraža nezadovoljstvo, kar v nekaj segmentih, te predlagane novele zakona. Gre za nekatera sporna določila, ki jih članek v Pravni praksi tudi natančno secira. Če opozorite gospo Marinček, da trenutno ne bi imela svoje konference v klopi, ker moti razpravljavce. Hvala lepa v naprej, gospa državna sekretarka.
Šel bi malo po vrsti. Ko sem že govoril o posebni skupini, moram povedati, da se je tudi Pravna praksa spotaknila ob to novo imenovanje. Sedaj se namreč skupina imenuje "skupina državnih tožilcev za posebne zadeve". Res je novo predlagano imenovanje te skupine krajše in mogoče bolj teče, ampak ima tudi negativni prizvok.
Drugo, kar je, gre za neka sporna določila. Pri teh spornih določilih, predno bi to omenil, moram priti na to, kar je predsednica odbora za notranjo politiko tu rekla, potem ko je v eni sami minuti ugotovila, da aktualne razmere ne vplivajo na sprejem tega zakona, hkrati pa je utemeljevala hitri postopek, ker aktualne razmere to zahtevajo. To se je zgodilo, če boste prebrali magnetogram v eni sami minuti. To zaradi tega, ker je poročilo brala, pri tem pa ni prebrala, kaj je tam zapisano. Tako je izpadlo tu iz nastopa. Ali aktualne razmere vplivajo ali ne vplivajo? Vedno vplivajo in morajo vplivati. Morajo vplivati. Če sprejemamo kakršnokoli zakonsko določilo, pri katerem aktualne razmere ne vplivajo, to se pravi, da smo gluhi za tisto, kar se okoli nas dogaja. Aktualne razmere morajo vedno vplivati pri sprejemu oziroma pri obravnavi nekega zakonskega predloga oziroma novele zakona. Danes nisem tu zaradi same novele zakona kot take. Jaz sem danes tu za dogovornico zaradi tožilca Bobiča, bom kar povedal. Če se ne bi zgodil tožilec Bobžič, danes ne bi prišel sem, ker to ni moja materija in se tudi na to ne spoznam. Sem pa poslanec državnega zbora, ki je v prejšnjem mandatu raziskoval v prvi preiskovalni komisiji v zgodovini tega parlamenta velike nečednosti in velike "svinjarije", ki sicer niso kaznivo dejanje, po sedanji razlagi, jaz pa mislim, recimo, da so. Samo natančno jih je treba artikulirati, da potem postanejo tudi kaznivo dejanje, seveda pa to zavisi od politične volje in tudi pri tožilcih gre za politiko.
To, kar se je zgodilo v primeru Primex in Smelt, je velika "svinjarija", ampak velika "svinjarija" odgovornih v državnem tožilstvu. To je neizpodbitno dejstvo. Saj se lahko tožilstvo brani, da je spravila za zapahe tisto žensko, ki sem jo že ne vem kolikokrat omenil, ko jo je prišla marica iskat, potem ko je "sunila" čokolado za 195 tolarjev v veleblagovnici Interspar. Kraja je kraja, samo je pa velika razlika. Velika razlika med tisto čokolado in med desetinami in stotinami milijonov tolarjev.
Za lažje razumevanje, danes imamo tak tečaj, da lahko takoj preračunamo te zadeve v marke, za tiste, ki niso sposobni dojemati še vrednosti v tolarjih. Za stotine milijonov tolarjev gre in tožilstvo je z eno samo operacijo zadevo pospravilo pod preprogo. To so velike "svinjarije" in v kontekstu teh velikih "svinjarij", mi sprejemamo novelo zakona po hitrem postopku. Ob zelo majhnem zanimanju poslancev, skoraj bi rekel, ob predpočitniški zasedbi, sedaj sigurno tudi državni zbor ni sklepčen, ampak to je pač drug problem.
Kakorkoli že, zdi se mi neprimerno, da ta zakon v teh ultra aktualnih zadevah, ki zadevajo celotno slovensko pravosodje, potem ko se to pravosodje ubada s stotisočimi nerešenimi zadevami, mi sprejemamo nek zakon po hitrem postopku, za katerega ta trenutek kot poslanec državnega zbora nisem gotov, ali pomeni racionalizacijo v kontekstu našega pravosodja ali pa dodatno zavoro. Če sledim zapisu iz Pravne prakse, potem racionalizacije tu ne vidim. Citiral bom kratek odstavek, ki pravi, da bi sporno določilo, ki je predvideno v predlogu spremembe tega zakona, lahko pomenilo tudi dobesedno izpad nekaterih primerov pregona: "Povsem na kratko naj se dotaknem še stvarne pristojnosti skupine, ki jo določa predlog sprememb zakona o državnem tožilstvu. Skupina naj bi bila pristojna za pregon storilcev s področja organiziranega kriminala. Predlog nato tudi ponudi definicijo organiziranega kriminala. Pri tem velja opozoriti, da bi na ta način iz pristojnosti skupine izpadli primeri pregona kršitve avtorskih pravic." Recimo, to je en primer, za katerega do sedaj nisem vedel, da je v takšnem obsegu in da je to danes zelo pomemben segment dela skupine. In tako dalje in tako dalje. Torej, meni se zastavlja dilema ob tem zakonskem predlogu: ali glede na trenutno stanje, ki je takšno, kakršno je, kjer tožilka nič manj kot toži oziroma ovadi pravosodnega ministra, kjer generalna državna tožilka pove, da velika "svinjarija" ni kaznivo dejanje, kjer ta ista generalna državna tožilka ščiti tožilko, ki ovadi pravosodnega ministra - torej, v tem nepopisnem, za moje pojme, bom rekel, kar kaosu, ki vlada na tem področju, mi sprejemamo tu zakon po hitrem postopku.
Če ta predlog spremembe zakona prinese kakršnokoli spremembo v pozitivnem smislu, sem prvi, ki bi pritisnil na tipko, ki bi glasoval za ta zakon. Ker pa v to nisem gotov ali pa, ker bom rekel, da me je to, kar sem o tem prebral, kolikor sem se seznanil tudi iz tega zapisa iz Pravne prakse, ker mi pravzaprav ne dovoljuje, da bi razmišljal optimistično, pozitivno v tej smeri, bom glasoval proti tej spremembi zakona. Nisem namreč prepričan. Če me pa pravosodni minister tu prepriča, če me prepriča o tem, da je tožilka Romihova ravnala prav, če me prepriča o tem, da je državni, ali ne vem kakšen naziv ima, tožilec Bobič ravnal prav in da je to v interesu te države, potem si pridružujem jasno pravico, da spremenim to mnenje, mnenje o mojem glasovanju. Zaenkrat pa je tako, kot sem rekel. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Replika, gospa Darja Lavtižar-Bebler. Repliko je prej gospa napovedala. Prosim, gospod Lavrinc. Ali pustiš, da dama najprej? Hvala.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa, gospod podpredsednik, za besedo in hvala lepa, gospod kolega, Maks Lavrinc, za prednost, ki ste mi jo dali. Jaz bi seveda replicirala gospodu Hvalici, in sicer na tisti del njegovega govora ali pa nastopa tukaj, ko je govoril o tem, da očitno tudi sama nisem razumela, za kaj gre, ko govorim o aktualnih razmerah. Jaz bi tukaj povedala naslednje. Ko sem rekla, da se zakon ne sprejema glede na aktualne razmere, sem mislila na trenutno situacijo, ki je bolj javnosti pred očmi in to je situacija, ko je odstopila dosedanja vodja te skupine za posebne zadeve in ko je bil imenovan novi vodja te skupine in da zaradi tega seveda ne moremo tega zakona pač sprejemati na ta način, da bi predvsem mislili na to, kdo bo vodja te skupine. Aktualne razmere da, so pa tiste, ki sem jih prebrala iz poročila in ki so, če ste pazljivo poslušali, bile tam tudi posebej eksplicirane. To pa je, da nekateri v stroki, pravni stroki in še posebej v tožilski stroki oporekajo pač zakoniti podlagi za delo te skupine v sedanjem zakonu in aktualne razmere v tem smislu, da številni odvetniki vlagajo različna pravna sredstva, s katerimi tudi oporekajo legalnost te skupine.
Replicirala bi na to, kar je tukaj navedel gospod Hvalica, samo en članek v Pravni praksi. Verjetno je imel pred očmi samo zadnji članek v Pravni praksi, ki je nastal izpod peresa gospe Brezigarjeve, ki je kritizirala to sedanjo novelo, s katero pa se je predhodno sama strinjala takrat, ko jo je minister oziroma vlada vložila v parlamentarno proceduro in ko je ona pač bila še vodja te skupine za posebne zadeve. In drugič pa je v tej isti Pravni praksi še pred časom izšel, bi rekla, pa res celovit članek na temo te posebne skupine in na temo prvič vložene novele, ki zadeva 10. člen zakona o državnem tožilstvu. Ta članek pa je nastal izpod peresa gospoda dr. Fišerja, sedanjega ustavnega sodnika, takrat tožilca, ki je bil tudi, to vsi vemo in tega ne skrivati, kandidat za generalnega državnega tožilca. Ta je prikazal v svojem članku tudi mednarodno primerjalno ureditev, kjer je navedel, da za te posebne skupine velja, da mora biti njihov delokrog precizno določen. Če bi skrbno brali, kaj sedanji 10. člen tega zakona o državnem tožilstvu pove, bi se verjetno morali vsi strinjati s tem, da je ta 10. člen pomanjkljiv, da daje najbolj široko možnost osebne presoje generalnega državnega tožilca za katero vrsto kaznivega dejanja in za katere vrste pregon bo zadolžil skupino za posebne zadeve.
Sedaj pa ravno ta novi 10. člen precizira, katere so tiste organizirane oblike kaznivih dejanj, za katere je naša družba in naša država še posebej zainteresirana, da se posebej preganjajo. Ne vem, morda je res tudi kršitev avtorskih pravic, da so morda res tudi tako v družbi nevarna kazniva dejanja, kot je sicer organiziran gospodarski kriminal, nedovoljena trgovina z mamili in tako naprej. To se lahko zakonodajalec še posebej opredeli. Nimam nič proti temu, da posebej v ta delokrog določimo tudi pregon, kršitev avtorskega prava.
Ne vem, če je to res tiste vrste družbena nevarnost, da bi jo dali v posebno skupino. Kot rečeno, vložite amandma, s tem se tudi strinjam. Enostavno gre za to, da je ta novi 10. člen preciziral, kaj je delokrog te skupine za posebne zadeve. Skupina je glede na amandma, ki smo ga vložili v odboru, sedaj je predlagano, da bi se imenovala skupina za posebne zadeve, ne pa posebna skupina tožilcev. Tako je tudi v tem pogledu temu zadoščeno. Za enkrat toliko, hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Lavrinc.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala, predsedujočemu za besedo. Nekaj od tega, kar je omenila gospa Lavtižarjeva, mi je prihranjeno. Tudi sam menim, da mimo "tolčejo" tisti, ki govorijo, da ni nobene potrebe po bolj natančni določitvi področja, s katerim naj bi se ta skupina ukvarjala, iz dveh razlogov.
Prvi je ta, ki je bil že naveden in je po moje zelo pomemben, saj pravniki oziroma odvetniki izkoristijo, in to povsem upravičeno, vsako netočnost ali nenatančnost v zakonodaji.
Drugi je ta, da je praksa pokazala, da se je obravnavalo bolj po obrazih kot po vsebini ali po nekem sklopu vsebine. Jaz bi vas spomnil na Depalo vas, na zadevo Jelinčič itn. Glede tega, kaj se ta hip preganja v tej državi in kaj bi se moralo, imamo seveda lahko povsem različna mnenja. To se strinjam in v to pristajam. Ne morem pa pristati kot poslanec, da bi sprejemal zakon, ki bi dejal blanko menico tožilcem, da tisto, kar sami ocenijo, je kaznivo in je treba preganjati, tisto kar pa ne, pa ne. Temeljno načelo v kazenski zakonodaji je, da je kaznivo samo tisto, kar je v naprej zapisano. Če se niste zavedali takrat, ko smo popravljali kazensko zakonodajo, da nekatera dejanja postanejo z novo zakonodajo prekrški in da jih tožilec ne bo mogel več goniti zaradi tega, ker je preprosto pretekel absolutni zastaralni rok, potem vam bog pomagaj. Ampak jaz sem vedel, kaj se dogaja in sem na ta način želel pomagati sodstvu, da se ne ukvarja z marginalijami, ampak da se ukvarja z velikimi stvarmi. Ni res, da se v primerih, ki sta bila tu našteta, ne preganja več, ni res. To so povedali tudi sami tožilci.
Še nekaj bi rekel. Organiziran kriminal je kot rak za vse civilizirane družbe in zato se celo voditelji teh dežel pogovarjajo o tem, kako je treba stvari zastaviti, da bi se to preprečilo. Mislim, da ne sme biti na odmet oziroma ne smemo spregledati dejstva, da je prav v tej želji, da verificira svoje predloge, minister našo zakonodajo oziroma poizkus teh sprememb tudi soočil z mnenjem, ki ga imajo v Evropski uniji, in da so to stvar pohvalili.
Strinjam se tudi s tistimi, ki pravite, da je treba celovito stvari renovirati. Pri tem seveda govorimo o področju kazenske zakonodaje. Na vsak način bo verjetno treba popraviti stvari, tudi v tem predkazenskem postopku, ampak to naj bi bile ne nestrpne, temveč strpne in predvsem strokovne razprave. Za to pa po moje sedaj ta hip niti ni pogojev. Poglejte, da se tukaj "nategujemo" za vsako izrečeno besedo.
Še to bi rekel, koliko politika vpliva na kadrovanje ljudi v sodstvu oziroma v tem primeru v tožilstvu. V Ameriki pravzaprav čisto direktno in jih ni nič sram to tudi povedati in zapisati. Pri nas se je želelo, in to je pojasnil gospod minister z definicijo, ki je sedaj v predlaganem zakonu in na katero vlagamo amandma, pripomoči k temu, da bi imel minister vpliv na to, predvsem z namenom, da se na mesto vodje te posebne oziroma te tožilske skupine za posebne primere predlagajo najboljši. Če je gospa, ki je kritizirala v Pravni praksi, kritizirala to, da je ta zakon pisan ad personam, ne pa ad rem, je imela pravzaprav v nekem smislu prav. Prav z namenom, da bi na nek način zagotovili dobro delo, je bila želja ministra, ki je niti ni skrival, da bi to skupino tudi po preoblikovanju in po novi ureditvi vodila gospa Brezigarjeva, kar pa bi lahko zagotovil samo tako, če bi imel vpliv na izbor. To so dejstva. Mislim, da tu niti ni stvar tako slaba. Vendar če je naletela na tolikšno kritiko in da se ne pristane na ta podtikanja, ki jih imamo možnost slišati in prebrati v časopisih, smo predlagali, da se to preprosto črta in naj potem tožilci sami sebe urejajo in postavljajo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Pravzaprav nisem razumel replike gospe Lavtižar-Beblerjeve, ker mi ni pojasnila, od kod njen "salto mortale", "iz aktualnih razmer ne vplivajo" in "utemeljitev hitrega postopka" - svetujem ji, da prebere magnetogram.
Kar se pa tiče gospoda Lavrinca, ki tu citira Depalo vas in Jelinčiča - O.K. dajmo to na eno stran tehtnice, na drugo stran pa Elan, Smelt, Primex in bivše vodilne v Hitu, pa bomo videli, kakšna je tu "vaga". Res je, da je celo predsednik države - mislim, da včeraj ali predvčerajšnjim - rekel, da pač ni "fer", da te proizvaja politika - seveda ni, ker ne obstoja niti financiranje volilne kampanje iz leta 1992, niti Studio Marketing, niti Kartonažna Murska Sobota in tako dalje, vse to se pometa pod preprogo. Jaz, ki sem bil posredno udeležen v teh aferah, moram nedvoumno konstatirati, kot je na moje veliko presenečenje pogumno konstatiral že gospod Šorli - mislim, da je bilo to v Odmevih - da sta bila zaenkrat v vseh teh zadevah samo dva obtožena in obsojena, to je novinarka Rosvita Pesek in poslanec Ivo Hvalica. To je žalostno.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Replika, gospod Jerovšek, potem pa gospod Lavrinc.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Tudi sam bi zelo na kratko repliciral gospe Beblerjevi. Ravno tako nisem razumel njenega izvajanja. Mislim, da bi morala enkrat obrazložiti vpliv aktualnih razmer, drugič nevpliv aktualnih razmer. Vendar gotovo je, da aktualne razmere vedno vplivajo vsaj na zakonodajni postopek ali pa so odraz aktualnih razmer. Kot sem že enkrat omenil, slišal sem, da so tudi aktualne razmere preprečile, da bi gospod Anderlič in gospa Beblerjeva bila v kontaktu z gospo Hillary na Brdu ker sta glasovala proti volilnemu zakonu, proti Drnovšku. To so take aktualne. ... (Smeh v dvorani.) ... (Smeh - gospod Jerovšek.) ...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Drugo pa navajanje, gospa Beblerjeva, v takem kontekstu ste vi navajali, da je glede legalnosti skupine tisto, kar je zapisal sedanji ustavni sodnik gospod Fišer, tisto je dobesedno zakon. Verjetno zaradi tega, ker ga je predsednik Kučan dvakrat predlagal, da je imel posebni status.
Repliciral bi gospodu Lavrincu, ki je omenil, da se je prej v državnem tožilstvu obravnavalo bolj po obrazih kot po kaznivih dejanjih. Gospod Lavrinc! Po dveh ali treh mesecih nove generalne državne tožilke je ta praksa izrazito prisotna. Toliko dejanj in toliko regiranja po obrazih v korist nekaterih obrazov ni prejšnji generalni tožilec v devetih letih, kolikor je imel mandata, skupaj spravil.
Sedaj je vsak dan nov primer regiranja po obrazu, ščitenja nekaterih obrazov. Tožilci so sami potrdili iz posebne skupine, da bivši generalni državni tožilec ni nikdar zahteval, da se umakne že izpisan spis, ovadbeni spis. Tu v primeru Draga Kosa se je to zgodilo. Ni se zgodilo samo tisto, gospod Lavrinc in ostali poslanci, na tem istem sestanku, ko so bili kriminalisti in tožilci je gospa Cerarjeva očitno odredila, tako so nam odpisali iz notranjega ministrstva, da se tudi preiskovalni komisiji, ki je 14 dni pred tistim, pred tem oziroma tri tedne pred tem zahtevala listinske dokumente, ki so bili osnova za Gričarjevo poročilo, da tiste v trenutku prevzame nek drugi Fišer, okrožni državni tožilec, da bi se preiskovalni komisiji preprečil dostop do tega. Mislim, da gospa generalna državna tožilka ve, da so nekje tudi, kot pravniki rečete strokovno, leks specialis, zakon, ki ima večjo veljavo na nekem področju.
Kljub vsemu temu se je delalo po obrazih oziroma za zaščito nekega obraza, nekega Draga Kosa. Očitno je to, in tu vam dam prav, tu je povezava z Depalo vasjo. Tu je tisti problem. Zelo dobro ste nakazali gospod Lavrinc. Dela se po obrazih in s tem je spornost. Tudi gospod minister očitno ni pravi obraz, ker se dela po obrazih. Vsak naslednji dan, če bo šlo tako naprej, bo v tej državi pravne države še dodatno manj. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice in kolegi! Prosim, da se pri replikah držimo 70. člena poslovnika in da ne odpiramo novih tem, da poslanec opozori na neko vprašanje, ki ni bilo pojasnjeno. Gospod Lavrinc, imate besedo.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala za besedo, pa tudi kričal ne bom. Ni tehtanja, to, kar je želel predstaviti tukaj gospod Hvalica, med tem, kar so na sodiščih zamočili, da uporabim tako domačo besedo, sodniki, in med tem, kaj so tožilci v teh primerih gonili. Tega ne more biti. Tožilci so v vseh primerih gonili in če se kdo lahko v teh zadevah, ki so se končevale tako, kot so se, posipa s pepelom, bi to bilo lahko samo na sodiščih. Vendar tudi njim je treba v bran povedati to, da če jih bomo tako nesramno obdelovali, kot se je to začelo v zadnjem času, je to zame samo tisti del scenarija, kjer naj se diskreditira še tretja veja oblasti. Prva, torej izvršilna je, druga smo menda sami, in tretja je sodna. To je eno.
Drugo. Ni res, da je spis za zadevo Draga Kosa umaknjen ali pa ukinjen, ampak je šel na pristojno tožilstva. Torej vsi tisti, ki trdite, da bi pravzaprav vse zadeve morala obdelovati ta skupina, izražate popolno nezaupanje vsem tožilcem. Pa tega nezaupanja sigurno ne zaslužijo. To so ljudje, ki vestno in strokovno precej delajo. Kakšen je izplen, je seveda odvisen tudi od zakonov in od sposobnosti obrambe. Jaz bi vas vseeno spomnil na nekatere določbe, s katerimi smo v nekaterih postopkovnih zakonih vgradili člene, ki priganjajo k nekemu zaključku neke zadeve. Namreč, znano je, da v Angliji tisti, ki je poklican na sodišče, pride tudi iz bolniške postelje. Pri nas jim pa seveda na misel na pride, da bi se kdo potrudil priti na sodišče in na tak način se seveda potem odlagajo do te mere, da potem tudi kakšna tako pomembna zadeva, kot je bil recimo zame Elan, ob katerem smo vsi pljuvali čez sodnike, ostane nedokončana. Zato meni ne pritikati tistega, kar nisem želel povedati.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Replika, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz ugotavljam, da velika večina razprav ne sodi k vsebini zakona, ki ga obravnavamo. Jaz bi rad opozoril, da je združena lista oziroma naš predsednik ob poslanskih vprašanjih, ki jih naslavljamo predsedniku vlade, zahtevala, da vlada zbere poročila o aktivnosti tožilcev, po potrebi tudi sodišč, v zvezi s kaznivi dejanji nezakonitega lastninjenja. Pri tem naj poudarim, da če bi - to pa jaz trdim - gospod pravosodni minister odgovorno opravljal svoje naloge, bi si, kolikor ima za to pooblastila (jaz pa obsega teh pooblastil ne želim ocenjevati), moral taka poročila že zdavnaj zagotoviti, ker potem bi opravljal tisti del nadzorne funkcije, kolikor jo lahko opravlja nad tožilci ali eventualno dobiva poročila o delu sodišč. Menim, da bi državni zbor moral vztrajati, da takšne ocene v skladu z zakoni dobiva, da je pa vse drugo - namreč ocenjevanje posameznih primerov, brez da imamo dokumentacijo, ocenjevanje inštitucij, diskvalificiranje posameznikov, kar danes delamo - neprimerno za delo državnega zbora, pa tudi za spoštovanje pravne države in delitve različnih funkcij, ki jih ima zakonodajna, izvršna in sodna oblast pri nas. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Najprej bi te vprašal, ali si mene opozoril zaradi 70. člena. Jaz 70. člena poslovnika nisem kršil, to ti zagotavljam, ker sem ga ponovno prebral.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Nisem vas opozarjal.
IVO HVALICA: Hvala lepa. No, sem se že ustrašil, da kršim poslovnik.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Jerovšek je govoril...
IVO HVALICA: Ja, ker sem v velikem strahu pred kršitvijo poslovnika, sedanjega poslovnika (novega bo treba verjetno velikokrat kršiti, če se bo sprejel v taki formi, kot je nakazana).
Torej, replika gospodu Lavrincu. Ne sedaj podtikati, kako se tu pljuva in ne vem kaj po vseh tožilcih! Ne! Vi ste omenili dva primera - in tudi ne tehtam - jaz sem pa omenil štiri primere, samo ljudi trenutno - če hočete, da uporabim vaše besede, kako vse v nič dajemo - ki so delali na tem segmentu. To je pa več kot jasno, naj vam ponovno naštejem: Elan, Primex, Smelt in bivše vodstvo Hita. Samo to. Tu mi odgovorite, če si kaj upate! Tu, kjer gre za največjo mafijsko dimenzijo! Tu povejte, kako se je odrezalo tudi tožilstvo! Povejte, povejte! Imena povejte! Lahko jih branite, lahko so za vas to sveti, zame to niso, ne glede na to, kar reče predsednik države. On že ve, zakaj reče, da ni afer. Prej ali slej bo morala ta država le razčistiti predvolilno kampanjo leta 1992 - nujno, ker tisto je bilo pravzaprav leglo in povzročitelj vsega. In kaj bi se še lahko zgodilo, če ne bi prav v tem državnem zboru najbolj močno na to opozarjali in zadevo tudi vsaj delno spravili naprej? Tu je treba dati pojasnila in ne mi podtikati vseh tožilcev. Ne! Povedal sem že za to govornico, da so me ljudje iz pravosodja in vam moram, da tudi tožilec je eden med njimi, ki so me prosili, da je treba vendar o tem spregovoriti in sem tudi tu povedal ob priliki volitev v sodni svet, da bi najrajši s tem se ne ukvarjal. Ampak če kot poslanec državnega zbora moram, sem dolžan se o tem izreči, glasovati, potem lahko povem tudi svoje mnenje. Tu je zadeva zaenkrat takšna, da najmanj kar je - pa bom ponovil tisto mojo, znano že floskulo - je nehigienično, da takšen zakon sprejemamo po hitrem postopku. In bom ponovil še enkrat; potem ko tožilci tožijo pravosodnega ministra. Pa kje ste kdaj zadnje čase še kje to zaznali v Evropi, mogoče v Bandustanu, pa ne vem kaj, spodnji Ognjeni zemlji - da ne bi slučajno praviloma imenoval kakšne države in me ne bi zopet človek, ki udriha z Delom po glavi poslanca, potem zatožil, da žalim čustva drugih držav. Tu je treba spregovoriti. Še enkrat; ne dovolim si podtikanja. Ne gre za vse tožilce, gre pa za te velike primer in tu je tožilstvo odpovedalo in nihče me ne prepriča, da s to predlagano spremembo zakona se na tem področju kaj lahko stori, kvečjemu bo verjetno iz sita nastalo rešeto. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Replika, gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Repliciram gospodu Lavrincu. Gospod Lavrinc, v svoji repliki ste dejali, da se poskuša - verjetno midva z gospodom Hvalico - diskreditirati sedaj še pa tretja veja oblasti. Ja, kdo pa bolj diskreditira tretjo vejo oblasti kot ta stran parlamenta? Ni me bilo včeraj popoldan tu, ampak diskreditirali ste jo včeraj, zelo eklatantno in zelo zavestno, ko ste sprejeli zakon o rednih volitvah. Po dveh letih redne volitve, izven roka pa so redne volitve v Kopru, ki je na odboru dvakrat gospa Bitenčeva zagotavljala: ni pravne osnove, da je protizakonit, protiustaven in da se ne sme zgoditi.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Jerovšek, prosim!
JOŽEF JEROVŠEK: Počakajte, diskreditacija sodne veje oblasti. Šli ste v diskreditacijo proti odločbi ustavnega sodišča. Takšnega parlamenta v Evropi ni.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Jerovšek, malo znižajte ton glasu, lepo prosim! Saj slišimo vsi dobro.
JOŽEF JEROVŠEK: Takšnega parlamenta v Evropi ni. Ampak tu niste diskreditirali samo tretje veje oblasti, diskreditirali ste tudi to državo, namensko ste to naredili, da bo se lahko širilo po Evropi, da so tu izredne razmere - v Kopru - ker samo v izrednih razmerah se lahko izglasuje tak zakon. Implicitno ste priznali izredne razmere.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Jerovšek, prosim!
JOŽEF JEROVŠEK: In gospod Juri se lahko smeji, ker je to potrditev njegove teze, ki jo širi po Evropi, da so tam izredne razmere, zato ker tam živi manjšina. Vsak... (Razpravljanje v poslanskih klopeh.) Vedno diskreditirate sodno vejo oblasti. In izredne razmere v Kopru - je gospod Avšič zadnjič govoril - ali je tam policijska ura pa to? Zdaj, včeraj ste jih pa priznali. Samo v izrednih razmerah se lahko tak zakon izglasuje.
In naslednja diskreditacija sodne veje oblasti, ki je pa nismo mi zgrešili. Zgodila pa se je - vam bom razložil - v ponedeljek na Kongresnem trgu, ko se je čakalo na ameriškega predsednika. Vam bom, ne, ne! Prej sem še omenil, da se je zgodila ločitev na dve vrsti ministrov...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Jerovšek, imate repliko.
JOŽEF JEROVŠEK: Ne bom, ne prekinjajte, ker...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Imate repliko, ne zdaj mešati obisk Clintona...
JOŽEF JEROVŠEK: ...gre o diskreditaciji sodne veje oblasti in me ne prekinjajte, prosim. Dodatno k tistemu, da sta dve kategoriji, da so morali ministri ljudske stranke tam čakati in dodatno se je diskreditiralo zakonodajno vejo, ker se ni smelo snemati, ker niso smeli poslanci priti, ker so to ljudska stranka, tam predsednik parlamenta... In dodatno največja diskreditacija pa se je zgodila. Gospod Testen, predsednik ustavnega sodišča, je prišel v istem trenutku kot jaz na Kongresni trg in je čakal več kot eno uro. V tisti kategoriji gospodje ministri iz LDS-a, pa predsednik vaše stranke, so pa prišli napovedani na poseben prostor, kjer so že prej čakali stoli, da bi se usedli, in še tam je bilo nekaj ljudi iz bivšega CK-ja - zadnjega - prišlo z dežniki Cankarjevega doma.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Jerovšek, imate repliko in prosim vas, nehajte s tem, vam bom vzel besedo!
JOŽEF JEROVŠEK: Obrazlagam o diskreditaciji sodne veje. Med temi, ki je bil predviden sedež, ni bil predviden tudi predsednik ustavnega sodišča, čeprav je enakopravno. Po protokolu bi moral biti enakopraven in tako hude diskreditacije in kaj takega si ne bi smela ta država in tisti, ki so delali protokol... In to vedno zavestno delajo. Vedno! Organizirano se to dela. Ni bilo predvideno, da je v tistem krogu, ko so bili stoli, potem so jih umaknili. Nikjer mu ne dajo ustrezen status, čeprav so vse tri veje oblasti enakopravne in to je najhujša diskreditacija, ki se zavestno dela, kjer se ljudi manipulira na ta način, da ta sodna veja nima nobene teže. To so posledice, vse to tudi in današnji zakon in to, kar dela gospa Cerarjeva. To so posledice. Zavestno se dela diskreditacija in ne očitajte mi, mi se borimo za to, da bi bile vse tri veje oblasti enakopravne, da bi bila normalna država, da bi pravna država delovala. Delate zavestno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Jerovšek! Dovolj možnosti imamo poslušati, ne pa preveč... Ker je ozvočitev dobra. Prosim, da se držimo točke dnevnega reda, drugače replik v bodoče ne bom dovolil. Gospod Petan je prej, se opravičujem. Usedi se tukaj spredaj, da ne bo kaj spet narobe. Gospod Petan, replika. Prosim vas, da se držimo točke dnevnega reda. Pred seboj imamo zakon o državnem tožilstvu. Pustimo zdaj obisk Clintona in vse ostalo. Prosim.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani! Imam navado, da bolj tiho govorim. Upam, da bo dovolj glasno.
Pogovarjal se bom o diskreditaciji in zato tudi repliciram. Zastopam stališče, da je delo tisto, ki določi ugled ali diskreditacijo. Omenjena je bila tretja veja, to se pravi; delo je tisto, ki bo utrdilo ugled, dalo ugled tej tretji veji oblasti ali pa jih bo na vse zadnje lahko kompromitiralo ali diskreditiralo. Lahko povem, da ne uporabljam in tudi ne mislim na nobena imena. Govorim popolnoma na splošno. Delo je verjetno dovolj splošen pojem, da ni potrebno niti o tem posebej izgubljati besed.
Prepričan sem, da tudi, če letijo kritike, tudi če je diskreditacija ali zmanjšan ugled posameznikov, je prav gotovo ogromno posameznikov, ki verjetno dobro delajo in ne bi bilo korektno in pošteno, da bi čisto vse zmetali v isti koš. To so nekateri od govorcev tudi povedali, tako da ne gre kar po čez. Jaz bom pa govoril o njihovem delu.
Dobro delo in rezultati njihovega dela naj bi bili tisti, ki jih bodo diskreditirali ali pa jim dali ugled. Rekel bi, da če nekdo iz te tretje veje oblasti 8 mesecev ne napiše odločbe ali pozabi odločba v predalu, potem je verjetno delo tisto, ki ga samega diskreditira; in verjetno je delo tisto, zaradi katerega bi takšen posameznik moral oditi zaradi lenobe - ne zaradi česa drugega. Sam bi moral biti toliko kritičen - razen če ni imel navodil, ampak sam nimam indicev za to, zato sem to samo navrgel. Zato bi moral biti sam toliko samokritičen, in zaradi lenobe, zaradi lastne lenobe, oditi. Ampak, to se očitno tako ni zgodilo. Zato je zopet delo tisto, ki je takega posameznika diskreditiralo, ne pa mu dalo nek ugled.
Drugo. Izjava, da "velika svinjarija ni kaznivo dejanje", je verjetno tudi ena v vrsti teh, ki ne morejo biti bolj diskreditirajoče, kot jo sama izjava. Mi verjetno ne moremo zmetati toliko gnojnice po nekom ali po neki službi, kot jo ta izjava - se pravi, je to tudi neke vrste delo - lahko sama sebi naredi. Tudi ne bom o tem nič več govoril; besede, ki so tudi neke vrste delo, so povedale vse. Ne vem, ali mora biti potem "majhna svinjarija" - tista pa verjetno je kaznivo dejanje; kurji tatovi verjetno so kaznivo dejanje, "velika svinjarija" pa ni. Stroka sama - če seveda je stroka - si sama koplje jamo ali sama sebe diskreditira in sama sebi znižuje ugled.
Naslednja zadeva, ki tudi govori o njihovem delu ali o njihovem obnašanju, o njihovem vedenju, je to, da tožilci - ne vem, ali naj uporabim izraz, ki je bil tu že uporabljen - tožijo svojega resornega ministra (če lahko uporabim ta izraz, kljub temu da sta to dve različni veji, ampak pri nas je to tako urejeno, in recimo, da to je njihov resorni minister) in z njim polemizirajo in se z njim kregajo in navajajo kontra argumente, kako minister nima prav. Mi verjetno ne moremo toliko popljuvati, kot oni sami pljuvajo po svojem delu; pa ne govorim o imenih, ne govorim o nobenem imenu, tudi če bi bila to druga veja, ne ta, bi bilo verjetno enako - vsi bi si, verjetno, o njihovem delu mislili podobno. Še najmanj pa si to lahko privoščijo tisti, ki bi morali nam deliti pravico, in jo od njih, seveda, tudi pričakujemo.
Po vsem tem, kot sem dejal, da zastopam stališče, da je delo tisto, ki določa - včasih smo rekli, ki določa položaj človeka v družbi. Mislim, da ta dikcija sploh ni bila slaba. Res, da je bila v kontekstu narobe, ampak je bila v smislu verjetno dobra - in jaz še vedno zastopam to stališče.
Navsezadnje o tem, o vsebini tega že dva tisoč let velja neka - rekel bom - že kar dogma, ki pravi "in sodili jih bomo po njih dejanjih". Upam, da vemo, od kod sem to prepisal, od kod sem to povzel. K sreči to še vedno velja in navsezadnje treba je priznati, da tudi vedno bolj to velja (Znak za konec razprave.) - gospod podpredsednik, takoj zaključim - tako da nihče od nas, pa tudi če bi hotel, ne more nekoga diskriditirati bolj kot lahko njihovo delo te udeležence ali posameznike ali veje oblasti diskriditirati kot same sebe. Sami sebe najbolj lahko diskriditirajo in to tudi počenjajo, zgleda da, na žalost, zelo učinkovito. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Replika gospod Lavrinc.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala za besedo. To, kar počne gospod Hvalica, je seveda znano in v njemu lastnem zvitem stilu, postavlja dilemo, ki je ni. Nihče ni zagovarjal "kiksev", ki so pripeljali do tega, da odgovorni za kazniva dejanja - v primerih Elan itd., štiri naj bi on naštel - torej, nihče in tega zagovarjal. Tega sploh ni, on je pravzaprav vse skupaj postavil na isto stran tehtnice. Če bi kdo trdil oziroma če mi kdo lahko pokaže, da tožilci v teh primerih niso tožili, v tem primeru se lahko pljune nanje. Sicer pa to tako, kot si nekateri predstavljate kazensko pravo oziroma tudi te procese, to pa so imeli v nekem drugem času, drugem pravnem sistemu: "Kadija tuži i kadija sudi."; tega - mislim - noben civiliziran svet nima več.
Glede izjave predsednika sodnega sveta, ki ga osebno zelo cenim, ves čas si je prizadeval, da bi prišli do najboljših ljudi, jaz sem jo razumel predvsem tako kot posipanje pepela na sodno vejo oblasti, da je v nekaterih primerih zamočila, da ni bila učinkovita itn. Zato si je sodni svet v prejšnjem mandatu - pa sem prepričan, da si bo tudi v tem mandatu - prizadeval, da bi v skladu z zakonom o sodniški službi, sodniki dobivali ocene in tudi negativne ocene, tako da se komu tudi vrata pokažejo.
Še nekaj bom rekel glede primera, ki ste ga tukaj potegnili ven in na nek način skušate diskriditirati ministra ali ga pritegniti na svojo stran. To se mi zdi nekorektno. Stvar ne sodi v ta kontekst, je popolnoma druga, mi lahko tukaj debatiramo o umestnosti, o okusnosti takšnega početja, ne moremo pa odločati in razsojati o teh stvareh, zato ker za to nismo kompetentni, o tem bo odločalo sodišče. In samo v diktaturah to ni mogoče, v normalnih pravnih državah pa je tudi to mogoče.
Še nekaj bom rekel, sam tudi osebno nisem zadovoljen s sodstvom. Kako bi naj sicer bil, če vendar vem, da so na svobodi in da niso bili nikdar obsojeni švercarji z orožjem, ki so nosili v kovčkih milijone mark, nikoli nisem slišal o tem besede. Za ponovno, še enkrat to, samo tisto je lahko predmet oziroma je lahko obravnava kazenskega sodišča, kar je v naprej kot kaznivo dejanje zapisano, ne pa to, kar si nekdo recimo - danes, jutri ali pojutrišnjem izmisli.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Replika, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Replika gospodu Lavrincu - kje naj bi tožilstvo zamočilo, pa bodimo konkretni. Kot član preiskovalne komisije v prejšnjem mandatu sem bil seznanjen s 14 ovadbami na račun bivših vodilnih v HIT-u. Do sedaj je bila delno materializirana, realizirana samo ena ovadba. Kje je ostalih 13? Ali gre mogoče za nesrečno številko ali kaj? Od tega je preteklo že ne vem koliko let. No, seveda tu notri so - jasno - tudi nekateri vaši prijatelji ovadeni in razumljivo, da vi tega ne navajate.
Kar se tiče pa aktualne zadeve okrog ministra. Gospod Lavrinc, jaz sem to razbral iz medijev, nenazadnje je minister član vlade, član vlade, ki odgovarja temu parlamentu, član vlade, ki ga izvoli ta parlament in da ne bi imel tu pravico o tem govoriti. Zakaj pa ne? Zakaj pa ne? Jaz sem problem, ki ga je načel sedaj gospod Marušič, to je Pučnikov amandma, sprožil tu za to govornico državnega zbora že ob nekem drugem primeru, ob človeku, ki je danes - z dolžnim spoštovanjem, moram reči -nič manj kot ustavni sodnik, ki se je prekršil zoper isti člen, v katerem so bili v prejšnjem sistemu ljudje kaznovani z zaporno kaznijo zaradi tega, ker se enostavno niso strinjali s prejšnjim režimom, ker so kakšno rekli itn., ker so kaj naredili, ker so kaj blagoslovili, ker so postavili križ itd. Sicer jaz se temu ne čudim, verbalni delikt v tej državi še obstaja in jaz sem bil za to obsojen, gospod Lavrinc, in imam vso pravico za to, da kot poslanec državnega zbora, ki je brez imunitete za besede, tu tudi govori. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Replika, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Gre res za - bi rekel - klasično pojasnilo svojega stališča. Poglejte, velikokrat se v javnosti zdaj operira z bolj ali manj primerno oceno "o veliki svinjariji". Ampak, jaz bom povedal, kako jaz to bolj ali manj primerno oceno razumem.
V 28. členu ustave so tu določbe o načelu zakonitosti v kazenskem postopku. Nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo dejanje storjeno. Dejanja, ki so kazniva, se ugotavljajo in kazni zanje izrekajo po zakonu, ki je veljal ob storitvi dejanja, razen, če je novi zakon za storilca milejši. Komplicirano, ampak vsi vemo, za kaj gre. In jaz razumem, da seveda za nobenega, ki je jurist, posebej pa za tistega, ki mora preganjati kazniva dejanja, ni dovolj, kaj si, upravičeno ali ne, vsak posameznik o nekem dejanju misli. Potrebno je, da je to dejanje pred tem predpisano kot kaznivo dejanje in da se v ustreznem postopku potem to tudi ugotovi. In tako jaz razumem - povem še enkrat - bolj ali manj primerno oceno, dano v kontekstu "svinjarije" kot kaznivega dejanja in mi je neprijetno, da se na ta način poskuša diskreditirati institucijo in človeka, ki ne more in ne sme preganjati nečesa, če ni predpisano kot kaznivo dejanje. Soglašam, da smo najbrž mi imeli za kriminal, ki se je opravljal po letu 1990 - da se "zastopimo", sploh ne trdim, da ga ni bilo - mnogokrat tudi neprimerna dejanja; da smo lahko imeli tudi mnogokrat neusposobljene tožilce in sodišča, ker je šlo za nekaj popolnoma novega, česar pred tem ni bilo v prehodu v tržno gospodarstvo in to vse so resni problemi. Ampak, mislim, da jih ne kaže naprtiti posameznikom, če jih vsi skupaj nismo znali reševati. Povem še enkrat. Zelo vesel bom, če se bo pravočasno lahko ugotovilo, kje so bili problemi v delovanju pravosodnih organov. Še enkrat: menim, da na ta način, da se posamezni primeri, ki jih zdaj nekdo od nas šteje za neustrezne, pred govornico državnega zbora potencirajo; s tem mi tega problema ne bomo rešili. Še najmanj ga bomo rešili ob tem zakonu.
Sam sem nezadovoljen, da je ministrstvo v tričetrt leta dvakrat spremenilo, diametralno, svoje stališče do problema zakona. Najprej je bilo rečeno, da sploh ni treba nič urediti, ker je že vse urejeno. Kasneje se je ugotovilo, da je ureditev tako ohlapna, da ima lahko različno razlago; potem je ministrstvo predlagalo ureditev, ki bi pustila popolnoma odprt prostor za oceno, kaj spada v posebno tožilsko skupino, po hitrem postopku. Državni zbor tega najbrž zaradi dogovora v koaliciji ni dal na dnevni red, ker stvari niso "štimale". Potem se je čakalo pol leta in smo dobili nov zakon, ki zopet drugače - za mene osebno ustrezneje - ureja problem posebne skupine.
To so za mene problemi; o tem bi kazalo spregovoriti in dajmo enkrat na ustrezen način vsebino tega vprašanja urediti in pustimo, da te institucije delajo. Z razpravami, ki jih imamo danes, sem prepričan, ne koristimo čisto ničemur drugemu, razen ustvarjanju neustreznega vzdušja in ocen na sploh o funkcioniranju države pri nas. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Jerovšek. Upam, da je zadnja pri tej točki dnevnega reda. Gospod Jerovšek bo malo bolj po tihem danes govoril, sedaj govoril.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Res me večkrat opozarjajo, da pretiho govorim kot pa glasno.
Gospod Lavrinc - sicer ga ne vidim - je prej omenil, da bi nekateri radi, da "kadija tuži, kadija sudi", da bi bilo zopet tako. Za božjo voljo! Tako blizu temu, kot smo sedaj v vsej samostojni Sloveniji, še nismo bili. Sedaj je to že skoraj realnost. V tej luči tudi mimogrede eno zadevo: ko zadnjič vidim, da v aktualni zadevi se predsednik odvetniške zbornice postavi na stran tožilcev, ko so v pravnem sistemu vedno smrtni sovražniki, naravna sovražnika sta ti dve kategoriji. Če je prispevek to k pravni državi, se čudim. Ampak glejte, kaj pa je drugega kot to, da "kadija tuži in kadija sudi", to kar se je zgodilo v primeru Brezigar, Kos.
Poglejte, na notranjem ministrstvu so pripravili konstrukte, ki bi jim lahko bili podlaga tudi za montirane procese, verjetno nismo bili daleč od tega, to je bil podton, sigurno, pri pripravljalcih. Potem po politični instrukciji, ko se to razčisti oziroma na tožilstvu postane jasno, mora pa po politični instrukciji vodja skupine za posebne zedeve že spisani spis, pripravljen, da bi šel na sodišče, umakniti. Ja kaj pa je to drugega?
Glejte: tisti, ki so konstrukte pripravljali, so očitno še dovolj močni, da so dosegli, da se za razčiščevanje zadeve prepreči. Tisti, ki so slovenske vojake obtožili vojnega hudodelstva, so hkrati tudi razsodili, da je to kvečjemu velika "svinjarija", ta pa v tej državi ni kazniva, v tej državi so samo male "svinjarije" - te pa so kaznive, to pa se striktno izvaja.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Besedo dajem gospodu Rokavcu, ki že dolgo časa čaka na razpravo. Imate repliko gospdo Demšar? Samo gospod Rokavec je bil pred vami. Prosim, gospod Rokavec. Samo pet minut, razprava bo hitro.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Gospod predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci.
Meni se je že ob pričetku te seje danes porajal dvom, ali je primerno, da ta zakon obravnavamo po hitrem postopku, predvsem na podlagi vseh zadev, ki so se v zadnjem času dogajale na državnem tožilstvu. Mislim, da je tudi dvom o korektnosti vodenja te seje - namreč, da se ustvarjajo dvojna merila. Namreč, da je pri zakonu o carinski službi potrebno pridobiti mnenje vlade, opredelitev do amandmajev, pri tem zakonu to ni potrebno, čeprav je na to izrecno opozorila tudi gospa državna sekretarka.
Pač pa bi se bolj opredelil tudi do predlaganega amandmaja liberalne demokracije. Mislim, da tudi pri tem obstajajo dvojna merila. Namreč, vemo, da v primerih šolstva ali v primerih ministrstva za delo je treba povsod, pri vsakem zavodu, pri vsaki osnovni šoli imeti soglasje pristojnega ministrstva. Se pravi, do potankosti, do najnižje enote je treba vplivati, imeti vpliv pri kadrovanju z naslova pristojnega ministrstva. Sprašujem se, če bi pravosodno ministrstvo vodila oseba iz druge politične opcije v vladajoči koaliciji, ali bi prišel ta amandma na mizo. Verjetno, da ne. Po drugi strani pa se ustvarja javni vtis, kako je pravosodni minister zadolžen za pregon organiziranega kriminala, za odpravljanje organiziranega kriminala in podobno. Mislim, da so to dvojnosti. Dvojnosti so tudi v tem, da pravosodni minister namreč mora imeti vpliv pri podelitvi soglasja k predlagani vodji skupine državnih tožilcev za posebne zadeve. Namreč, poglejmo zadnji primer: sedanji vodja posebne skupine je izrecno nasprotoval sploh funkciji te skupine, ki je bila ustanovljena; kako lahko potem učinkovito in uspešno tudi deluje v korist preprečevanja organiziranega kriminala. Zato mislim, da bi bilo treba - in dajem tudi proceduralni predlog, gospod predsedujoči - da po tej splošni razpravi razpravo prekinemo in da se vlada opredeli do vseh amandmajev, ki so še naknadno prišli v teku obravnave. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa za besedo. Prej se nisem hotel vključevati v polemiko, ali je stvar trenutne politike ali ne, toda potem, ko sem dobil amandma, ki ga je v imenu Liberalne demokracije Slovenije podpisal gospod Anderlič, prašujem gospoda Anderliča, ali je verjeti, če bi gospod minister za pravosodje danes odstopil, da bi vi umaknili ta amandma? Če pa to ni najbolj sveža dnevna politika današnjega in včerajšnjega dne, po tem, kar je tudi predsednik govoril - to pa, mislim, gre res prek meja ene normalnosti obravnav v državnem zboru!
Če se še gospod Rokavec kot pozicijski poslanec sprašuje o smiselnosti hitrega postopka, potem mislim, da je teh razmišljanj več in zato mislim, da je tisto, kar sem prej v imenu stranke krščanskih demokratov povprašal, zakaj po hitrem postopku - mislim, da gre tu za neko hitrost, nekaj se mudi, nekaj bo po nepotrebnem iz tega postalo nedorečeno.
Nadalje, ko sem prebiral mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve - med drugim zapiše tole: "Glede na popolnoma identične argumente predlagatelja v zvezi z naravo postopka sprejemanja zakona...". Torej: "identični argumenti predlagatelja" - sedaj se sprašujem, tekst naj bi bil drug, predlagatelj pa ima identične argumente. Kaj sedaj v tej situaciji to pomeni? Ne vem, ali je primerno, da pohvalim in sem zelo zadovoljen s tem tekstom, ki ga je pripravila svetovalka, gospa Palhartingerjeva in pa seveda podpisala gospa Bitenčeva. Torej tekst je tak, da zelo na kratko ogromno pove, kaj je sedaj s tem zakonom. In zato bi predlagal, da tisti, ki ne bere rad dolgih tekstov, to pogleda, pa bo videl, da s tem zakonom je res marsikaj narobe.
Nadalje gre za formulacijo - že v uvodu govori o organiziranem kriminalu, pod uvod omenja ta zakon, medtem ko v 10. členu pa govori o kriminalnih združbah. Torej, jaz bi rad vedel, kaj pomeni "organizirani kriminal." Mogoče smo pri nas toliko bolj modri, kot sem bil pred dvema mesecema na enem takem posvetu v Atenah, so se ljudje iz stroke - ki je bila prav posebej to vprašanje zatiranje kriminala in pa prodaja mamil - spraševali, kaj je organiziran kriminal. Ali je organiziran kriminal, če se dva združita, če ima eden enega sodelavca? Zato mislim, da v nadaljevanju v tem 10. členu je to - po moje - kar nekako dobro zapisano, ampak tu govori o "kriminalni združbi". Ali je kriminal, ko imajo neka fiksna pravila, ali so neka nedorečena, ali je neka notranja prisila, da je nekdo v tisti družbi? Torej tu bi želel, da bi tudi odgovorili na to, kaj pomeni, ker v členu govori o "kriminalni združbi" in v nadaljevanju pravi "z notranjimi pravili ravnanja". Kaj to pomeni - si bi zelo želel.
Nadalje bi rekel to. Lansko leto je bil tak zakon predložen že v državni zbor, tu je pa sedaj pred enim mesecem prišel v državni zbor in sedaj se tako hudo mudi, da ga bi po hitrem postopku z neko željo, da bi ga že danes sprejeli. Kako je to možno? Če se ni mudilo eno leto, sedaj pa v enem mesecu pa hitri postopek, pri tem, da dosedanja vodja odstopi - zakaj je odstopila, tega verjetno še kmalu ne bomo vsi izvedeli, posebej tisti, ki smo v opoziciji - nadalje pa ministra se pa da na sodišče. Vsaj tako je razlagal predsednik države včeraj, da kar se tiče ministra, je za sodišče. Ali je v tej situaciji možno in tudi modro sprejemati tak zakon ob takih dogajanjih in ob takih pritiskih? Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Bi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo in dajem proceduralni sklep gospoda Rokavca na glasovanje: "Po splošni razpravi se prekine točka dnevnega reda in pozovemo vlado, da se opredeli do vloženih amandmajev."
Dajem predlog na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (40 prisotnih.)
Gospod Potočnik je tukaj, ne bojte se za njega, bdi nad udeležbo poslancev. Počakajmo še, da pridejo še ostali.
Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Osem vas je prišlo v dvorano, prej vas je bilo 40; to se pravi, da nekateri niste pritisnili tipke. Dve minuti pred eno uro bomo ponovno glasovali. Moram ta sklep izglasovati. Dve minuti pred eno.
Dobro. Kolegi poslanci, ker me gospod Moge opozarja iz klopi, da je bilo prehitro, da ne bo nejevolje, da boste deset minut... Red je red, tudi če je slab. Dve minuti pred eno bomo odločali tretjič.
(Seja je bila prekinjena ob 12.49 uri in se je nadaljevala ob 12.59 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Tretjič ugotavljamo sklepčnost v dvorani! (55 prisotnih.)
Na glasovanje dajem proceduralni predlog, da se vlada opredeli - mi smo končali splošno razpravo - da se vlada opredeli do vloženih amandmajev.
Kdo je za ta predlog? (33 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da je proceduralni predlog sprejet.
Končali smo splošno razpravo, vlada se bo opredelila in prekinjam to točko dnevnega reda.
Dovolite nekaj kratkih obvestil. Jutri je slavnostna seja ob 18.00 uri. Prosim, da smo vsi navzoči. Vse poslance prosimo, da pospravijo material, ker bo jutri slavnostna seja, da ne bo to moteč faktor na tej slavnosti.
Drugo. 15. sejo bomo nadaljevali v sredo, 30. junija ob 14.00 uri, in sicer s prekinjeno 19. točko, če se bo vlada opredelila do amandmajev. Potem prekinjeno 11.a točko, to je carina, če bo vlada predložila amandmaje, kot je bilo napovedano. Potem nadaljujemo s 21. točko, 23. in naprej po dnevnem redu. Prekinjam sejo, jutri se vidimo. Na svidenje!
(SEJA JE BILA PREKINJENA DNE 24.6.1999 OB 13.01 URI.)