Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.11 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 21. seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Majda Kregelj-Zbačnik, Ivan Kebrič, Franc Pukšič, Roman Jakič, Niko Rožič, za dopoldanski del Vili Trofenik, Jurij Malovrh in Franc Potočnik. Franc Pukšič je med nami in Franc Potočnik za pričetek seje. Od 12.30 ure dalje pa so se opravičili: Andrej Gerenčer, Maria Pozsonec, Feri Horvac, Ciril Pucko, Geza Džuban in Jože Špindler.
Ugotovimo navzočnost v dvorani! Kolega Jurij je šel po napačnem koridorju. (70 prisotnih.)
Ugotavljam, da je državni zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil predstavnike vlade Republike Slovenije in jih lepo pozdravljam.
Današnje nadaljevanje 21. seje bo zbor pričel z obravnavo prekinjene 9. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o medijih. Preostalo nam je samo glasovanje o dopolnjevalnih predlogih in stališčih matičnega delovnega telesa. Zatem bo zbor prešel na obravnavo 1.a točke dnevnega reda, to je predloga zakona o volitvah poslank in poslancev, nato na obravnavo 5. točke, to je predloga zakona o javnih naročilih, nato pa na obravnavo 10. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik, ekološki sanaciji termoelektrarne Trbovlje II in spodbujanju razvojnega prestrukturiranja zasavske regije ter po dnevnem redu dalje.
Gospod Bevk, imate proceduralni predlog?
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Predlagam da, seveda v imenu poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov, da bi o 16. stališču, ki se glasi, "predlagatelj zakona naj pri pripravi zakona za drugo obravnavo prouči možnost, da se v variantnem dodatku k 98. členu spremeni omejitev med 20. in 22. uro na čas med 18. in 23. uro, namesto 5 minut v okviru cele ure pa na 5% ure", da bi o tem 16. stališču se odločali posebej in ne v paketu z vsemi 28 stališči, ki so tukaj predlagana. Sicer pa v naši poslanski skupini podpiramo dopolnjevalni predlog mag. Janeza Kopača, ki smo ga tudi dobili kot gradivo. Prosim, če lahko ta predlog daste na glasovanje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Bevk. Formalno še nismo pričeli z 9. točko dnevnega reda. Vaš predlog pa se tiče torej 9. točke.
Torej, prehajam na prekinjeno 9. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O MEDIJIH. Zaključena je bila tudi že razprava o stališčih, tako dopolnjevalnih kot tudi o stališčih matičnega delovnega telesa. Državni zbor je glasovanje prekinil ob predlogu dopolnjevalnega stališča mag. Janeza Kopača. Ker ni več razprave, samo razumem, da je bil dan proceduralni predlog, da ko se bo državni zbor opredelil do vseh dopolnjevalnih predlogov in stališč s strani poslancev, ko bo odločal o stališčih matičnega delovnega telesa v celoti, da bo ločeno obravnaval, glasoval o šestnajstem stališču.
Na glasovanje dajem dopolnjevalni predlog, dopolnjevalno stališče poslanca mag. Kopača. Razprava je bila že zaključena. Glasi se pa tako: "Predlagatelj naj pri pripravi zakona o medijih za drugo obravnavo prouči možnost črtanja zahteve Radiotelevizije Slovenija, da lahko z oglasi prekinja športne prireditve le v odmorih. Prav tako naj prouči možnosti Radiotelevizije Slovenija do neomejenega predvajanja oglasov v najbolj gledanem času ter prouči možnost, da zakon ne izključi iz definicije dnevnega oddajnega časa, v okviru katerega se meri kvota oglasov, poročil, športnih dogodkov in TV iger." Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za to dopolnjevalno stališče? (44 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Dopolnjevalno stališče je sprejeto.
Na glasovanje dajem dopolnjevalno stališče, ki ga predlaga kolega Jakič. Glasi se: "Kot poseben finančni vir sklada za medije naj predlagatelj predpiše takse izdajateljev televizijskih programov od predvajanja oglasov, ki se namenijo za spodbujanje avdiovizualne produkcije." Ugotavljamo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za tako dopolnjevalno stališče? (35 poslancev.) Kdo je proti? (7 poslancev.)
Dopolnjevalno stališče je sprejeto.
Jože Jagodnik predlaga dopolnjevalno stališče, ki se glasi: "Predlagatelj naj pri pripravi zakona za drugo obravnavo prouči možnost, da v zakon vključi uvedbo varuha človekovih pravic za področje javnih medijev." Ugotavljamo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za to dopolnjevalno stališče? (41 poslancev.) Kdo je proti? (10 poslancev.)
Dopolnjevalno stališče je sprejeto.
Odločali smo o dopolnjevalnih stališčih treh poslanskih kolegov. Preden bomo odločali o predlogih stališč, ki jih predlaga delovno telo, pa predlagam še, dajem na glasovanje stališče pod točko 16, ki se glasi: "Predlagatelj zakona naj pri pripravi zakona za drugo obravnavo prouči možnost, da se v variantnem dodatku k 98. členu spremeni omejitev med 20.00 in 22.00 uro na čas med 18.00 in 23.00 uro, namesto pet minut v okviru cele ure pa na 5%, 5 odstotkov ure." Ugotavljamo prisotnost! Svoj glas bo odložil gospod Samo Bevk.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Bom zelo kratek. Torej v naši poslanski skupini podpiramo 27 stališč k predlogu zakona o medijih, zato sem prej proceduralno predlagal, da glasujemo o 16. stališču posebej, iz razloga, da se opredelimo proti temu stališču. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo torej na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (73 prisotnih.)
Kdo je za 16. stališče matičnega delovnega telesa? (24 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da dopoljnjevalno stališče pod točko 16 ni bilo sprejeto.
Na glasovanje dajem vsa predlagana stališča. Ugotovimo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo stališča sprejeli.
S tem zaključujem 9. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 1.A TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O VOLITVAH POSLANK IN POSLANCEV, EPA 879/II. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Janezom Janšo. Ali želi predstavnik predlagatelja besedo? (Želi.) Besedo dajem kolegu Janezu Janši.
JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi! Glede na to, da je ta tema že dolgo časa in da je bila že velikokrat na dnevnem redu, ne bom ponavljal uvodnih besed iz dosedanjih predstavitev. Želel bi povedati samo nekaj naših stališč v imenu predlagatelja glede na situacijo, ki je nastala v zvezi s tem zakonom oziroma s tem zakonom po zadnji seji ustavne komisije in potem, ko so se stvari več ali manj razčistile in uredile. Potem, ko smo vložili ta zadnji predlog zakona, je skupina pravnih strokovnjakov pri ustavni komisiji podala nekatere pripombe, ki so po našem mnenju tehtne. Še posebej gre za pripombe, ki se ne nanašajo na tisti del zakona, ki predstavlja bistvo volilnega sistema in ki je bil določen z referendumom, to pomeni, da je v teh odločitvah državni zbor prost in da ima na voljo različne alternative. Zagotovo je ključna dopolnitev priloga z volilnimi okraji. Glede te priloge smo kot predlagatelji striktno upoštevali sklep ustavne komisije, po katerem naj to prilogo pripravi strokovna skupina. Ta strokovna skupina je bila ustanovljena s strani ustavne komisije oziroma komisije za volilni sistem in ustavne spremembe in predlog, kakršnega smo dobili od te strokovne skupine, vključno z variantami, smo vložili kot prilogo k temu zakonu. Nismo spreminjali niti ene črke v tej prilogi, tako da mi kot predlagatelji tudi nismo pravi naslov za pripombe v zvezi z volilnimi okraji. Marsikaj v tej prilogi tudi nam ni všeč, vendar smo spoštovali sklep komisije za volilni sistem in ustavne spremembe in vložili prilogo tako, kot jo je predstavila strokovna skupina.
No, moram pa reči, da je v zvezi s to prilogo bilo tudi največ razprave na tej javni predstavitvi mnenj in v tej razpravi je povsem nedvoumno prišla do izraza težnja, tisti, ki so sodelovali na tej javni predstavitvi, da ima praktično ne samo vsak volilni okraj, ampak vsaka občina v tej državi svojega poslanca oziroma svojega predstavnika v tem državnem zboru. To je edini skupni imenovalec, ki ga je možno potegniti iz te javne predstavitve mnenj. Ni bilo razpravljavca, ki bi temu nasprotoval, velika večina pa se je za to izrecno zavzela. Skratka, pripombe na prilogo volilnih okrajev so bile danes predvsem s stališča, da ta in ta del države oziroma ta in ta del posamičnih občin ni, ne bi bil ustrezno zastopan, ker ne bi imel dovolj tesne vezi s tistim, ki bi se izvolil v državni zbor.
Pripomba skupine strokovnjakov, ki je svetovala ustavni komisiji v zvezi s 104. členom, je po našem mnenju povsem sprejemljiva, s tem - v 104. členu namreč piše, da lahko poslanci dajo, podprejo kandidaturo samo v okviru tiste stranke oziroma liste, na kateri so bili izvoljeni v državni zbor. V zvezi s to omejitvijo referendum ni odločal. Državni zbor je prost v svoji presoji in mi kot predlagatelji smo pripravljeni ta člen v celoti črtati oziroma tukaj zagotoviti takšno besedilo v drugem branju, da bo ta pripomba pravnih strokovnjakov upoštevana.
Enako sprejemamo pripombo na 45. člen zakona, ki govori o tem, koliko podpisov volivcev v volilnem okraju mora zbrati neodvisni kandidat. Seveda je določeno število 500, po mnenju mnogih je to število previsoko in mi se s tem strinjamo. Tako da smo pripravljeni glede na razpravo, ki je bila, to številko znižati na 200 ali celo na 150, kar je dostopno število za vsakega, ki bi se kandidature resno lotil.
V zvezi z institutom nadomestnega poslanca je bila pripomba te skupine strokovnjakov, češ da gre za novo institucijo, za novo ureditev v slovenskem pravnem redu, in to seveda drži. Vendar pa to ni nekaj novega, tudi za evropski pravni red oziroma za nekatere druge evropske države. Ta institut je znan in določila, ki smo jih mi dali v ta zakon, so v praksi preizkušena v nekaterih drugih državah. Ta skupina strokovnjakov ni imela nobene konkretne pripombe, razen tega, da bi bilo morda potrebno v zakonu ta institut bolj podrobno urediti. V kolikor bodo predlogi za podrobnejšo ureditev tega instituta, bomo mi te predloge upoštevali. To pa je v glavnem vse v zvezi s pripombami.
Bilo je nekaj dilem v zvezi z uresničevanjem volilne pravice slovenskih državljanov, ki imajo stalno bivališče v tujini. V kolikor bo v zvezi s tem kakršnakoli konkretna pripomba, ki bi olajšala glasovanje oziroma udeležbo na volitvah slovenskih državljanov, ki se v času volitev nahajajo v tujini, smo jih mi pripravljeni vključiti v drugo branje zakona. Glede na to, kar sem povedal, je, in to še enkrat ponavljam, absolutna pripravljenost predlagateljev, da pripombe, ki so bile posredovane na prvo branje zakona in ki so dobile tudi, vsaj v razpravi, podporo na ustavni komisiji, te pripombe vključimo v zakon v drugem branju. Žal predlog sklepov in stališč v zvezi s tem zakonom, ki bi vseboval to možnost, na ustavni komisiji ni bil sprejet, ker za to ni bilo potrebne 2/3 večine že za osnovni sklep. V primeru, če predlog zakona v prvem branju tukaj dobi potrebno 2/3 večino, se bo seveda moralo sestati matično delovno telo in v tem primeru bo ta predlog sklepov ponovno aktualen. S strani predlagateljev ni nobenih problemov, da mi na te sklepe ne bi pristali. V primeru, da jih sprejme državni zbor, smo jih pa itak obvezni spoštovati. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Zahvaljujem se prvopodpisanemu predstavniku skupine poslancev gospodu Janši za predstavitev predloga zakona.
Predlog zakona je obravnavala komisija za volilni sistem in ustavne spremembe kot matično delovno telo. Dovolite mi, da kot poročevalec komisije predstavim mnenje.
JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi! Komisija za volilni sistem in ustavne spremembe je na 6. seji, dne 20. in 21. aprila 2000 nadaljevala obravnavo predloga zakona o volitvah poslank in poslancev v prvi obravnavi. Dne 18. aprila 2000 je bila opravljena javna predstavitev mnenj o predlogu zakona o volitvah poslank in poslancev, ki jo je komisija sklicala na zahtevo petih članov komisije, na kateri so se obravnavala vprašanja, ki so bila določena na nadaljevanju prve izredne seje. O teh vprašanjih je podrobneje govora v zapisu drugega dodatnega poročila naše komisije, ki ste ga vsi poslanci in poslanke prejeli.
Državni svet je v mnenju, ki ga je sprejel 19.4.2000, predlagal komisiji tri sklepe, ki se vsebinsko nanašajo na določitev volilnih okrajev. Na sami seji komisije je predstavnik predlagateljev gospod Janez Janša na kratko predstavil svoje ugotovitve do razprav na javni predstavitvi mnenj. Poudaril je, da so predlagatelji pripravljeni vnesti pripombe sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, kot tudi opozorila iz mnenja skupine strokovnjakov za področja volilnih sistemov v predlog zakona, še posebej tista, ki so vezana na opozorila glede neskladnosti z ustavo.
V nadaljevanju splošne razprave, ki je bila v naši komisiji začeta že znotraj predlaganega hitrega postopka na prvi izredni seji, so se člani komisije najprej seznanili z zapisom javne predstavitve mnenj. Javna predstavitev mnenj in njen zapis je seveda tudi v Lotus Notesu in se lahko vsi, vse poslanke in poslanci podrobneje pozanimate o sami razpravi na tej javni prestavitvi mnenj.
Trije sklopi razprav so bili tudi na seji komisije: Pri prvem sklopu razprav o večinskem volilnem sistemu so člani opozarjali, da je predlog zakona že dolgo v zakonodajnem postopku in da je bilo dovolj danih možnosti za navajanje pripomb na predlog zakona, prav tako pa so izpolnjeni vsi pogoji, da matično delovno telo odloči o sklepu, da je predlog zakona primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo. V razmišljanje je bilo tudi predlagano, da bi komisija ali pa kar predlagatelj sam pripravil analizo, v kateri bi bile predstavljene posledice, ki bi jih imel sprejem predlaganega dvokrožnega večinskega volilnega sistema, na primer na odnos med vejami oblasti, na določene člene ustave, na število poslancev novega državnega zbora, izvoljenega na podlagi predlaganega volilnega sistema.
V okviru drugega sklopa razprav, ki se dotika vprašanj obstoječih volilnih okrajev, je koordinator skupine za oblikovanje volilnih okrajev, dr. Marjan Ravbar, prisotne na seji seznanil z rešitvijo, ki bi volilne okraje bolj približala predlaganim drugim kriterijem. Tako bi bilo možno pri določanju volilnih okrajev izpustiti načelo enakega števila prebivalcev oziroma volivcev v posameznem okraju. Člani komisije so opozarjali, prav tako pa tudi svetovalec za ustavna vprašanja pri komisiji, dr. Miro Cerar, da to ni sprejemljivo. Kajti gre za ustavni imperativ, znotraj katerega je moč iskati tudi druga načela za oblikovanje volilnih okrajev, na primer homogenost. Opozorjeno pa je bilo tudi na ustavno odločbo, ki opozarja na nedopustnost prevelikega odstopanja pri številu volivcev med volilnimi okraji, ker povzroča neenakost teže glasu volivca. Zato je bil predlagan tudi predlog sklepa, po katerem bi skupina za oblikovanje volilnih okrajev dopolnila osnutek volilnih okrajev, ki bi v večji meri upošteval načelo homogenosti območij.
Med vsebinskimi razpravami pa je potrebno omeniti razprave, ki so opozarjale na pripombe sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve k predlogu zakona in na pripombe skupine strokovnjakov za področje volilnih sistemov. Razpravljavci so menili, da bi moral predlagatelj predloga zakona le-tega popraviti v skladu s temi mnenji, in sicer še pred začetkom obravnave na seji komisije oziroma državnega zbora, saj bo drugače pripombe potrebno sprejemati z dvotretjinsko večino vseh poslancev. To pa je zaradi narave zakona nesprejemljivo. Obenem so tudi menili, da bi s sprejemom sklepa matičnega delovnega telesa, da je predlog zakona primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo, sprejeli nase odgovornost, da so potrdili zakonsko besedilo, ki ima poleg omenjenih vsebinskih slabosti tudi rešitev, na primer 104. člen predloga zakona, ki lahko pomeni po mnenju sekretariata in strokovne skupine kršitev ustave. Med splošno razpravo sem kot predsedujoči delovnega telesa tudi predstavil predlog stališč, ki naj bi jih komisija obravnavala in sprejemala potem, ko bi sprejela sklep, da je predlog zakona primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo.
Splošno razpravo so člani komisije sklenili z glasovanjem o naslednjem sklepu: "Predlog zakona o volitvah poslank in poslancev, prva obravnava, je primerna podlaga za drugo obravnavo." Komisija je skladno z odločitvijo, sprejeto na 1. seji, da bodo člani odločali z dvotretjinsko večino vseh članov komisije o vsebinskih predlogih pri obravnavi predlogov zakonov, ki urejajo volilni sistem, odločala o predlaganem sklepu z navedeno kvalificirano večno. Komisija predlaganega sklepa ni sprejela oziroma ga ni podprla s potrebno dvotretjinsko večino vseh članov komisije, to je najmanj 14 članov za predlagani sklep, saj se je zanj opredelilo 10 članov, proti pa je glasovalo 5 članov. Komisija zato predlaga državnemu zboru, da ne sprejme omenjenega predloga sklepa. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Stališče poslanske skupine DeSUS, Anton Delak.
ANTON DELAK: Hvala za besedo. Spoštovani državni zbor! Na dnevnem redu imamo ponovno zakon, ki je že večkrat doživel neuspeh v tem parlamentu. Demokratična stranka upokojencev ta zakon že od vsega začetka zavrača. Večinski volilni sistem onemogoča, da bi bile v državnem zboru predstavljene različne opcije, tako kot je to v naši družbi. Ta sistem razbija Slovence dolgoročno na dve grupi. Kaj to pomeni, je pokazalo leto 1941. Ta volilni sistem onemogoča obstoj manjšim strankam. Ta volilni sistem v glavnem ukinjajo drugje po svetu in če sem čisto konkreten, polovico Slovenije smo spravili na noge z volilnimi okraji. Zaradi tega seveda naša stranka takšen sistem zavrača. Večkrat je bilo povedano oziroma vprašano, kaj bo rekla Evropa, če bomo sprejeli takšen volilni sistem. Ponovno poudarim, Evropa ne bo rekla nič, popolnoma nič. To so slovenske notranje zadeve in Evropa seveda glede tega čisto sigurno ne bo nič povedala. Sistem je legalen, legitimen, imamo obstoječi sistem. Obstoječi volilni zakon, na katerega ni nobenih pripomb. Nekateri strašijo z bojkotom volitev. Tisti, ki to počenjajo, naj kar bojkotirajo.
In na koncu bi še dve, tri besede povedal, da se tudi naša poslanska skupina strinja s spremembo ustave, ki naj ustavno uzakoni takšen sistem, kot je do sedaj, proporcionalni sistem. Iz vsega, kar sem povedal, poslanska skupina DeSUS smatra, da ta zakon, osnutek, ni primerna podlaga za nadaljnjo razpravo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? Stališče poslanske skupine združene liste, dr. Ciril Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Kolegi iz poslanske skupine so me določili, da kratko povzamem temeljne razloge, zaradi katerih nasprotujemo temu zakonu in zaradi katerih bomo glasovali proti predlaganemu sklepu, da je zakon primerna osnova za sprejem zakona oziroma nadaljevanje zakonodajnega postopka. Proti večinskemu sistemu smo že velikokrat povedali svoje argumente. Naj jih na kratko ponovim, pri čemer bi rad najprej poudaril to, da nasprotujemo večinskemu sistemu z vidika kombiniranega, ne sedanjega volilnega sistema. Tako, da nas ne zadevajo vsi tisti očitki, ki pravijo, da želimo vztrajati pri sedanjem neustreznem volilnem sistemu.
Gledano generalno je pač v svetu tako, da je večinski sistem sistem preteklosti, sistem, ki je bil uveljavljen in s katerim se je splošna volilna pravica sploh začela, ki pa vse bolj izumira. Z vidika Evrope in sedanje ureditve v Evropi absolutno prevladuje proporcionalni volilni sistem, s korekturnim prednostnim glasom volilvcev, ki daje volivcem nekaj možnosti izbiranja tudi med ponujenimi kandidati in ne samo listami strank. Z vidika perspektive volilnih sistemov lahko rečemo, da se počasi pojavlja kot perspektiva kombiniran volilni sistem oziroma ideja, ki je bolj ali manj logična, ki skuša kombinirati na prednostih enega in drugega volilnega sistema, ene in druge skrajnosti, večinskega sistema in proporcionalnega volilnega sistema.
Tisto, kar kombinirani sistem jemlje kot nekaj pozitivnega iz večinskega volilnega sistema, je velik vpliv kandidatov, kakovosti kandidatov, prednosti ki jih ponujajo kandidati sami in to, da ljudje želijo odločati o kandidatih. To je prednost večinskega volilnega sistema. Če to označimo z besedo "personalizacija", skratka volivci želijo izbirati tudi med kandidati, ne samo med političnimi strankami.
Tisto, kar je slabo in česar iz večinskega sistema gotovo ne bi smeli povzeti, je možnost, da se z manjšino glasov dobi večina sedežev v parlamentu. Celo to se dogaja v svetu, da stranka, ki je dobila manj glasov, dobi večino sedežev in obratno, stranka, ki je na istih volitvah dobila več glasov, dobi manjšino poslanskih sedežev. To je tisto, kar v večinskem volilnem sistemu ni sprejemljivo in zaradi česar ga odklanjamo.
Dobra stran proporcionalnega volilnega sistema je po našem globokem prepričanju v tem, da omogoči vsaki politični stranki samo toliko vpliva, kakršen je delež glasov, ki ga je dobila na volitvah. Se pravi, s tega vidika je ta sistem pravičen do političnih programov in do političnih strank, in to je tisti sistem, ki zagotavlja, da bo vsaka oblikovana vlada imela tudi večinsko podporo v glasovih, izraženih na preteklih volitvah. Ne more se oblikovati vlada na podlagi manjšine glasov, kar je tudi bistvo tega sistema ter kar pove samo ime "proporcionalni volilni sistem" ali v prevodu "sorazmerni volilni sistem". Skratka, število sedežev je sorazmerno številu dobljenih glasov.
Slaba stran proporcionalnega sistema, potrebno je priznati, je v tem, da v ospredje postavlja izbiro med strankami, med političnimi programi in da v ozadje postavlja izbiro med kandidati po njihovi kakovosti. Zato se že dolgo časa razmišlja, vsaj sto let, o tem, kako kombinirati prednosti ene in druge ureditve. Že več kot 80 let imajo uveljavljeno v Republiki Irski neko takšno različico kombiniranega sistema, ki omogoča glasovanje o posameznikih in istočasno sorazmerno zastopanost političnih strank, za kar bi s teoretičnega vidika lahko rekli, da je idealen volilni sistem, je pa relativno malo znan in uveljavljen zaradi svoje zapletenosti. Zaradi tega je mogoče enostavnejša nemška različica kombiniranega volilnega sistema, kjer zelo razvidno volivci s svojima dvema glasovoma odločajo z enim glasom o izbiri med kandidati po načelih večinskega volilnega sistema in z drugim glasom o kandidatih, ki jih ponuja politična stranka.
Velikokrat tudi pri nas štejejo nemški volilni sistem za obliko proporcionalnega volilnega sistema, zato ker zagotavlja sorazmernost zastopanja političnih strank. Gotovo te sorazmernosti ne smemo šteti kot nekaj slabega. Nekaj slabega je samo v tem okviru, v kolikor ne dopušča personalizacije volitev. S tega vidika je torej nemški sistem kombinacija, ki omogoča, da je polovica poslancev izvoljenih po večinskem volilnem sistemu, prav po načelih, ki jih predlaga zakon, ki je pred nami. Druga polovica pa po proporcionalnem volilnem sistemu, ki zagotavlja sorazmerno zastopanost političnih strank.
S tega vidika bi rad opozoril, da so predlogi v Sloveniji šli korak dalje že v razpravah v državnem svetu in še pozneje. Tako, da je tisti predlog, ki se vsaj meni zdi takšen, da bi bil lahko sprejemljiv kompromis med pristaši večinskega in proporcionalnega volilnega sistema, v Sloveniji takšen, ki bi zagotovil, da se več kot polovica poslancev voli po večinskem volilnem sistemu in da tudi izvolitev ostalih poslancev ni odvisna od volje vodstva posamezne politične stranke, ampak od deleža glasov, ki so jih posamezni kandidati dobili na volitvah. Ta tako imenovani padajoči delež, ki bi ga dobili kandidati, pomeni pomemben korak v smeri demokratizacije, dodatne demokratizacije kombiniranega volilnega sistema in je zaradi tega še posebej primeren za našo ureditev, v kateri volivci velikokrat izražajo manjšo stopnjo zaupanja do političnih strank oziroma do njihove izbire kandidatov za poslance.
To seveda ne pomeni zanikanje vloge političnih strank, kajti politične stranke pač v sodobnih evropskih političnih sistemih imajo odločilno vlogo pri kandidiranju kandidatov, pri izbiri tega, kdo bo v njihovem imenu nastopal v kakšnem volilnem okraju ali volilni enoti. Seveda je od stranke odvisno tudi, kakšna bo finančna in druga podpora posameznemu kandidatu. Skratka, njihova vloga pri izvolitvi je odločilna in v nobenem volilnem sistemu, tudi v večinskem, niti v proporcionalnem niti v kombiniranem ne moremo pričakovati, da bi se ob tako močni vlogi političnih strank, kot jo poznamo v Sloveniji in v drugih zahodnoevropskih državah, pojavili množično neodvisno kandidati in zmagovali na parlamentarnih volitvah. To so torej argumenti, ki govorijo načelno proti takšnemu volilnemu sistemu, kot je uveljavljen v tem zakonu.
Drugo so pa konkretne stvari. Se pravi, drugo so pa vprašanja, ki se v tem volilnem zakonu pojavljajo naknadno, potem, ko je bila sprejeta odločitev, da se volilni okraji vključijo v volilni zakon. Preden nekaj povem o tem, bi še rad opozoril na to, da je glede stalnih pripomb o tem, da je ravnanje združene liste, ko zavrača večinski volilni sistem, protiustavno, v neskladju z voljo ljudi in z odločbo ustavnega sodišča, bi rad se skliceval na stališče strokovnjakov, posebne strokovne skupine, ki je bila oblikovana kot nevtralna strokovna skupina pri komisiji za ustavna vprašanja in za volilni sistem, v katerem so kot enakopravno možnost opredelili ustavne spremembe. Skratka takrat, ko pride do neke odločitve ustavnega sodišča, je ena od možnih poti tudi sprememba ustave. Ta državni zbor je to pot že uporabil, ko je šlo za pridruževanje Slovenije Evropski zvezi. Takrat je ustavno sodišče ugotovilo, da je pridružitveni sporazum v neskladju z ustavo in državni zbor je spremenil 68. člen ustave in s tem onemogočil in zagotovil skladnost med ratificiranim mednarodnim sporazumom in pa ustavno ureditvijo. Ta ista pot je možna in je tudi konkretizirana in sem eden od podpisnikov ustavnih sprememb, ki bi omogočile in zagotovile to skladnost. S tega vidika kakršnikoli očitki in kritike na ta račun, da želimo delovati protiustavno, izgubijo vsako težo, saj je sprememba teh ustavnih sprememb tista, ki v celoti uskladi volilni sistem tako z volilno zakonodajo kot z odločbo ustavnega sodišča. Glavni problemi, ki se pojavljajo na novo v zvezi s tem volilnim zakonom, se nanašajo na nekaj vprašanj. Jaz ne bom tukaj obširneje - pričakujem, da bodo drugi govorili o vprašanju posamezne ustavnopravno sporne določbe. Mene veseli to, kar je gospod Janša v imenu predlagateljev tukaj rekel, da so pripravljeni to določbo, ki pomeni omejevanje pravic poslancev po ugotovitvi pač pravnih strokovnjakov in našega sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve in strokovnjakov, da je pripravljen to določbo umakniti. Seveda, s tem bi bilo eno spornih vprašanj odpravljeno.
Drugo vprašanje se nanaša na namestnike. Mislim, da ni sporno in da je dobra ideja, da se namestniki uredijo v okviru tega zakona. Smiselno pa je opozorilo, ki govori o tem, da gre za novo institucijo in je te stvari treba urediti precej podrobneje, kot so urejene v predlaganem zakonu.
In tretje vprašanje se nanaša na volilne okraje. Preden nekaj rečem o tem, bi rad opozoril, da situacija pri tem zakonu ni enaka kot pri drugih zakonih, ko gre za razmerje med prvo in drugo obravnavo. Vsak posamični amandma v drugi obravnavi bo postal sestavni del tega volilnega zakona samo, če bo dobil podporo najmanj 60 poslancev tega državnega zbora. To praktično pomeni, da po prvi obravnavi ni mogoče na enostaven način spremeniti celo tisto določbo, v kateri je podana večinska podpora poslancev v tem državnem zboru. Ravno zaradi tega mislim, da je smiselno, da se že v prvi obravnavi, da je torej že besedilo zakona, o katerem se odloča v prvi obravnavi, ko se sklepa o tem, ali je primerna osnova ali ne za sprejem tega zakona, da se že v prvi obravnavi razčistijo temeljna, zlasti ustavnopravna vprašanja.
Kar pa zadeva volilne okraje, bi rad posebej poudaril to, da je enačba nerešljiva in da je težko razrešiti sedanjo situacijo zaradi slabosti volilnega sistema, ki je predlagan v tem zakonu. Sodobni volilni sistemi se v Evropi gradijo na zastopstvu državljanov in državljank kot posameznikov in temeljijo na zelo pomembnem načelu enakosti vseh državljanov in državljank in enakosti volilne pravice. Stari sistemi so seveda gradili na tem, da je bilo, da je šlo za zastopstvo teritorija posameznih območij države, ki jih niso zastopali svobodni državljani. Zato je večinski volilni sistem pač veliko starejši od sodobnega političnega sistema, od sodobnega parlamentarnega sistema, gotovo starejši od pojava sploh političnih strank in od tega, da obvladujejo sodobne parlamentarne politične sisteme. Tako, da je s tega vidika stvar težko rešljiva na sistemski ravni. V okviru posameznega volilnega okraja, v okviru posamezne volilne enote, je stvar na videz nesporna. Nesporna v tem smislu, da zmaga kandidat, ki dobi največjo podporo v tej volilni enoti. Z vidika države pa stvar privede do nesorazmernega zastopstva političnih strank oziroma kandidatnih list, ki so nastopale v posameznih volilnih okrajih prek svojih kandidatov. Dogaja se - ti podatki so znani - da stranke, ki dobijo okrog 43 do 45 odstotkov glasov, imajo 60 in več odstotkov sedežev v parlamentu, ki se oblikuje na podlagi večinskega volilnega sistema. In te nepravičnosti večinskega volilnega sistema ne moremo razrešiti s takšnim ali drugačnim oblikovanjem volilnih enot. To enostavno ni mogoče razrešiti drugače, kot da se odločimo za drugačen volilni sistem, za kombinirani volilni sistem. V nasprotnem primeru je pač ta nepravičnost podana, neenakomerna zastopanost političnih strank in s tem političnih programov je nemogoča v okviru večinskega volilnega sistema.
Še na nekaj bi rad opozoril, kar je bistveno drugače v novem volilnem sistemu, kot se predlaga, kot v sedanjem volilnem sistemu. Poglejte, tudi v sedanjem volilnem sistemu, ko pridejo volivci na glasovanje, izbirajo med posameznimi kandidati. Kritiki tega sistema močno poudarjajo, deloma seveda tudi upravičeno, da gredo ti glasovi potem tudi političnim strankam, ne pa samo posameznemu kandidatu, za katerega so glasovali. Ta kritika je upravičena. Ampak kaj se dogaja pa v večinskem volilnem sistemu. Tam bo tudi več kandidatov, volivci se bodo opredeljevali med temi kandidati, ampak šteli bodo samo glasove za tistega kandidata, ki bo na koncu zmagal, vsi ostali glasovali gredo v koš, noben od ostalih glasov se v ničemer ne upošteva. In če zdaj ob tem vzamemo primer, ko bo v nekaterih predelih Slovenije en politični blok vedno dobil poslanca, drugi ga pa vedno izgubil, kot se to že stoletja dogaja v Veliki Britaniji, kjer so nekatere volilne enote pač že vnaprej rezervirane za levico oziroma za laburiste in druge za desnico oziroma za konservartivce, potem moramo vedeti, da bomo dobili v vsaki volilni enoti veliko ljudi, ki bodo vedno nezastopani v parlamentu. Danes seveda ni potrebno, da glasujete za zmagujočega kandidata, da bi vaš glas imel vpliv na sestavo državnega zbora. Vsak glas ima vpliv na sestavo državnega zbora in to se zagotovi prek ostankov glasov tako, da na koncu so vse politične stranke sorazmerno zastopane, z izjemo tistih, ki niso izpolnile zelo nizko določenega oziroma precej nizko določenega volilnega praga. Zaradi tega temeljnih problemov glede volilnih enot ni mogoče razrešiti s takšnim ali drugačnim razrezom. In zadrege, pred katerimi so danes strokovnjaki in komisija, matično delovno telo glede tega vprašanja, izvirajo iz slabosti, iz nepravičnosti, iz neustreznosti, zastarelosti volilnega sistema, kot je predlagan s tem zakonom. Ob tem pa velja opozoriti na dvoje. Zagovorniki tega sistema so vseskozi govorili, da uvajamo s tem sistemom neposredne volitve predstavnikov volilnih enot. To seveda po naši veljavni ustavi ni mogoče in s tem zakonom ni mogoče spremeniti ustave, ki pravi, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva, in da jim nihče ne more dajati zapovednih navodil. Tega pač ni mogoče, ob takšnem ustavnem načelu ni mogoče zagotoviti neposrednih volitev in zastopništva volilnih okrajev. To bi pomenilo med drugim seveda tudi eliminirati politične stranke iz naše veljavne ustavne ureditve. Se pravi, s tega vidika ne moremo trditi, da bomo dobili 88 predstavnikov volilnih okrajev, ker bo tukaj šlo za kandidate, ki jih kandidirajo politične stranke. Te politične stranke se medsebojno bojujejo za izvršno oblast. To je končno smisel parlamentarnih volitev, da se ugotovi, katera politična usmeritev bo dobila večinsko podporo v parlamentu. In tukaj gre za boj med enim in drugim blokom, kdo bo osvojil izvršno oblast, kdo bo osvojil vlado za naslednje mandatno obdobje in s tega vidika je seveda manj pomembno, da ne rečem skoraj irelevantno, kako bo z zastopstvom posameznih volilnih enot.
Na izvedbeni ravni - če sem sedaj govoril o načelnih problemih v zvezi z oblikovanjem volilnih enot - je pa na izvedbeni ravni temeljni problem v tem, da imamo na eni strani volilno načelo, ustavno načelo o enakosti volilne pravice, na drugi strani pa logično težnjo ljudi, da bi želeli voliti v okviru homogenih volilnih enot. Če je volilna enota nehomogena, potem je pač manjšina vnaprej izločena iz tega, da bi lahko kakorkoli vplivala na končno izvolitev. Če v neko volilno enoto, ki šteje 20 tisoč volivcev, priključite en del, tisoč ali dva tisoč volivcev iz druge volilne enote, potem je teh tisoč, dva tisoč volivcev vnaprej obsojenih na to, da njihov glas ne pomeni ničesar, ker ne morejo iz njihovega kraja kandidirati kandidati uspešno na teh volitvah. Tako, da je s tega vidika pač nemogoče, da bi istočasno spoštovali ustavno načelo enakosti volilne pravice in pa načelo čim večje homogenosti volilnih enot.
Opozarjam na to, da je ustavno sodišče že zavzelo nekajkrat stališče do tega, kaj je načelo enakosti volilne pravice. Naj citiram tisto odločbo, ki se nanaša na vprašanje, ki smo ga sprožili: Ali so nacionalne liste skladne z veljavno ustavo? Tako pravi ustavno sodišče v obrazložitvi te odločbe: "Načelo enakosti volilne pravice pomeni, da ima vsak volivec pravico oddati svoj glas in da mora glas vsakega volivca imeti enako težo za volilni izid." Že na načelni ravni je vprašanje, kako je z enako težo volivca v večinskem volilnem sistemu. Na izvedbeni ravni je pa povsem jasno, da če imamo na eni strani, recimo volilno enoto, ki bo štela 14 tisoč volilnih upravičencev, druga pa 23, 22 ali 23 tisoč volilnih upravičencev, da v enem in drugem primeru teža volilnega glasu posameznega volivca, posamezne državljanke ali državljana z volilno pravico enostavno ni enaka in ne more biti enaka. Zaradi tega je z vidika ustave nesprejemljivo, da se ob takem tolmačenju ustave in spoštovanju takšnega tolmačenja ustave, kot sem ga citiral iz odločbe ustavnega sodišča, postavi načelo, da se volilne enote oblikujejo tako, da se lahko razlikujejo plus-minus 10 odstotkov stališča idealne volilne enote, tiste, ki predstavlja neko aritmetično sredino. Ta razlika je prevelika, pa še ob tem predlagajo neke izjeme za še večja odstopanja.
Sedaj, ali je to nekomu všeč ali ne, je eno vprašanje, drugo vprašanje je, kako to spraviti v sklad z ustavnim načelom enakosti volilne pravice in načelom, da mora glas vsakega volivca imeti enako težo. Večkrat se tudi reče, vsaj približno enako težo. Ampak ta teža ne more biti v razmerju 23:14, ker gre tukaj za tako razliko v teži, da gre za hudo kršitev ustavnega načela.
Skratka, naj na zaključku tega, kar razlagam, naše glasovanje, se pravi proti temu, da je zakon primerna osnova za nadaljevanje zakonodajnega postopka, ponovim tri temeljne argumente. Načelno nasprotujemo večinskemu sistemu in menimo, da bi bil kombinirani sistem mnogo boljši in da je tudi sedanji sistem, ki bi ga spremenili z ustavnimi spremembami in dogradili z ustavnimi spremembami, mnogo boljši od predlaganega večinskega volilnega sistema.
Drugo - opozarjamo, da se v drugi obravnavi ne bodo mogle učinkovito popravljati slabosti tega volilnega sistema, ker bo vsak amandma, da bi bil sprejet, potreboval dvotretjinsko večino. Danes lahko predlagatelji mirno v predlog zakona za prvo obravnavo vnesejo, karkoli mislijo, da je s tega vidika koristno, od tukaj naprej pa se bo o vsem odločalo z dvotretjinsko večino.
In tretje, kar opozarjamo. Zaradi nekaj odprtih ustavnopravnih vprašanj, zlasti pa gre tukaj za vprašanje, ki sem ga obravnaval, o enakosti volilne pravice in vprašanje, ki ga nisem posebej natančno obravnaval in ki zadeva položaj poslancev, se ta zakon pripravlja na takšen način, da je težko očitati tistemu, ki bo glasoval proti temu, da je to primerna osnova, da je nasprotnik večinskega volilnega sistema, ker lahko nasprotuje temu predlogu tudi zaradi ustavnopravnih pomanjkljivosti predlaganega zakona. Te pomanjkljivosti bi bilo treba odpraviti pred glasovanjem o tem, ali je zakon primerna osnova. V nasprotnem primeru pač ne bomo mogli ločiti, koliko glasov je za večinski sistem, ker bo del glasov proti očitno posledica teh protiustavnih rešitev in nemožnosti, da bi poslanci lahko v drugi, da ne govorim o tretji obravnavi, vnašali koristne in nujne spremembe v ta zakon in zagotovili, da bo ta zakon skladen z ustavo. To so temeljni trije razlogi, zakaj poslanska skupina združene liste ne bo podprla tega zakona in bo glasovala proti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, dr. Ribičič. Ali želi še katera od poslanskih skupin besedo? Stališče poslanske skupine Slovenske nacionalne nacionalne stranke predstavlja kolega Peče.
SAŠO PEČE: Spoštovani! Spoštovani predsednik, spoštovani prisotni! V Slovenski nacionalni stranki je stališče do predlagane zakonodaje jasno in je odklonilo, torej nikakor ne pristajamo, kljub argumentom, ki so bili izrečeni v njegov prid. Gre za v bistvu tri točke, tri točke, na katere v Slovenski nacionalni stranki ne pristajamo, in sicer prepričani smo, da bi sprejem oziroma uveljavitev takega načina volitve poslank in poslancev v državni zbor Slovenijo pripeljali tja, kjer je že bila. Dejansko bi to za rezultat v najbolj verjetni smeri imelo dva politična bloka, recimo temu levega in desnega. Ker pa je logično, da eden od teh blokov mora prevladati, bi s tem prišli zopet v enopartijski sistem, kateremu smo se pa v tej državi odrekli in to hvala bogu. Ampak v končni fazi nas bi večinski volilni sistem pripeljal točno sem. To bi imelo posledice na vseh področjih življenja v tej naši mali državi. Pa se ne bom dotikal teh področij, ker se mi zdi, da je, recimo grobo rečeno, škoda časa za to, ker mislim, da vsi poznamo. Edino bi rad opomnil na tisto vejo, ki je v tej državi še kako pomembna, a ji nikakor ne posvečamo dovolj pozornosti, to je gospodarstvo. Kaj se bo zgodilo z gospodarstvom, kaj se bo zgodilo z vodstvenim kadrom, ki vodi gospodarstvo, kam bo bilo prisiljeno se vklopiti. Vemo, da v tisto strukturo, ki bo tej državi pač vlada nadalje, in to se nam zdi posebej v tej situaciji te države, ko je potrebno več različnih mnenj in ne samo eno, ki je ponavadi dosti bližje zmoti kot več mnenj, še kako posebej pomembno vprašanje.
Dalje je bilo govora tudi uresničiti recimo voljo volivcev, izraženo na volitvah. Torej v enem izmed primerov bi v večinskem volilnem sistemu svojo voljo izražali 51%. 51 odstotkov, torej nekje cca 50 odstotkov ljudi bi s tem izrazili svojo politično voljo, kar se ne dogaja v obstoječem proporcionalnem sistemu, ko svojo voljo izražajo, če ne prek kandidata, pa potem prek skupka glasov, ki se povežejo od vseh kandidatov, ki niso nabrali dovolj glasov.
Če sem na začetku omenil nekako disperzijo glasov - pred časom se je ravno moji politični organizaciji oziroma Slovenski nacionalni stranki očitalo, da je ekstremna politična organizacija, nekaj časa nazaj. V temu trenutku se ravno kaže, da je ena najbolj liberalnih organizacij, ki skuša na ta način, da se zavzema za obstoječi volilni sistem, zagotoviti tudi različna stališča, mnenja temu državnemu zboru. Torej različne poglede, ne zdaj samo zaradi vstopa Slovenske nacionalne stranke, toda tudi drugih političnih organizacij, ki morebiti danes so v državnem zboru, morebiti ne. Gre mogoče za politične organizacije, ki združujejo v sebi predstavnike določenih starostnih skupin ali pa predstavnike, kar se že pojavlja v občinskih svetovih, spolnih skupin. Torej, različni glasovi tega spola ali onega spola. S to zadevo, torej v primeru večinskega volilnega sistema, to onemogočamo. S tem dajemo oziroma uničujemo voljo, torej to, da se sprejme tudi drugačne od sebe, drugačne od tistih, ki so trenutno močni, govorim trenutno. Kakor pa vemo, se pa zadeva v tej državi da še kako hitro spremeniti.
In pa na koncu, recimo, kot četrti argument, zakaj nikakor ne moremo pristajati na to. Predlagatelj zakona je v vseh svojih besedah govoril o izraženi volji oziroma ljudski volji. To je v temu terminu, ki je po našem mnenju zelo zlorabljen v temu primeru. Poleg tega - da se ne bom spuščal v dejanski procent, koliko ljudi se je odločilo za katero od takrat predlaganih variant - je potrebno povedati, da tudi referendumsko vprašanje ni bilo oblikovano v skladu z volilnimi okraji. In če bi ti volilni okraji bili pripravljeni na samem referendumskem vprašanju, smo v Slovenski nacionalni stranki prepričani, da bi bil rezultat popolnoma drugačen. Na to kaže že dejstvo, da je do pred kratkim ena tretjina Slovenije nasprotovala razdelitvi. In če nasprotuje delu zakona, še kako pomembnem delu zakona, nasprotuje tudi zakonu.
Kar se tiče, potrebno je poudariti, zaradi tega bom še minutko ali dve vam vzel, napovedanega bojkota določene politične organizacije v tem državnem zboru v primeru oziroma v, recimo kar temu grožnja, Slovenska nacionalna stranka s tem nima problema. Vsaka politična organizacija ima pač pravico, da to bojkotira. To je njihova odločitev in naj ostane njihova odločitev. Kakor tudi, recimo temu zdaj pa dvoličnemu sprenevedanju Združene liste socialnih demokratov, ko po eni strani govorijo o nacionalnih listah - če se z njimi ne strinjajo, jih pač ne imejte gospodje, enostavna zadeva. Nacionalne liste, res je, dajejo vrhu stranke tisto možnost, da predlagajo oziroma dajejo bližje kandidata državnemu zboru, ampak to je politika stranke. Če se ji ne bo obrestovala, bo pač v naslednjem mandatu izpadla. Torej, če imate s tem problem, se ga lahko elegantno rešite in je pač nimate, te nacionalne liste. Ne s tem posiljevati ostalih političnih strank in si s tem nabirati političnih točk, ki so zelo poceni, in vam verjamem, da vam ne bodo uspele.
Če pa že govorimo o večinskem volilnem sistemu, bi bilo po našem mnenju tudi izredno izredno smiselno uvesti dikcijo, ki bi govorila, da ima kandidat možnost nastopa samo tam, kjer je doma. Torej govorite o tem, da naj bi bili poslanci predstavniki oziroma da bi vsak volilni okraj imel svojega poslanca... Lepo vas prosim, kandidate - tisti primer - iz enega konca Slovenije boste postavljali na drugi konec Slovenije, kjer boste pač ocenili. Torej to absolutno pogrešamo, čeprav tudi, če bo to notri, Slovenska nacionalna stranka seveda ne bo podprla predlaganega zakona. Bilo pa bi že smiselno, če se igramo, oziroma če se igrate, določeno načelo, da tam, kjer je kandidat doma, tam naj nastopa.
Za konec, tako kot je bilo v začetku že povedano, v Slovenski nacionalni stranki pač tega zakona, torej zakona o volitvah poslank in poslancev, ne nameravamo sprejeti. S tem ohranimo obstoječ zakon, ki po našem mnenju prav tako ni v nasprotju z ničemer in je do uveljavitve kakšnega novega zakona čisto v redu podlaga za izvedbo volitev, najsi bodo te predčasne, k čemur se nagibamo, ali pa redne. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Peče. Med predstavitvijo stališč poslanskih skupin ni polemik s stališči drugih poslanskih skupin. V tistem delu, ko je kolega Peče polemiziral s stališčem poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov, je to storil v nasprotju s poslovnikom. Ali želi še katera od poslanskih skupin besedo? Stališče poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov, Lojze Peterle.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Ponovno sem pregledal zajetno gradivo v zvezi z zakonom, o katerem bomo danes odločali, in nedvoumno ugotovil naslednje. Odkar smo imeli referendum z ugotovljenim rezultatom in odkar imamo odločbo ustavnega sodišča, ki je povsem jasno povedalo, da je potrebno ljudsko voljo uzakoniti in tega ni z nobeno drugo odločbo preklicalo ali spremenilo, je povsem jasno, da imamo politično, pravno in moralno zavezo, da to voljo uzakonimo. In s tem se ne sme trgovati in tisti, ki so spravili vse skupaj v časovno stisko, nimajo, po mojem, pravice izdelati iz tega argument, čeprav so nas postavili pred dejstvo. Za to, da smo v časovni stiski, ni krivo ljudstvo pa tudi niso krivi predlagatelji. Če se bo z ljudsko voljo na podlagi ustave in z ustavnim redom tako poljubno ravnalo, kakor se kaže to tudi danes, oziroma so kazale razprave v prvih treh oziroma štirih rundah, potem ne vem, kaj v tej državi še ostane trdnega, kako bomo še kdaj ljudi spravili na referendum, če se sedaj skuša celo razlagati, da gre za enakovredne možnosti. Če je neka skupina strokovnjakov nekaj povedala, je to zame nekaj povsem drugega, kot je odločba ustavnega sodišča, in za nas je merodajna odločba ustavnega sodišča oziroma tiste besede, ki govorijo, da je potrebna uzakonitev. In če se skuša trgovati oziroma relativizirati ustavo, ustavni red oziroma se ga skuša inštrumentalizirati za neko drugo politično voljo, potem seveda smo zastonj postavljali stavbo ustavnega reda v tej državi. In slišati je, pa ne mislim polimizirati danes s temi, ki so to govorili, ker je bilo slišati že tudi kdaj prej, da Bruselj ne bo nič rekel. Bruselj bo zelo pozoren na to, kako spoštujemo lastno ustavo oziroma naš ustavni red in nam ne bo lažje na poti v Evropsko zvezo, če ljudska volja ne bo upoštevana. Jaz upam, da bo ta prilika ali pa končno vendar neka prilika izkoriščena za to, da uzakonimo red, kakršen je dobil podporo na referendumu, in da se bo nehala razprava o tem, kaj vse bi bilo boljše, ker danes ni na dnevnem redu, kaj bi bilo boljše, ampak tisto, kar je treba narediti. In politična, pravna in moralna zaveza je tukaj povsem jasna. Ne govorim populistično, ampak govorim s skrbijo do našega ustavnega reda in res ne vidim podlage za to, za še kakršenkoli odlok v tej hiši, ki bi ljudstvo pozval, naj kaj pove, če se potem njegov odgovor ne spoštuje oziroma se ga preprosto ne upošteva in naj bi se ga kar z ustavo preskočilo in uzakonilo nekaj drugega. Torej jaz bi res želel in pozivam v imenu poslancev te poslanske skupine, da bi uzakonili to voljo, pa nam je všeč ali ne.
Rad bi še to povedal, da po svetu mi niso znane taki odnosi do odločitve sodišč tega ranga. Pri nas se vse mogoče o tem govori, vendar lahko se vse mogoče govori, ne more se pa vse mogoče ravnati oziroma delovati proti temu, kar odloči ustavno sodišče. Mislim, da ne. In včeraj sem bil nekje v eni družbi, kjer je nekdo zelo jasno povedal, kako hitro pade absolut, absolutizacija vesti. Že pri prometnih predpisih vozite samo po vesti, pa se bo videlo, kako se konča prednost vesti, če niso upoštevani predpisi. V prometu se to zelo hitro izkaže, potem pa, bi rekel, ta primer zadeva relativno enostavno raven našega javnega obnašanja. Tukaj gre pa za ustavni red in tukaj bomo trčili v hudo zadevo, če ljudska volja ne bo upoštevana. Torej pri nas podpiramo kot doslej, da se ljudska volja uresniči.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razprava poslanskih skupin je izčrpana. Prehajamo na razpravo poslancev in poslank. Pisno je k razpravi prijavljen Miran Potrč. Razprave ostalih poslancev omejujem na 5 minut. Gospod Potrč! Beseda je vaša.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Eno od temeljnih vprašanj volilnega sistema, ki se v javnosti vztrajno ponavlja, je poizkus predlagateljev dvokrožnega večinskega volilnega sistema, da se vsem, ki zahtevamo, da se o vsebini volilnega sistema razpravlja in odloča glede na vsebinsko opredelitev za ali proti, pripiše odgovornost ali pa krivda za nespoštovanje ustave, odgovornost ali krivda za nespoštovanje odločitve ustavnega sodišča, odgovornost ali krivda za nespoštovanje ljudske volje, izražene na referendumu. Zato želim o tem vprašanju, ki je eno od temeljnih, spregovoriti v začetku svojega izvajanja nekaj besed.
Prvo. Jaz takšnih trditev ne sprejemam. Trdim, da so neobjektivne, da zavajajo javnost, da so tudi iz ustavnih izhodišč položaja državnega zbora in tudi odločitev, ki jih je v zvezi s temi vprašanji kasneje sprejemalo ustavno sodišče, neobjektivne in netočne. Trdim, da imamo poslanci pravico in dolžnost, da odločamo o volilnih sistemih po kvaliteti predlogov in po našem prepričanju, kakšna vsebinska rešitev ali veljavni sedanji volilni sistem ali njegove korekcije ali kombinirani volilni sistem ali dvokrožni večinski sistem bi bil boljši in primernejši za Slovenijo glede na njene aktualne družbene in politične razmere. Jaz bi le rad kljub temu, da je bilo to večkrat povedano in rečeno, še enkrat poudaril, da kar zadeva referendum o volilnih sistemih, na katerem se je odločalo o tem, kdo je za ali kdo je proti kakšnega od treh predlaganih modelov, to je kombinirani volilni sistem, obstoječi volilni sistem in dvokrožni večinski volilni sistem, da na podlagi mnenja volilne komisije, ki je temeljilo na sprejetem zakonu o načinu glasovanja in ugotavljanju izida glasovanja na referendumu o volilnih sistemov, nobeden od predlogov ni dobil potrebne ustavne večine. Ustava pa v četrtem odstavku 90. člena zahteva ali pa predpisuje, da je sprejeta tista odločitev, pri kateri je na referendumu zanj glasovala večina volivcev, ki so glasovali. Prav je povedati, da je večina ali da je bilo podanih na tem referendumu skupaj 526.390 veljavnih glasovnic od skupno milijon 537.529 volivcev, ki so imeli pravico glasovati. To se pravi dobra tretjina tistih, ki so imeli pravico glasovati, je oddala veljavne glasovnice. Za dvokrožni večinski volilni sistem je glasovalo 259.687 oziroma 44,5 odstotkov od števila oddanih glasovnic. Od skupnega števila, ki so imeli pravico glasovati, je torej "za" glasovalo 16,9 odstotka vseh vpisanih in to je prav vedeti, ko se govori o volji ljudstva.
O legalnosti teh volitev pa je prav vedeti, če se le spomnimo na ta zakon o načinu glasovanja in ugotavljanju izida glasovanja na referendumu o volilnem sistemu, ki je bil objavljen v Uradnem listu številka 57 v soboto, 19. oktobra 1996, se pravi pred opravljenim referendumom in po katerem je bil referendum opravljen. Pred referendumom in izrecno tudi ne po njem, ta zakon ni bil nikoli razveljavljen. Nikoli razveljavljen. Zato govoriti, da je bil referendum opravljen po čemer koli drugem, kot po zakonu, ki je izrecno bil sprejet za to, da se po njem opravi referendum, jaz ne vem, kdo enostavno to lahko trdi.
V 3. členu, tretjem odstavku, je izrecno zapisano: "Izglasovan je predlog, za katerega je glasovala večina volivcev, ki so glasovali za vse tri različne predloge." Tudi v tem delu nobenega dvoma o jasnosti določila v tem zakonu ne more biti. Zato trditve o tem, da, bi rekel, odločitev ni tako ali drugače bila korektno izglasovana, niso utemeljene in niso korektne. Jaz ne bi govoril o kasnejših mnenjih in o tem, kako je do predloga referendumske odločitve prišlo, ker prav gotov javno-mnenjske ankete seveda nimajo niti približno enake vrednosti kot jo ima referendum.
Res pa je, da tudi javnomnenjske ankete v zadnjem času kažejo, da govoriti o absolutni večini volivk in volivcev za dvokrožni večinski volilni sistem, bi rekel, ni ravno posebej argumentirano, obratno, v zadnjem času javnomnenjske ankete namreč kažejo, da dvokrožni večinski volilni sistem uživa, potem ko o njem diskutiramo, vse manj podpore, res da še manj kombinirani, da pa vsaj 50 odstotkov podpore več, kot dvokrožni večinski volilni sistem uživa obstoječi volilni sistem. Po zadnjem polit-barometru, ki ga sedaj dobivamo v vseh poslanskih skupinah, in smo ga dobili 20. aprila leta 2000, se število tistih, ki so za obstoječi, postopno povečuje in znaša 36,6 odstotka, za dvokrožni večinski sistem malenkostno zmanjšuje in znaša v marcu mesecu 20 odstotkov, se pravi, razlika je že skoraj enkratna. Še enkrat rečem, ne mi očitati, da primerjavo delam med anketo javnomnenjsko in med referendumom. Referendum je nekaj popolnoma drugega in njegove rezultati imajo legalno vrednost, to je usmeritev ali pa pregled, kaj pač ljudje mislijo. Samo trditi kljub temu, da je tako nesporno, da ima večinski volilni sistem absolutno podporo, enostavno ni res. In če bi se danes opravljal referendum, bi se morali pač zagovorniki enega ali drugega potruditi, da bi temeljito podučili, sporočili svoje poglede in mnenja in najmanj kar je, je mogoče z gotovostjo trditi, da bi bil rezultat negotov, jaz osebno menim, da večinski volilni sistem ne bi dobil potrebne večine, ki jo zahteva ustava, to je večine vseh tistih, ki so glasovali na referendumu.
Prav to je bil razlog, zaradi katerega se je skupina poslancev državnega zbora odločila, da predvidi tudi drugo pot in drugo možnost za legalno rešitev problema volilnih sistemov. Jaz bi rad opozoril, da smo 25. januarja, danes so minili polni trije meseci, vložili 30 poslank in poslancev predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije v smeri ustavne določitve sistema sorazmernega predstavništva z obvezno personalizacijo volitev. S tem smo pred tremi meseci želeli nam poslankam in poslancem državnega zbora, predvsem pa tudi javnosti pokazati, da so netočne in zavajajoče tiste trditve, ki pravijo, da je edina možnost poslank in poslancev, če hočemo spoštovati ustavo, da glasujemo za večinski volilni sistem. Ni res. Enakovredna možnost je, glasovati tudi o spremembah ustave.
Če kdo želi, je lahko tudi kasneje z zahtevo 30 poslank in poslancev takšna sprememba dana, ustavna namreč, na ustavni referendum, ki zahteva posebno kvalificirano večino in kjer bi se najmanj tudi referendumsko dalo preveriti, in s tem je enakovredno odločati, ne samo preko poslancev, ampak tudi preko volje ljudstva in zato pa postopek je enakovreden postopku odločanja o volilnih sistemih.
Trdim torej, da je, ne prvič, ampak na žalost je treba stvari mnogokrat ponavljati, ker se sicer sliši samo ena trditev, ki se tudi ponavlja, trdim torej, da ni mogoče sprejeti ugotovitve predlagateljev zakona, protiustavno in proti volji ljudstva, boste glasovali tisti, ki boste proti večinskemu volilnemu sistemu, sami pa briskirajo dejstvo, da bodo tudi oni lahko glasovali proti volji ljudstva in proti ustavi, če ne bodo pripravljeni sprejeti v odločanje tudi drugega predloga. Glasovanje za ali proti je v obeh primerih enakovredno in z vidika ustave in z vidika volje ljudstva. In prepričani smo, da eno in drugo lahko storimo.
Naj na koncu v zvezi z vprašanjem pravice poslank in poslancev državnega zbora, da torej vsebinsko odločamo, povem še to, da so kasnejše odločitve ustavnega sodišča povezane z 92. členom zakona o referendumu, to je možnosti naknadnega in predhodnega referenduma, le dale jasno vedeti naslednje: Ustavno sodišče je nesporno reklo, da če zakon o volitvah poslank in poslancev ne bi veljal, o njem ustavno sodišče ne bi smelo odločati. To piše v 40. členu zakona o ustavnem sodišču in na tega so se sklicevali. Ne trdim, da je s tem ustavno sodišče reklo zakon velja, ali pa ni ga treba vzeti v obravnavo in o njem odločati. Ne, ni res, ampak reklo je, če ne bi mi spoštovali dejstva, da zakon velja, bi morali ob zahtevi po oceni 92. člena zakona ugotoviti, ne moremo tega presojati, ker tega zakona ni več, ker zakona, ki ga ni, ustavno sodišče ne more vzeti v obravnavo in to je določba 92. člena zakona o referendumu.
Drugo. Nesporno je ugotovljeno, da je naknadni referendum na podlagi te ocene mogoč. Drugo vprašanje je kdaj in v kakem času je korekten ali ne, ampak zakonsko je mogoč. In torej vemo, da imamo poslanke in poslanci in tudi državljani pravico po obravnavi zakona o dvokrožnem večinskem volilnem sistemu, če bi bil sprejet, zahtevati in sprožiti postopek za to, da se da ta zakon na naknadni referendum.
In tretje. Verjetno je prav povedati, da iz vidika korektnosti obravnave zakona in uveljavitve referendumske volje po štirih letih je nekaj vprašanj, ki jih je treba vzeti v obravnavo. 8. člen zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki velja, in ki ni bil spremenjen, med drugim določa, da kar zadeva zakon o referendumu o spremembi ustave, je državni zbor vezan na izid referenduma dve leti po izvedbi referenduma. Se pravi, kar zadeva zakon o spremembi ustave, je državni zbor vezan dve leti. Ustavno sodišče je razveljavilo določbo, ki pravi, da si vezan eno leto pri zakonu, ohranjena je določba, da si vezan dve leti, če greš na ustavni referendum. Po štirih letih se je potrebno vprašati, ali še ali ne in na kak način bi vezava, formalna vezava na odločitev na referendumu veljala, če po dveh letih ne velja več, ko gre za ustavni referendum, pri čemer vemo, navaden zakonodajni referendum ima veljavnost ne glede na to, koliko se ga je udeležilo in dovolj, da na njem glasuje več kot eden, več kot pol tistih, ki so se udeležili, pri ustavnem referendumu je drugače. Pri ustavnem referendumu je pogoj za veljavnost referenduma najmanj 50%-na udeležba vseh, ki imajo pravico sodelovati na referendumu, se pravi v spornem tem primeru bi se jih moralo udeležiti prek 775, 780.000, dejansko se jih je udeležilo samo 526.000, se pravi 250.000 je tu razlike. Tako da je to tudi stvar, ki jo je treba imeti v vidu. Zato me ne čudi, da je tudi gospod dr. Bučar v svojih zadnjih mnenjih o tem vprašanju dovolj nesporno rekel, ja, treba je spoštovati odločitve ustavnega sodišča, o tem ni dvoma, samo treba je videti, kdaj, kako, kakšne so tudi druge poti in drugi postopki, ne pa slepo sformalizirati eno tako dejstvo, ne da bi se zavedali, kaj in kakšne vsebinske posledice taka odločitev ima za položaj v Sloveniji.
Par stavkov krajše kot doslej, ker je to vprašanje bilo dovolj obrazloženo. V poslanski skupini Združene liste socialnih demokratov bi mnogo rajše govorili samo o vsebini zakona, kot da stalno ponavljamo, zakaj sploh smemo o vsebini govoriti. Vendar moramo to prvo ponavljati zato, ker se nam očitamo, da ne smemo govoriti o vsebini, ampak da moramo samo za glasovati. Ko pa govorimo o vsebini, bi želeli poudariti, da je naše prepričanje, da bi, prvič, volilno zakonodajo morali sprejemati v normalni diskusiji, brez pritiska samo ena rešitev je prava in če kdo nam očita, da smo zavlačevali z odločanjem, potem je enako mogoče očitati predlagateljem, da so nas silili v odločanje brez možnosti vsebinske razprave, saj so nam ves čas govorili, nič ne smete odločati, samo spoštovati morate odločitev na referendumu, ki je, kot sem že povedal, bila izglasovana brez večinske dejanske odločitve in morate biti samo za, sicer ste proti volji ljudstva, proti ustavi, proti pravnemu redu v državi. Mi pa menimo, da bi morali razpravljati v celoti in vsebinsko in ko zadeva vprašanje vsebine, je naše prepričanje, da za razmere v Sloveniji večinski volilni sistem ni boljša rešitev od veljavnega ali od kombiniranega volilnega sistema. Zaradi tega, ker bi dala posamezni politični grupaciji ali skupini strank preveliko oblast, ki bi navidezno sicer izgledala kot operativna in lažje bi se sprejemale odločitve, samo zanemarjena bi bila volja velikega dela volivk in volivcev, praviloma večine volivk in volivcev, saj je značilnost večinskega volilnega sistema, da absolutno večino v parlamentu dobi manjšina, tam okoli 40 je že zelo realno razmerje, v izjemnih primerih pa tudi manj. Mi mislimo, da je razlik v pogledih, dejanskih pogledih na urejanje mnogih vprašanj - ne tistem, kar kdo pove kot program, veste tisto, kar kdo pove kot program, je mnogokrat zelo podobno programom tudi drugih. Tisto, kar je dejansko stališče strank in tisto, kar bi se izvajalo iz operative - to pa mi tukaj, ki sedimo, najbolj neposredno čutimo in iz izjav in iz glasovanja - tam so pa razlike zelo, zelo velike in zaradi tega bi bilo slabo za Slovenijo, če bi se pomemben del mnenja državljank in državljanov v državnem zboru enostavno izgubil oziroma bi bil večinsko v opoziciji brez možnosti, da vpliva na odločitve.
V poslanski skupini Združene liste socialnih demokratov se strinjamo, da je mnogokrat oblikovanje predlogov v takšnih koalicijskih vladah, pri katerih sodeluje več tudi politično različno opredeljenih strank, težavno, smo pa prepričani, da so take odločitve po svoji vsebini kvalitetnejše v pogledu razpoloženja in realnih možnosti in pogledov ljudi. Zato se nam zdi, da je še vedno prav, da se naprej uresničuje tak sistem. Da tega ne čutimo samo mi, se je konec koncev kazalo tudi v procesu združevanja Slovenske ljudske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov. Jaz sem, bi rekel, ugotovitve združitvenega kongresa, da je treba po združitvi zajeti sapo in razmisliti, kako bo tekel proces naprej, nobenemu ne želim nič očitati ali pa zlorabljati to dejstvo. Ampak da je treba zajeti sapo in razmisliti, pomeni dejstvo, da je treba razmisliti tudi, kaj in kako pomeni vnaprejšnje popolno skupno delovanje, delovanje združene stranke samostojno v enem ali drugem volilnem sistemu. Tam so bile te besede povedane mnogo jasneje, kot sem jih rekel jaz. Jaz jih ne želim ponavljati, da ne bi iz tega nastala velika razprava. Ampak normalno je, da je to tako. Stranke se združijo zato, da bi delovale, ne zato, da jih jutri ne bi bilo več.
Večinski volilni sistem pa tako ali drugače pomeni nujno predvolilno koalicijo, pomeni tudi nujen dogovor skupnega nastopa na volitvah. Poenostavljam - to pomeni lahko tretjino poslancev ene stranke, dve tretjini poslancev druge združene stranke v volilnih okrajih, z nekaj modifikacijami plus-minus 10%, so bili to tudi predlogi tega dogovora o koaliciji Slovenija in ne govorim ničesar, kar ne bi bilo kot predlog že oblikovano, kar je normalno. Ampak to pomeni, da stranka nima več enake teže v nastopu na volitvah, da ne govorim o tem, da ima tudi drugo težo potem, če do zmage pride, ker se mora na vsak način pokoriti temu skupnemu dogovoru. Mi mislimo, da to vsebinsko za Slovenijo ne bi bilo dobro in zato podpiramo določene korekture, kolikor bodo možne, sedanjega volilnega sistema, vse tja do kombiniranega, če bi za to bila pripravljena.
Zadnje, na kratko. O tem je dovolj kvalitetno in argumentirano govoril v imenu poslanske skupine združene liste kolega dr. Ciril Ribičič. Ampak rad bi res rekel še enkrat naslednje. Ne, bi rekel, nas imeti za naivne v tem smislu, da je sprejem zakona v tej ali v drugi vsebini, v prvi obravnavi, pri nujnih dveh tretjinah za njegovo izglasovanje vseeno. Ne nas imeti za naivne, vemo kaj odločanje pomeni. Če bo takšen predlog, kot je danes, sprejet, ob vseh problemih z volilnimi okraji, ob vseh odprtih vprašanjih, glede nekaterih vsebinskih vprašanj, ta vsebinska vprašanja so povedali strokovnjaki in tudi sekretariat za zakonodajo, ni treba da jih ponavljam. Ostalo vse tako kot je zdaj, potem tisti, ki boste za to glasovali, verjamete, da je tudi tako možno sprejeti. Ker možnosti, prilike za to, da se z dvotretjinsko večino karkoli spremeni, praktično ne bo več, ali pa bo čudež, če se bo do tega zgodilo. Zato tudi vsebinski razlogi, kvalitete tega predloga, ker volilni okraji niso na ustrezen način rešeni. Pustimo, kdo si kaj o volilnih okrajih misli. V redu. Ampak gospe in gospodje, če želimo spoštovati tisto, kar danes predlagatelji zakona govorijo, saj se vendar ve, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva in da pač je nujno, volilni okraj formirati glede na neke principe in je samo enkrat na štiri leta važno, kdo je s kom v volilnem okraju, potem bo tako ali tako govoril v imenu vseh. Če to predlagatelji zakona zdaj po štirih letih od kar so ga predlagali - ker drugače, ko je šlo na referendum, so govorili drugače - želijo ljudi prepričati, potem jih je treba pač prepričati. Ampak zaenkrat niso prepričani, zaenkrat menijo, da le obstoja neka vez med volilnim okrajem, med povezanostjo ljudi in krajev v okviru tega volilnega okraja in med kandidati in bodočim poslancem. Lahko mislijo narobe. Samo potem jih je treba v to prepričati, ne pa naenkrat reči, bomo briskirali njihovo voljo, čeprav več kot tretjina Slovenije misli, da taka predlagana rešitev glede volilnih okrajev, ni dobra. In najbrž je treba tudi vsebinsko videti vprašanja okoli nadomestnega poslanca, vprašanja v zvezi z roki za volitve, ki so povezani deloma s položajem in načinom vključevanja Slovencev, ki živijo v tujini, v sistem izvedbe volitev. Treba je videti ali so predlogi, ki jih dajejo predlagatelji, glede možnosti določanja kandidatov s podpisi, še korektni ali ne, ali pa pravzaprav želijo to možnost predlagatelji izničiti, ker so zahteve tako večje ali pa tako nesorazmerno večje vis-a-vis sedanjih rešitev, zdaj je 100 volivk in volivcev v volilni enoti, kasneje jih je 500 v volilnem okraju, kar pomeni, da je to 55 krat več, ker imamo 11 volilnih okrajev v eni volilni enoti, ne vem, ali poznamo to bistveno razliko in se nam še zdi korektna, pa tja do konkretnih opozoril, kakšen je položaj poslank in poslancev. In kaj smejo in česa ne smejo, v čigavem imenu predlagati tudi, kar zadeva podpisovanje kandidatur. Torej tudi vsebinska vprašanja so pomembna in zato tudi mislimo, da v taki vsebini, kot je pripravljeno zdaj, ni mogoče zakona podpreti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Imate repliko. Repliko gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Res ne bi želel replicirati o stvareh, o katerih smo že velikokrat ugovarjali v tem državnem zboru. Enostavno nič ne pomaga. Želel bi pa opozoriti na to, da danes, leta 2000 nekateri skušajo doseči ali pa narediti vse, da bi se nivo pravnosti v tej državi zmanjšal pod nivo, ki je veljal leta 1988. Ravno gospod Potrč je živ dokaz tega. V začetku let 1988 je, nekateri se tega spominjate, potekala javna razprava, tako imenovana javna razprava brez referenduma, ampak javna razprava v okviru takratne SZDL o ustavnih amandmajih. V tem času je takratno Delo naredilo tudi velik intervju s takratnim predsednikom skupščine ali Socialistične Skupščine republike Slovenije, Socialistične Skupščine republike Slovenije, gospodom Potrčem in med drugim ga je novinarka vprašala tudi naslednje. Kaj se bo zgodilo, če bo javna razprava v Sloveniji pokazala, da javnost ni naklonjena sprejemu predlaganih ustavnih dopolnil? Kako bo ravnala skupščina? In odgovor takratnega predsednika skupščine, gospoda Potrča, citiram: "Prepričan sem, da noben delegat v Skupščini Socialistične republike Slovenije zaradi svoje odgovornosti do delovnih ljudi in občanov in zaradi odgovornosti, ki jo tudi osebno prevzema ob ustavnih odločitvah, torej o temeljnem družbenem aktu, ne bo mogel odločati drugače kot v skladu z večinskim mnenjem ljudi." Skratka leta 1988 ni bilo mogoče, da bi Skupščina Socialistične republike Slovenije odločala drugače kot pa je bilo večinsko mnenje ljudi, izraženo v javni razpravi, leta 2000 pa lahko demokratično izvoljeni državni zbor odloči drugače, kot je bila volja ljudi, izražena na referendumu, organiziranemu v skladu z zakonom in ustavo. Po 12 letih smo torej daleč prišli.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika na repliko, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Najprej hvala gospodu kolegi Janši za, bi rekel, pohvalo za način odločanja in dela v letu 1988. Poslušal si bom vzeti ta magnetogram in kadar bodo ocene drugačne, ta del citiral, da ne bo treba meni iskati česa drugega, s čimer bi pokazal, da je delo takrat bilo bistveno drugačno, kot nekatere kolegice in kolegi zdaj znajo tukaj trditi neobjektivno. Mislim pa, da je prav povedati ob takšni trditvi za današnji čas, ne za takratni - za takratni je bila stvar korektno povedana s strani gospoda Janše - za današnji čas naslednje. Da sem jaz povedal, da imamo ustavne poti, po katerih je možno na različne načine sprejemati odločitev. Ena od ustavnih poti so tudi spremembe in dopolnitve ustave in ena od ustavnih poti je potrditveni ustavni referendum. Če bi to storili, gospod Janša, ne bi v ničemer bili v nasprotju z voljo ljudstva, ali ne bi voljo ljudstva ignorirali, obratno, to voljo ljudstva bi po štirih letih, izhajajoč tudi iz našega mnenja, da se je v tem času lahko spremenila, na kar kažejo tudi javnomnenjske ankete, da je to voljo ljudstva prav še enkrat oceniti in videti kakšna je. In to je vse, kar bi v tem primeru storili. Ne torej reči, da jo želimo ignorirati. Ne. Želimo jo še enkrat preveriti. Vi nam tega ne omogočate, ne dovolite, vi pravite, da moramo samo neko voljo izpred štirih let upoštevati. Mi pač mislimo, da bi bilo pametneje upoštevati in preveriti današnjo, tisto voljo, kakršna danes v tem času, potem ko preveč že govorimo o volilnih sistemih, ti ljudje kažejo in imajo. Zato to ni nobeno ignoriranje volje ljudi, ampak njihovo upoštevanje glede na današnje razmere, ob polni obveščenosti, ne pa glede na razmere pred štirimi leti, ko smo opravljali takratni referendum.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika na vašo repliko, Janez Janša.
JANEZ JANŠA: Ni res, gospod Potrč, da mi to preprečujemo. Tisti, ki ne omogočate, da se zakon sprejme, onemogočate naknadni zakonodajni referendum. Dokler zakon ni sprejet, naknadni zakonodajni referendum ni možen. Se pravi tisti, ki glasujete proti temu, da bi bil ta zakon sprejet, onemogočate ponovno preverjanje na referendumu. Nismo predlagatelji tisti ali tisti, ki smo za ta zakon glasovali.
Kar se tiče pa volje ljudstva, spoštovani gospod Potrč, tudi leta 1988 so obstajale različne pravne možnosti. Prvič - v nobeni ustavi in v nobenem zakonu ni pisalo, da mora socialistična skupščina spoštovati stališča iz javne razprave. Bila so popolnoma neobvezna. Kljub temu pa ste vi rekli: "Ne predstavljam si, da bi katerikoli delegat mogel odločati drugače kot v skladu z večinskim mnenjem ljudi." Jaz ne rečem, da je bila situacija takrat dobra, kot ste vi zaključili. Pravim pa, da jo sedaj delate slabšo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, Miran Potrč, nato dr. Ribičič.
MIRAN POTRČ: Gospod Janša, ne bova prvič govorila drug, bi rekel, mimo drugega ali pa o dveh različnih rečeh. Poglejte. Jaz sem trdil, da ne onemogočamo spoštovanje volje ljudstva, ker predlagamo, da se glasuje in odloča tudi o predlogu za spremembo 80. člena ustave in če tako državni zbor želi, upošteva tudi 170. člen, ki pravi: "Državni zbor mora predlagano spremembo ustave predložiti v sprejem volivcev na referendumu, če to zahteva najmanj 30 poslancev." Torej tudi po poti ustavnega referenduma in upoštevaje 170. člen ustave, je možno ponovno preverjanje volje ljudstva. To je vse, kar sem trdil in temu vi s svojo repliko niste ugovarjali, ker ste govorili pač o neki drugi stvari. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, dr. Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Jaz nisem šel do leta 1988 nazaj, ampak do leta 1996, sem pa pogledal, tukaj imam Delo pred seboj. Velik naslov, nobeden od treh predlogov ni pridobil zadostne podpore, udeležba na referendumu povsod pod pričakovano. Izjave, bi rekel tistih, ki so bili najbolj vključeni v ta referendum, med njimi tudi izjava gospoda Janeza Janše, četudi naš predlog na referendumu ne bo sprejet, ker še ni bilo končnih odločitev. Vsi so bili prepričani, da v skladu z zakonom nobeden od predlaganih predlogov ni pridobil zadostne podpore, predpisane z zakonom. Gospod Janša pravi in se sklicuje na neko izjavo, tokrat zelo pozitivno - ker zadnjič ste to negativno nekateri mene citirali iz leta 1988 - tokrat pa pozitivno, da ne more sprejemati takratna skupščina - tukaj seveda je bil tudi sestav skupščine, ki je pozneje sprejel septembra 1989 amandmaje o samoodločbi slovenskega naroda - da ne bo sprejel nobene odločitve, ki nima podpore večine ljudi. To je tudi osebno kolega Potrč potrdil, ko je šlo za referendum o termoelektrarni Trbovlje. Veste, da je bil zainteresiran, da bi bil pozitiven. Ker je bila negativna volja, je pač to spoštoval, naslednji dan je umaknil zakon. In tako bi ravnal tudi ta trenutek. Ne govoriti o večinski volji ljudi na referendumu, kjer je izrazita manjšina - 37 in nekaj odstotkov jih je prišlo na referendum in manjšina od teh 44% od tistih 37, ki so prišli - je glasovala za. Vi pa tukaj nam trobite kar naprej o neki večinski volji in o tem, kako se je pravna varnost povečala v tej državi zaradi tega, ker je nekdo to manjšino razglasil za večino. Ja poslušajte, vsaj ne uporabljati besede večina. Ja večina se ve, ne. V ustavnem pravu se ve in v matematiki se ve, da je večina več kot polovica. 50% in en glas ali vsaj pol glasu, ampak več kot 50%. To je večina. Če pa manjšina pride in manjšina - tisti, ki pridejo - glasujejo za, pa to ni večina, ampak je manjšina od izrazite manjšine. In ne sedaj govoriti, da je kolega Potrč proti odločitvi večine, če je šlo za tako manjšino.
In druga stvar. Ustavne spremembe se povezujejo tudi z referendumom. Ta referendum ni tako enostaven, kot je referendum o volilnem sistemu. Na tem referendumu mora priti večina vseh volilnih opravičencev na glasovanje in veste, da ustavne spremembe povezujemo z ustavnorevizijskim referendumom. Skratka, prizadevamo si za ustavno spremembo in po ustavni spremembi za referendumsko odločitev ljudstva, kjer mora večina priti na volišča in mora seveda večina tistih, ki pridejo, glasovati za, da bi bila takšna ustavna sprememba potrjena. S tem je razrešeno na ustavnopravni ravni vse z ustavno spremembo in na ravni demokratične, spoštovanjem demokratične volje, večinske volje ljudi, popolnoma. Če te večine ni, pač ustavna sprememba ni sprejeta. Tako da so stvari več kot čiste. Res je, da se stvari spreminjajo, tudi na drugi ravni, zdaj so tudi, predsednik nove združene stranke govori o slabih straneh večinskega sistema, da ne govorim o drugih stvareh, ki se dogajajo, in ki opozarjajo na to, da, kaj pomeni za Slovenijo, če se sprejme takšna rešitev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa gospod predsednik. Poslanke in poslanci. Repliciram gospodu Ribičiču. Gospod Ribičič je šel do leta 1996, jaz odhajam v leto 1998. Takrat je bila napisana odločba ustavnega sodišča, tisto, kar ste ga vi pokazali, je bilo časopis Delo, jaz pa vam kažem odločbo ustavnega sodišča, pod točko 2, kjer piše: Odločba - Republika Slovenija, ustavno sodišče štev. UI 12/97, datum 8.10.1998 - odločba, ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začete na pobudo pobudnikov predlagateljev zahteve za razpis referenduma o volilnem sistemu za volitve v državni zbor, na seji dne 8. oktobra 1998, odločilo. In pod 2 piše takole: "Na podlagi poročila republiške volilne komisije o izidu glasovanja na referendumu o volilnem sistemu, ki je bil 8. decembra 1996, ustavno sodišče v skladu z ugotovijo iz 1. točke izreka te odločbe ugotavlja, da je bil na tem referendumu izglasovan predlog, vsebovan v referendumskem vprašanju, postavljen na zahtevo 43.710 volivk in volivcev".
Pokojni dr. Bajt je napisal naslednje: "Ne glede na število referendumskih predlogov, odloča torej o zmagi največje število glasov, ki jih pridobi neki predlog". Decembra 1996 je dobil predlog P-2 259.687 glasov, drugi po uspešnosti predlog 30 poslancev P-3 152.784 glasov, predlog državnega sveta P-1 pa 83.864 glasov. Na referendumu je torej zmagal predlog P-2. Prejel je natančno 106.902 glasova ali 70 odstotkov več, kot jih je potreboval za zmago in 10 odstotkov več itd. In tisto, kaj ni večina, to pa sigurno ni podpis 44 poslancev, ki je zahtevalo predlog za obnovo postopka v zvezi z odločbo ustavnega sodišča UI 12/97 z dnem 8.10. Ti podpisi, to pa res v tej državi ni večina. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika Samo Bevk, nato dr. Ribičič.
SAMO BEVK: Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovani zbor! Kolega dr. Ribičič je pokazal časopis Delo, gospod Pukšič je pokazal odločbo ustavnega sodišča, jaz pa vam bom pokazal ustavo in si preberite 90. člen, ki govori o referendumu in pravi, da je predlog na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volilcev, ki so glasovali.
Večkrat je bilo že ponovljeno in mislim, da je potrebno kolegom tukaj tudi 100-krat ponoviti, da bodo pač razumeli številke. In sicer. Od skupnega števila volilcev, ki so imeli pravico takrat glasovati, milijon 537 tisoč 529 jih je glasovalo 583 tisoč 380 volilcev. Če bi veljalo, da je referendumska odločitev bila sprejeta z večino, bi namesto 259 tisoč 687 volilcev ali 44,5% moralo glasovati 291 tisoč 691 volilcev, se pravi, da vam je predlagateljem tega vprašanja zmanjkalo točno 32 tisoč 4 glasovnic, ki so podprli vaš predlog, in ne vem, kako lahko ustavno sodišče zaobide voljo 32 tisoč 4 volilce Republike Slovenije.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika dr. Ribičič, nato Lojze Peterle.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Repliciram gospodu Pukšiču. Ta odločba ustavnega sodišča je bila večkrat problematizirana. Jaz ne poznam niti ene od odločb ustavnega sodišča, ne samo v Sloveniji, tudi v širšem okolju, ki bi bila problematizirana na ta način. Samo v enem prispevku dr. Kristana je, če malo zgostim, navedenih 6 določb, ki so bile izrecno kršene za to odločbo ustavnega sodišča.
Drugo, o čemer sem jaz pisal in o čemer sem tukaj že govoril in ne bi ponavljal sedaj v tej repliki, je vprašanje, kako je bila ugotovljena volja zakonodajalca. Mi smo z dvotretjinsko večino prisotnih poslancev odločali eno, ustavno sodišče je pa reklo, da tega nismo odločali v tej odločbi. Ampak pustim jaz to ob strani. Gre še za vprašanje načina uresničevanja odločbe. Če štejemo odločbo kot nekaj nedotakljivega, nespremenljivega in dokončnega, potem moramo upoštevati, da je skupina štirih strokovnjakov: dr. Jerovška, dr. Gabra, dr. Pirnata in dr. Grada, pri naši ustavni komisiji rekla, da če odločbo jemljemo kot dokončno in nesporno in če je ne problematiziramo na ta način, kot sem tukaj govoril, da v tem primeru imamo dva izhoda, ki sta enakopravna - to so njihove besede, ne moje besede. En izhod je pač uveljavitev dvokrožnega večinskega volilnega sistema, drug izhod je sprememba ustave in referendumsko odločanje o tej spremembi ustave. Kaj je s tem drugim izhodom narobe, bi rad slišal in zakaj se ne bi mogli zavzeti za to.
Seveda, mi ne bomo zdaj obtoževali vseh, ki nočejo te ustavne spremembe, da so proti spoštovanju ustavnega reda v tej državi. Ampak čeprav je od referenduma preteklo več kot 4 leta in od odločbe več kot 2 leti, s tega vidika eno in drugo s pravnega vidika ta trenutek težko zavezuje ta državni zbor, je pri rešitvi te pravne situacije možno sodelovati na različne načine. In jaz vas vabim, da se priključite tistemu načinu reševanja tega problema, ki govori o ustavnih spremembah, in o tem, da se na referendumu potem naknadnem odloča in potrdi ta ustavna sprememba. Tukaj smo ustavno pravno vprašanje rešili dokončno in tudi ugovore, da nekaj ni skladno z voljo ljudi, saj bodo po štirih letih lahko volivci in volivke zelo jasno in tokrat seveda tudi z več argumenti, ki so jih morali poslušati zadnja štiri leta, se odločali o tem, ali je takšna ustavna sprememba smiselna ali ne, in ali je skladna z njihovim pogledom in z njihovo voljo do teh vprašanj. Ne more pa ta odločba spremeniti, dejstev pač ne more spreminjati. Lahko je pravno zavezujoča in zaradi tega se odločamo za ustavne spremembe, saj drugače se za te ustavne spremembe ne bi odločali. Ne more pa spremeniti dejstev, ne more manjšine spremeniti v večino.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Lojze Peterle.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa, gospod predsednik. Najraje bi proceduralno vprašal, na kakšni podlagi nas kolegi zaposlujejo s ponovnim ugotavljanjem izida referenduma. To je opravilo ustavno sodišče in ne jemljimo mu te pristojnosti, ker smo mu jo v tej hiši dali in tudi izvolili ustavne sodnike. Če ustavni pravnik ne vidi razlike med ustavnim sodiščem in med mnenjem štirih pravnikov, med katerimi so bili nekateri tudi ustavni sodniki, potem nam bog pomagaj. Torej ne vračajte nas za toliko let nazaj. Povsem jasno je bilo ugotovljeno in kar naprej nam tukaj računate, že 4 leta nam tukaj ali 2 leti nam računate te številke. Jaz se zanesem na ustavno sodišče. Ne vidim boljše poti. Veliko raje kot na štiri ali na dva na tej strani. Tisto je merodajno, verjetno boste to potrdili, ne to, kar pravijo neki drugi. Ne vem, kakšna hiša smo, če ne spoštujemo ustavnega sodišča. In jaz ne vidim te enakovrednosti oziroma enakopravnosti poti, da se obide ljudska volja s spremembo ustave. Že prej sem rekel, ja, kako bomo pa še kdaj ljudi vprašali za kakšen referendum, če se jih preskakuje z ustavo, če še ustava postane sredstvo, da obideš ljudsko voljo. Lahko se bo govorilo o kakšni drugi zadevi, recimo, da bo referendum na temo vstopa v Evropsko zvezo, pa da takrat nekaterim ne bo všeč, pa boste štiri leta ugotavljali rezultat referenduma oziroma ga osporavali, ker nekomu tisti hip ne bo všeč. Ta politika je res žalostna.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Aurelio Juri, za njim Miran Potrč in Ciril Ribičič.
AURELIO JURI: Hvala. Repliciram kolegu Peterletu. In ker sprašujem, tudi če sprejemam pač njegov način razmišljanja. Sprašujem ga: Kako se naj doseže, da jaz osebno, ki sem eden izmed tistih, ki naj bi glasovali, seveda, za ta predlog, to storim, ko mi moje ravnanje narekuje moja vest in seveda ocena o volji in pričakovanju tistega dela volivcev, ki so me izvolili na to mesto? Mislim, da to pravico, da jaz ravnam v skladu s svojo vestjo in z mojo oceno volje in pričakovanja volivcev, ki so me postavili na to mesto, mi kolega Peterle prizna.
Nenazadnje je razlika tudi z letom 1988, ko smo imeli delegate, delegati so bili izvoljeni s strani neke skupine, ki je delegirala delegate, in ki je sproti seveda preverjala tudi stanje javnega mnenja. Delegat se je težko izognil navodilom in odločitvam, ki jih je sprejemala njegova baza. V tem trenutku enako jaz ravnam, čeprav nimam in nisem vezan na nikogaršnja navodila, v skladu s tistimi pričakovanji moje volilne baze. Ne morem ravnati drugače.
Torej, če - še enkrat se povrnem na tisto prvotno vprašanje - mi bo kolega Peterle odgovoril, kako naj jaz ravnam v nasprotju s tem, kar moji volivci pričakujejo in mi tudi nalagajo, da odločam, seveda mu bom hvaležen. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Miran Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Zavedam se, da različno vrednotenje ali pa različen pogled na nekatera pravna vprašanja ni ravno vsebina razprave na državnem zboru. Ampak, če imajo nekateri pravico vztrajno ponavljati eno, potem imamo pač mi dolžnost vztrajno opozarjati tudi na nekaj drugega, ker sicer ostaja enostransko mnenje.
Gospod Peterle je pravkar v svoji razpravi rekel, da ne more državni zbor odločati o rezultatu referenduma, ker je to pristojnost ustavnega sodišča. Jaz mu bom hvaležen, če si bo prebral 21. člen zakona o ustavnem sodišču. Če bo ugotovil, da ima ustavno sodišče pristojnosti, o kateri on trdi, se mu bom opravičil in rekel, da sem površno bral. Po tem še enkratnem površnem branju sedaj, med njegovo razpravo in mojo, sem ugotovil, da takšne pristojnosti ustavno sodišče nima. Zato lepo prosim, ne nekaj takšnega trditi.
Drugo. Gospod Pukšič, prav bi bilo, vem pa, da je to res že zelo zahtevna materija, pravna, pogledati tudi mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, z dne 9.11.1999. Sekretariat nas je takrat opozoril, da je upoštevaje izrecno obrazložitev odločbe ustavnega sodišča k U1-163/99 - to je mestna občina Koper - ustavno sodišče posebej opozorilo, da kadar se sklicuje na 40. člen zakona o ustavnem sodišču, je način izvedbe lahko različno. Da skratka ustavno sodišče ne predpiše, kdo in na kakšen način mora odločbo izvršiti. Ampak da je način izvršitve odločbe tudi drugačno. V tem 40. členu je zapisano, drugi odstavek: "Če je potrebno, določi ustavno sodišče, kateri organ mora izvršiti odločbo in na kakšen način odločba mora biti obrazložena". V tej svoji odločitvi pa razlaga, da če se sklicuje na 40. člen, je mogoče izvesti odločitev ustavnega sodišča tudi na drugačen način. In v tem primeru je zato reklo, ker je državni zbor sprejel nov zakon o volitvah v Kopru, je to drugačen način izvedbe te odločitve in je ugotovilo, da ta zakon ni v nasprotju z ustavo in tudi ne s prejšnjo odločitvijo ustavnega sodišča o tem, kakšna je, naj bodo ali naj ne bodo mestne občine.
Mi se tudi v tem primeru sklicujemo na to opozorilo sekretariata za zakonodajo, ki nam je rekel, da se tudi odločitev ustavnega sodišča v zvezi z referendumom, ker se 2. točka posebej obrazlaga z vidika tega 40. člena, lahko izglašuje na različen način, tudi prek spremembe ustave. In dodaten argument, ki v ničemer ne blestira ustavnega sodišča, je pa za njega, bi rekel, potrebno pač malo več stvari sestaviti in ne samo eno določbo videti in jo ponavljati v nedogled. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika dr. Ribičič, nato Lojze Peterle.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Iz replike gospoda Peterleta se je videlo, da ni razumel tisto, na kakšen način sem jaz citiral mnenje skupine strokovnjakov, ne glede, da se je sedaj nekoliko osula, ta skupina ima samo še tri člane - dr. Gaber noče več sodelovati - in da je vendar to skupina, ki sedaj tukaj dela, tukaj in sedaj v tem parlamentu pri naši komisiji za volilni sistem in ustavne spremembe, ki jo sestavljajo tisti strokovnjaki, ki so ugledni in ki so dobili podporo v tej komisiji, posredno torej v tem državnem zboru. In jaz seveda njihovega mnenja nisem postavljal proti odločbi ustavnega sodišča. Jaz sem rekel: če odločba ustavnega sodišča dokončna, nesprejemljiva in jo je treba do konca spoštovati, je mnenje teh strokovnjakov, se pravi dr. Jerovška, dr. Gabra, dr. Pirnata in dr. Grada, da je pri uveljavljanju te odločbe ustavnega sodišča možno iti po dveh različnih poteh.
Naj še enkrat omenim pridružitveni sporazum. Vi veste, da je ustavno sodišče v svojem mnenju, ki je za nas zavezujoče - za državni zbor - ugotovilo, da je pridružitveni sporazum protiustaven. Ena od poti bi torej bila, da bi postopek ratifikacije tega sporazuma ustavili. Druga možna pot pa je bila, da spremenimo ustavo in ratificiramo pridružitveni sporazum. In državni zbor se je odločil za to drugo pot. V tem našem primeru pa ta skupina ni pozabila napisati tudi tega, da bi bilo korektno po spremembi ustave, kot poti, ki je enakovredna, izvesti še referendum. Zaradi tega, ker s spremembo ustave razrešimo problem odločbe ustavnega sodišča, ne razrešimo pa problema ljudske volje in bi še vedno nekdo nam lahko tudi še čez pet ali pa deset let govoril, da je to v nasprotju z ugotovljeno voljo ljudstva in njeno zmago na referendumu - s to, kar jaz imenujem manjšinsko zmago. Ampak, to se razrešuje z naknadnim referendumom ustavnih spremembah in je vse čisto, ustavna ureditev je skladna, večinska volja ljudi je upoštevana. Seveda, da je pa ta ista skupina - in zaradi tega mogoče je do nje gospod Peterle bolj kritičen, kot bi bil sicer - ta ista skupina je ugotovila nekaj ustavno pravnih spornih vprašanj v zakonu, ki je danes na dnevnem redu. Na ta način je najbolje, da se vrnemo k temu, kar je danes na dnevnem redu. Ustavno sporna so vprašanja glede položaja poslancev in tega, kaj lahko oni podpirajo, in ustavnopravno sporno je vprašanje volilnih enot z vidika načela enakosti volilne pravice. To so resna ustavno pravna vprašanja, ki bi jih morali - po našem mnenju - razrešiti pred glasovanjem o tem, da je zakon primerna osnova. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika Lojze Peterle.
ALOJZ PETERLE: Hvala. Najprej repliko gospodu poslancu Juriju. Glejte, jaz predpostavljam, da smo oziroma ste - ker mislim, da ste bili tudi zraven - po vesti sprejeli ustavo, pa tudi zakone. In jaz mislim, da velja med interesom in vestjo neko nujno razmerje in to na tak način, da se interes podreja vesti, ne pa vest interesu. Jaz trdim, da gre tukaj za to sprevrženost in ker je interes drugačen, se pač pozabi tudi, tudi na ustavo. In ustava ne more enkrat veljati, enkrat pa ne veljati. In vprašanje recimo, še eno ponazorilo: ko pride nalog, da je treba plačati davek, a je to za vas navodilo ali je dolžnost. Ali lahko rečemo, mi ne paše, pa ne bom plačal. In ustavni red ni, to ni sirup za kašelj, ustavni red ni navodilo, ustavni red je dolžnost, ustavni red moramo spoštovati. In ustavno sodišče je del ustavnega reda. Pravim, volimo ga tukaj. Ali pa preveč izplačane plače v občinski upravi - ali je odnos do tega - določene službe - je navodilo ali je dolžnost. Navodilo, ki mu rečeš: me ne zanima. Jaz mislim, da je dolžnost.
To, kar pravi gospod Potrč glede ustavnega sodišča. Ja, a ni povsem jasno, da je ustavno sodišče ugotovilo rezultat. Zdaj, ali kje piše to posebej ali ne, je druga zadeva. Ustavno sodišče je rezultat nedvoumno ugotovilo. In od takrat naprej ga kot takega jemljemo. Jaz mislim, da je absolutizacija vesti nekaj nevzdržnega. In brez ustavnega reda, preprosto država ne more. Zakaj sprejemamo potem zakone, če je vest edino in zadnje. Potem, potem pojdimo domov, nima smisla, da še kakšen zakon sprejmemo, ker je vest vse. Mislim, da to ni prava smer.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika Geza Džuban.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Kljub vsemu, da je ta razprava postala dokaj monotona in izgleda, da smo ali opredeljeni ali pa nam je že čisto vseeno, kaj bo s tem volilnim sistemom in skorajda, da ni več aktualen.
Jaz sem se javil že prej k repliki, ko je gospod Peterle govoril in ko berem sobotno prilogo in poslušam gospoda Peterleta, sta povsem dva različna pristopa do volilnega sistema: če vidimo dr. Zagožna z gospodom Peterletom. Kot da to ni več, ali ponovno ni več ista stranka in da se pojavljata dve zgodbi na tem prizorišču.
Drugo je to, kar me spremlja ves čas, od zbiranja 40 tisoč podpisov in zadnjič javna predstavitev, ki je tukaj bila, da je ena čista manipulacija z ljudmi. Ponudili smo jim nek sistem, katerega sploh ne razumejo in da smo že podpise zbirali s pripisom, "ali ste za odpoklic poslanca", in je zgodba povsem pomešana. Tudi zadnjič se je videlo, ko so ljudje tukaj ploskali, da niso vedeli, zakaj; vedeli so samo, komu morajo zaploskati.
In tretje, kar me spremlja, je ta nesrečna odločitev ustavnega sodišča, da se vedno bolj pogosto govori, piše o tem, da je bil izid ponarejen, da je bila goljufija. Jaz sem sicer med tistimi, ki je še zadnjič govoril, da podpiram večinski sistem, vendar se mi vedno bolj upira zadeva, ko spremljam te zgodbe in se bom moral odločati o zadevi, ki je vsiljena oziroma celo, da je ponarejena. Nihče ni rekel, si morda ne upa reči, kar je morda celo politično modro, ampak mi smo soočeni z dejstvom, da ustavno sodišče ni spoštovalo ustave in da je nek izid, ki ga je izračunala volilna komisija, spremenilo oziroma ponaredilo.
Sedaj je pa moje bistveno vprašanje, kaj je bil motiv, da je prignal ustavno sodišče, ki bi moralo biti neka sveta institucija, tako daleč, da se je spustilo na nivo, da je ponaredilo referendumski izid. Vse špekulacije so zelo hude. Tiste o raznih zamerah glede evropskega sodišča, kdo je tam in kdo ni, je malenkostno, ker gre za enega človeka. Ko špekuliramo naprej: brali smo v raznih časopisih, v nekih dosjejih, pod pritiskom katerih naj bi se odločalo - je zadeva že malo težja. Ali tudi to ni motiv, saj vendar ne more biti celo oziroma pet ustavnih sodnikov pod presijo nekih dokumentov. Kaj je bil naprej motiv, da ustavno sodišče ni spoštovalo ustave in da je naredilo to, kar je naredilo? Je tudi tukaj možna špekulacija. Vendar jaz tega za enkrat ne bom rekel, ker je samo špekulacija, vendar je zadeva toliko huda, da se moramo zgroziti nad tem in tudi nad ljudmi, ki so to naredili, in je to en razlog, da začnem temeljito razmišljati, ali še sodelovati v tej zgodbi ali ne.
In zadnje, kar mislim reči. Vedno bolj sem pod vtisom, če bi zadnjič prišlo do združitve v koaliciji Slovenije, da morda večinski sistem ne bi bil več potreben. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. 5-minutna razprava, dr. Jože Zagožen. Replika? Kolega Battelli in Zoran Lešnik, replika.
ROBERTO BATTELLI: Hvala lepa, gospod predsednik. Repliciram gospodu Džubanu v smislu poslovniških določb o pojmu replika, se pravi, mu dajem pojasnilo.
Jaz lahko odgovorim na njegovo vprašanje, zakaj se je to zgodilo: Zaradi tega, ker je bilo nekaterim v interesu, da preselijo mesto odločanja v tej državi iz te stavbe v neko sosednjo stavbo. Zakaj to? Zaradi tega, ker pač niso dobili zadosti glasov na volitvah let 1996, da bi lahko vzpostavili svojo oblast. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, Zoran Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa. Jaz bom repliciral vsem tistim, ki se sklicujete na odločbo ustavnega sodišča. Čeprav nisem bil član parlamenta in poslanec prejšnjega sklica državnega zbora, je, kolikor mi je znano, državni zbor sprejel - prejšnjega sklica - zakon o referendumu. Ta zakon je bil objavljen v Uradnem listu številka 57, dne 19. oktobra 1996 in v tem zakonu, ki je bil objavljen pred referendumom in pred ugotavljanjem rezultatov referenduma, v tretjem odstavku 3. člena jasno piše: "Izglasovan je predlog, za katerega je glasovala večina volivcev, ki so glasovali." Iz rezultatov glasovanja pa je razvidno, da se je glasovanja - pustimo neveljavne in tiste - udeležilo 583.297 volivcev, od skupnega števila, vpisanih v splošne volilne imenike, 1 milijon 537.459. Za ta predlog 43.000 podpisanih poslancev je glasovalo 259.687 volivcev oziroma 44,5% od števila oddanih glasovnic. To je verjetno brez kakršnegakoli utemeljevanja manj kot potrebna večina ali polovica tistih, ki so se glasovanja udeležili. Ker je ta zakon veljal na dan referenduma, ker je ta zakon veljal na dan preštevanja glasov, je verjetno referendum moral biti razglašen na osnovi - ali objavljen - na osnovi tega zakona. Če je pozneje kdo zakon razveljavil, bi moral v celoti razveljaviti tudi referendum, ki je bil takrat, mislim, da novembra ali decembra 1996. leta. Lepo vas prosim, če je ustavno sodišče, kot je rekel kolega Battelli, napravilo nekaj v resnici po svoje, ne sklicujmo se na to in ne imejmo to kot argument, ampak imejmo kot argument zakon, ki je bil objavljen v Uradnem listu pred referendumom. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, replika. Gospod Peterle, replika.
ALOJZ PETERLE: Repliciram gospodu poslancu Džubanu. Mislim, da ne slišimo prvič v državnem zboru nečesa - ne vem, kako bi rekel - nenavadnega ali izrednega, da naj bi ustavno sodišče ne upoštevalo ustave in ponaredilo rezultat. Se pravi, 24.4. leta 2000 tukaj izvoljeni predstavnik vsega ljudstva ob 12.25 pove, da gre verjetno ali tako za špekulacijo, da je nekje bral, ampak da je to strašljivo. Res je strašljivo, gospe in gospodje, če toliko let po referendumu in nekaj let po odločbi ustavnega sodišča tukajle pribijate nekateri še ustavno sodišče, eno redkih institucij, ki ima nekaj zaupanja v tej državi. Torej, ali mislite, da nas nobeden ne sliši, vidi ali ne spremlja? Kako bomo prišli mi s takimi izjavami skozi prvo košarico kriterijev za vstop v Evropsko zvezo. To je pa res katastrofa in mislim, da peljete državo dobesedno v kaos. Kaj potem še stoji, če ne spoštujemo odločitev institucij, ki smo jih sami postavili? Ja, pa tudi če smo izvoljeni od vsega ljudstva, ne moremo početi karkoli v tej hiši.
In še gospod poslanec Lešnik pravi: "So naredili nekaj po svoje." Ja, saj imajo svoje pristojnosti, saj ne poslušajo - oni pa res ne poslušajo navodil. So za to, da delajo po svoje v skladu z zakonom. Imajo seveda pristojnosti, da delajo, ne. Ne pa po nekom, ampak po svoje, kakor se zberejo in se odločijo. To gre pa res v katastrofo vse skupaj.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Luci replika.
MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, predsednik! /Nemir v dvorani./ ...(Predsednik: prosim.)...
Sam se redko vključujem v te diskusije in ste me redko zasledili tukaj, ampak izjava cenjenega kolega o manipulaciji ljudi na referendumu me je nekoliko prizadela. Dejal je, da so bili ljudje zavedeni, da ne razumejo, da niso razumeli vprašanja in to 259 tisoč ljudi je - izgleda - nezavednih, reagirajo tako, kot nekateri poslanci hočejo, in to je velika obremenitev za te ljudi, ki so v bistvu izkazali neko odločenost in dobro razumeli stvari. Vsaj to upam reč, vsaj iz tistega območja, ki ga sam pokrivam. Mislim, da je to višek tega, kar lahko en poslanec naredi, kar je kolega Geza Džuban danes tukaj izjavil. Ljudje niso zavedeni in ne bodo. Ljudje bodo znali odločiti, kaj je pravilno, tudi na naslednji volitvah. To je višek tudi to, da razmišlja, ali naj še sodeluje prvi vseh teh stvareh ali drugače, ali dela kako drugače. Ne vem, kako drugače. V ustavi je vse zapisano. In verjetno bi tudi on želel, da se mesto odločanje preseli kam drugam, kot je eden od poslancev dejal.
Vedno bolj se postavlja pod vprašanje ustavno sodišče. Poslanci želite razpravljati o tem, ali je to primerno ali ne. Tudi odločbe ustavnega sodišča. Zakaj ne začnete zbirati podpisov in ukinete te institucije, ki vas toliko motijo. Pa jih dajte ukiniti, pa ne bomo imeli te institucije, če vam ne odgovarja pri tistih odločitvah, kot so. Torej, pričnite torej izven tega mesta zbirati podpise, izvedite referendum in arekvatno temu tudi postaviti pod vprašanje ustavno sodišče in odločbe, ki jih ustavno sodišče izdaja. Jaz bi želel, da - in se ne bom vklapljal več, tudi do sedaj se nisem, ampak za mene so svete stvari, ki so sprejete tukaj in ki jih na koncu tudi določi ustavno sodišče. Tako bom tudi v bodoče ravnal. Nekateri želite izven tega. Ne bo se vam to obrestovalo! Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, Aurelio Juri.
AURELIO JURI: Zelo kratka replika kolegu Luciju. Jaz sem prepričan, da ljudje niso zavedeni in da bodo vedno odločali tako, kot jim veleva vest.
Ampak prva teza v tem državnem zboru o tem, da je nekdo zaveden, kolega Luci, je prišla iz, žal, vaših vrst ob zadevi Koper. Vi se takrat spominjate nastopa vašega kolega, ko bi moral že takrat nastopiti proti takim obtožbam. Verjamem, da volivci bodo vedno glasovali tako, kot mislijo, da je prav. Mislim, da so tudi vsi dobro seznanjeni z vprašanji in tudi s posledicami, seveda njihove odločitve. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Proceduralni predlog, Josip Bajc. Nato replika, kolega Luci in kolega Lešnik.
JOSIP BAJC: Gospod predsednik, kolegice in kolegi, predlagam, da preidemo k točki 1.a današnjega dnevnega reda, in sicer predlog zakona o volitvah poslank in poslancev državnega zbora - prva obravnava. Razen predstavitve s strani predlagateljev, kolega Janše in nekaj manjših še razprav, smo danes obravnavali popolnoma neko drugo točko dnevnega reda, ki ni predmet... Predlagam predsednik, da preidemo k obravnavi točke dnevnega reda, ki jo imamo, in da obravnavamo predlog sklepa, ki si ga predstavil tukaj kot predsednik komisije za volilni sistem in ustavne spremembe. In da vsi tisti, ki replicirate sedaj na odločbo ustavnega sodišča v zvezi z ustavnostjo občine Koper; tisti, ki razpravljate, ali je imelo pristojnost ustavno sodišče, da tako ali drugače; tisti, ki govorite o manipulaciji ljudi; tisti, ko govorite o primernosti ali neprimernosti odločbe ustavnega sodišča v zvezi z izidom referenduma, da na naslednji seji državnega zbora uvrstimo točko dnevnega reda, v kolikor bomo še imeli mandat, in da obravnavamo to še enkrat. Mislim pa, da smo v tem tri in pol letnemu mandatu že nič kolikokrat preštevali se - bom rekel - ali pa imeli se za razlagatelje ustave, razlagatelje ustavnega sodišča, razlagatelje pristojnosti ustavnega sodišča in podobno. Vendar, preidimo na točko dnevnega reda, ki je predmet pod 1.a današnjega dnevnega reda.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Bajc za ta proceduralni predlog, ki je tudi moj predlog, seveda so pa replike šle svojo pot in sedaj smo že pri odločbi ustavnega sodišča glede občine Koper. Prosim, da počasi replike zaključite, da ste kratki, da se potem državni zbor odloča o zakonu, ki je na dnevnem redu. Replika, kolega Luci.
MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod predsednik. Redko repliciram, ampak tokrat moram kolegu Juriju, kajti način, ki ga on uporablja, ko zmanjka argumentov, menja ploščo, pravimo - menja ploščo in gre na drugo ploščo. Enkrat, ko zbiramo mandatarja, govori o vodovodu, tokrat, ko govorimo o ustavnih spremembah in slično, pa gre na ustavno sodišče, pa o Kopru. Torej, držimo se tega, kot je kolega Bajc predlagal, in potem tudi jaz ne bom več repliciral. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Lešnik. Hvala lepa. Kolega Lešnik se je odpovedal repliki, ker podpira predlog kolega Bajca. Dr. Ribičič, podobno?
DR. CIRIL RIBIČIČ: No, povsem kratka bo ta replika. Mislim, da tudi ne bo povzročila nove. Gospod Luci je spremenil ploščo in govoril tukaj o ukinitvi ustavnega sodišča in pozival naj zbiramo podpise in gremo na referendum. Jaz bi ga rad opozoril, da to ni mogoče. Ustavo so poskušali spreminjati nekateri prek referendumu, najprej glede odpoklica in drugič glede zastopstva. Zastopstva državljanov, ki živijo izven Slovenije. Oboje se je neslavno končalo. Pri nas ni možen ustavnorevizijski referendum in ni možen referendum o spremembi ustavi, razen kot naknadni referendum, o katerem sem danes že nekajkrat govoril. Zato ta zamenjava plošče ni bila korektna.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Dr. Jože Zagožen. Ima besedo dr. Jože Zagožen, nato vam bom dal besedo za repliko.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa, gospod predsednik. Na nek način se bom tudi sam odpovedal razpravi, kajti danes je na dnevnem redu zakon o volitvah poslank in poslancev, mi pa govorimo predvsem o volilnem sistemu. Torej o stvari, ki je že odločena, ne pa o samem zakonu, na katerega je bilo slišati bolj malo pripomb. Kar se pa tiče samega sistema, je pa težko ustvariti, debatirati, ko slišim to, da je legalen, legitimen itd., tako da je škoda o tem karkoli govoriti.
Na koncu naj samo še to rečem: bilo je rečeno, da je edina možnost za dvokrožni sistem sprememba ustave. To je tako, kot če bi rekli, da zid ne bo več širok 1 meter, če bomo spremenili meter. To je ta logika. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika Franc Pukšič, Miran Potrč. ... imate repliko, 5-minutna razprava. Se odpoveduje, hvala. Gospod Potrč, replika. Nato ima 5-minutno razpravo Stanislav Brenčič.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod dr. Jože Zagožen, vi pravite, da ne govorimo o stvari, ki je na dnevnem redu. Obratno, s strani predlagateljev zakona se ves čas vztrajno poudarja, da moramo govoriti samo oziroma da moramo glasovati samo za ta zakon. Tudi vi ste danes to rekli. Govorimo o stvari, mi drugi, ki je že odločena. Oprostite, zaradi takšnih izjav, ki so izmišljene, ki niso res, ki so zavajanje - nič še ni odločeno. Ali ste se vi odpovedali pravici, da odloča državni zbor? Ste se vi odpovedali možnosti, da po različnih poteh uresničimo in ljudsko voljo in ustavno sodišče in se držite kot - da rečem, oprostite, primerjavi - pijan plota, samo tega predloga in te ideje, ki jo ima vaša stranka. Saj je prav, da jo imate; samo, ne jemati pravico, da odloča kdorkoli drugi tudi o kakšni drugi stvari. Ni odločeno in imamo pravico odločati. Jaz vsaj upam, da nam boste to pravico dali.
Kar zadeva meter. Veste, meter je bil spremenjen potem, ko smo po enem zakonu šli na referendum, napisali zelo natančna navodila, kako naj se glasuje, dobili rezultat referenduma s strani volilne komisije po tem zakonu in po tem metru, kasneje pa je bil z odločbo ustavnega sodišča meter spremenjen in na podlagi spremenjenega metra tudi ugotovljeno, da je 44,5% več kot 50 plus 1.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razprava, Stanislav Brenčič, za njim Janko Veber. To so 5-minutne razprave.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo. Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci! S svojo razpravo se nimam namena kaj posebno ustavljati na vsebini oziroma členitvi predloga zakona, ker sem prepričan, da je bilo na to temo že veliko povedanega. Čeprav navsezadnje sem jaz osebno trdno prepričan, da je vsebina, ki jo ta zakon prinaša, slaba popotnica za ohranjanje oziroma bolje rečeno za nadaljnji razvoj parlamentarne demokracije na Slovenskem. In posledica te vsebine bo prav gotovo spreminjanje državnega zbora v zbor lokalnih interesov, poleg mnogo drugih stvari, ki se bi jih dalo na to temo povedati.
Do sedaj sem vse predloge tovrstnega zakona, ki so bili predmet obravnave v državnem zboru, podpiral predvsem oziroma bolje rečeno zgolj zaradi dejstva, da ni politično modro oziroma da za parlamentarno demokracijo ni sprejemljivo, da se državni zbor postavi v nasprotje z ustavnim sodiščem oziroma da državni zbor vzpostavi neke vrste konfrontacijo z ustavnim sodiščem kot najbolj dokončno institucijo našega pravnega sistema. In tudi prepričan sem, da ni sprejemljivo, da predsednik države razpiše predčasne volitve v nasprotju z bistvom odločitve ustavnega sodišča. Dejstvo pa je, da je sedanji predlog, seveda, povezan tudi s sestavnim delom členitve države na volilne okraje in s tem sprejemanjem volilnih okrajev z 2/3 večino, postavil - vsaj mene kot poslanca vis-a-vis ene od občin, ki jih zastopam - v povsem drugačen položaj. Ne bom se spuščal, ali je namerno ali nenamerno ali zgolj računsko prišlo do razdelitve občine Logatec v dva volilna okraja.
Pri tem moram poudariti to, da se je skozi nastajanje razno raznih predlogov členitve Slovenije v volilne okraje občine Notranjske tako rekoč razmetavalo enkrat sem, drugič tja; ampak povsem je to razumljivo glede na zasledovanje osnovnega načela primerljivosti ali čim večje številčne primerljivosti volilnih upravičencev posameznega okraja. Občina Logatec je tako rekoč skozi osnovni zakon o občinah in določanju njihovih območij in skozi široko novelo k temu zakonu ohranila iz vrsto pozitivnih razlogov enotno teritorialno lego ali pripadnost. In je povsem nesprejemljivo, da jo sedaj delimo. Pa kljub temu, da jo delimo samo za potrebe državno zborskih volitev, s tem mi zarežemo v to izredno homogeno in zgodovinsko večno povezano okolje neke vrste rano in glede na to, da bo poslanec po večinskem sistemu še bolj zavezan svojemu okolju, potem zahtevamo, da se bo ta volivec iz povsem nekega okolja skozi svojo občinsko središče, seveda, usmerjal v poslansko pisarno po konzultacije k svojemu poslancu. Jaz sem prepričan, da je državnemu zboru dana možnost kot zakonodajnemu telesu, da lahko ubere tudi drugačne rešitve. In prav zaradi tega ne morem in tudi ne smem podpreti sedanjega predloga. Ne morem, zaradi tega, ker mi je povsem jasno, da bo v drugem branju - glede na to, da je potrebno volilni okraj oziroma vsak amandma, ki bo posegel v spremembo volilnih okrajev, izglasovati z 2/3 večino, nimam jaz nikakršne možnosti, da bom občino ohranil. Ne jaz zase, ne smem jo pomagati razbiti glede zaveze, ko so jo meni dali. To so nazadnje prebivalci, ki so tudi del nekega volilnega telesa, ki se je do moje kandidature enkrat že opredelilo in do tudi obveznosti, ki je ne morem navsezadnje kot poslanec po ustavi do njih vračati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Besedo ima Janko Veber, nato kolega Vesenjak.
JANKO VEBER: Hvala za besedo in lep pozdrav vsem. V svoji razpravi bom zelo kratek. Imel bi pa konkretno vprašanje za predlagatelja zakona oziroma predlagatelje predloga zakona o volitvah poslank in poslancev. V 87. členu prvi odstavek govori o tem, da so izvoljeni tisti kandidati, ki so prejeli večino glasov vseh volivcev, ki so veljavno glasovali v tistih volilnih okrajih.
Sprašujem, zakaj potem v prvem odstavku 87. člena ni zapisano: "Izvoljeni so tisti kandidati, ki so prejeli 44 in pol odstotkov vseh volivcev, ki so veljavno glasovali v tistih volilnih okrajih." Če že sledimo slepo odločbi ustavnega sodišča, potem bi tudi v 87. členu, v prvem odstavku moral biti ta odstotek in ne "večina glasov vseh volivcev". Mogoče, če lahko dobim odgovor na to. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Besedo ima kolega Vesenjak, za njim Herman Tomažič.
ALOJZ VESENJAK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, k tej točki dnevnega reda bi želel podati par svojih misli. Uvodoma priznam, da nisem strokovnjak za volilne sisteme. Imam pa občutek, da se malo preveč manipulira z izrazom "volja ljudstva". Del ljudske volje so tudi volilni okraji. V Poročevalcu štev. 26 z dne 12. aprila 2000, kjer je napisano: volilni okraj štev. 82, Ormož, sem spada tudi občina Gorišnica in Zavrč. Ta varianta nikakor ni sprejemljiva, ker nikakor ne spada skupaj ne zgodovinsko, ne geografsko in ne po socialni strukturi. Volilni okraj 85 Dornava, Juršinci, Videm pa je še najbolj neposrečena in nesmiselna varianta, saj zajema del bivše občine Lenart, del Slovenskih goric, prek ravnega Ptujskega polja, Dornava- Markovci, še Haloze, del Vidma, Podlehnik, vse do hrvaške meje. Skregano z vsako logiko! Kje je tu geografska zaokroženost, prevelike razlike v razvitosti. To se pravi, nesmiselno.
Predlagane variatne - župani vseh haloških občin so 6.4.2000 poslali peticijo v državni zbor glede določitve volilnih okrajev. Ugotavljajo namreč, da je območje Haloz, ki se srečuje s približno istimi problemi, razdeljeno na več volilnih okrajev. Ugotavljajo, da Haloze s tako nesmiselno delitvijo nimajo nobene možnosti, da bi izvoljeni predstavnik poslanec zastopal interese haloškega območja. Sodeloval sem tudi v razpravi, kjer so se oblikovale variante, te variante so bile s peticijo tudi poslane v državni zbor. Podal bi samo prvo varianto, in sicer, volilni okraj, ki zajema občine Zavrč, Gorišnico, Markovci, Videm, Podlehnik, Žetale in Majšperk, volilni okraj šteje približno 19.500 volilnih upravičencev. V Večeru sem prebral tudi 12. aprila protest županov haloškega območja, župani Podlehnika, Zavrč, Žetale, Videm protestirajo proti delitve Haloz na tri volilne okraje. Ne strinjam se s pripisom, da so volilne okraje oblikovali poslanci iz tega območja in si jih priredili tako, kot ustreza volji Slovenske ljudske stranke in socialdemokratov Slovenije. Mislim, da je avtor teh misli malo pomešal kratice, delno pa je sicer res, vendar bolj točno: brez kratice Slovenska ljudska stranka. Bistvo protesta pa je, volilni okraj naj zajema geografske, zgodovinske in sociološke značilnosti. Dokler te stvari ne bodo usklajene, ne morem tega zakona podpreti, zato bom glasoval proti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima Herman Tomažič.
HERMAN TOMAŽIČ: Hvala za besedo, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Očitno smo zdaj na vrsti tisti poslanci, ki pač smo zavezani proti - tudi volji svojih volivcev na ožjem območju, ne samo volji celotnega naroda. Čeprav osebno nisem nasprotoval večinskemu sistemu volitev oziroma zakonu, ki bi uveljavil večinski sistem, ne glede na vse njegove pomanjkljivosti, pa vendarle ne morem podpreti ravno zaradi prej navedenega sedanjega predloga zakona zaradi predlagane sestave volilnih okrajev. Čisto konkretno: na Koroškem, kjer je prišlo do dveh zelo problematičnih opredelitev. Prvič, v volilnem okraju Ravne, kjer so izločene iz tega okraja Kotle in priključene Slovenj Gradcu, in pa seveda zaradi volilnega okraja Radlje ob Dravi, kjer je del občine Podvelka izločen iz tega okraja in priključen k volilnemu okraju Ruše. Mnenja, proteste, protestne izjave ste dobili vsi poslanci v posameznih poslanskih klubih. Pod te proteste so podpisane tudi vse stranke v našem okolju - brez izjeme, niti ene stranke ni bilo, ki se ne bi pridružila temu protestu. Ker pač ta predlog, ki je sedaj predviden v zakonu, ignorira geografsko zaokroženost, potem skupne kulturne in druge značilnosti in v poslanskih klubih vas je obiskala oziroma so vas obiskale tudi delegacije iz Raven na Koroškem.
To skorajda soglasno nasprotovanje predlaganim okrajem me zavezuje k aktivnostim za spremembo sedanjega predloga, vendar zaradi zahtevanega načina glasovanja, predvsem zaradi potrebne dvotretjinske večine, nimam upanja, da bo mogoče kaj spremeniti z amandmaji v drugem in tretjem branju. Več možnosti vidim v novem predlogu zakona, ki bi upošteval zahteve - govorim seveda o svojih, o zahtevah koroških volivcev in kjer bo upoštevana tudi ta, tako imenovana in večkrat izražena ljudska volja.
Zaradi tega, seveda tega predloga zakona v takšni obliki, kot je sedaj, ne morem podpreti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolegice in kolegi, rad bi vas opozoril, da bo državni zbor najprej odločal o predlogu sklepa, da je zakon primerna obravnava za drugo obravnavo. Če bo tak predlog sklepa sprejet, se ponovno sestane delovno telo, ki bo pripravilo tudi stališča za drugo obravnavo in v teh stališčih seveda se bodo šele oblikovala stališča o volilnih okrajih, o katerih govorite. O tej temi na tak način delovno telo še ni razpravljalo. O tem še nimamo pripravljenih stališč, so pa nekatera pripravljena, ampak o njih še nismo odločali, še posebej v javni predstavitvi mnenj. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) To je samo pojasnilo. Pojasnilo. Mislim, da je korektno pojasnilo. Bila so pripravljena stališča, ampak do njih se delovno telo še ni opredelilo, ker pač ni podprlo predloga sklepa, da je zakon primerna podlaga za drugo obravnavo. Ali želi še kdo besedo? Gospod Potrč!
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz sem v svoji uvodni, mislim - v svoji razpravi povedal, da je eden od razlogov, da ne bom glasoval za predlog zakona, tudi vsebina, v kakršni je danes pripravljen. Rad bi to trditev ponovil. Dejstvo, da bomo odločali o zakonu, glede katerega v približno tretjini slovenskih občin menijo, da ne ustreza interesom občank in občanov, tako kot je sedaj pripravljen, da ne govorim o drugih vprašanjih, povezanih z mnenjem strokovne skupine in sekretariata, je treba objektivno razumeti na ta način, da vsak tisti, ki misli karkoli drugega, bo moral uveljavljati svoje interese v drugi obravnavi z amandmaji. Mislim, da je to tisto, kar je objektivno treba povedati. Zakon, tako kot bo sprejet, bo sprejet v pripravljenem besedilu. Res, da mi lahko sprejmemo tudi stališča, samo bomo videli: prvič, ali bo mogoče stališča sprejemati za vsako občino posebej; ali bomo pri tem lahko dobili dvotretjinsko večino in ali bo torej možno res karkoli drugega, kot pravzaprav tako vsebino - vsaj kar zadeva občine - kot bo zakon sprejet, šteti tudi za dokončno. Zato moram reč, da imajo zelo prav, po mojem, vsi tisti kolegi, ki so doslej rekli, da opredelitev - takšna, kot bo v zakonu glede volilnih okrajev sedaj sprejeta - več ali manj determinira, opredeljuje tudi kasnejši zakon in tu nam stališča, ki jih bo eventualno kasneje pripravila komisija za volilni sistem in ustavne spremembe, ne bo veliko pomagala. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo. V razpravo dajem sklep matičnega delovnega telesa, ki se glasi: "Predlog zakona o volitvah poslank in poslancev - prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo". Delovno telo tega sklepa ne podpira. Ob tem vas želim opozoriti, da bo na podlagi četrtega odstavka 80. člena ustave Republike Slovenije predlog sklepa sprejet, če bo zanj glasovalo 2/3 vseh poslancev, to je šestdeset ali več. Taka večina je potrebna tudi za sprejem vsake druge vsebinske odločitve v zvezi s tem zakonom. Imate proceduralni predlog, gospod Peterle? Prosim.
ALOJZ PETERLE: V imenu poslanske skupine SKD zahtevam pol ure pavze pred odločanjem.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo razpravljati o tem sklepu? (Ne želi.) Torej razpravo zaključujem. Državni zbor pa bo o tem sklepu odločal v nadaljevanju ob 14.30 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 12.57 uri in se je nadaljevala ob 14.37 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tukaj sem dobil podatek, da je dodatno opravičen za nadaljevanje seje mag. Franc Žnidaršič, ki pa je pravkar stopil v dvorano, tako da to ni potrebno.
Pred nadaljevanjem ugotavljamo prisotnost! (75 prisotnih.)
Ugotavljam, da je zbor sklepčen in lahko odloča.
Proceduralno! Proceduralni predlog dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Predsednik! Mi nismo utegnili dokončati poslanske skupine in bi prosil 15 minut odmora za posvet v poslanski skupini. Pred odločanjem.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Torej dr. Jože Zagožen predlaga v imenu poslanske skupine socialdemokratov, da se dodeli njegovi poslanski skupini 15 minut za dodatno posvetovanje. V tem času so posvetovanja že potekala, kajti tudi ena od drugih poslanskih skupin je zaprosila za odmor. Ker pa gre za zelo pomembno odločanje in mislim, da teh 15 minut ne more biti spornih, tako da bomo sejo nadaljevali čez 15 minut. Se pravi ob 14.55 uri. Sejo prekinjam do 14.55 ure.
(Seja je bila prekinjena ob 14.40 uri in se je nadaljevala ob 14.59 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotavljamo prisotnost! (84 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Preden bomo odločali o sklepu, da je predlog zakona o volitvah poslank in poslancev - prva obravnava - primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo, sprašujem, ali želi katera od poslanskih skupin oziroma njen predstavnik besedo. (Ne želi.) Kot sem že v dopoldanskem času prebral, vas še enkrat opozarjam, da bo na podlagi četrtega odstavka 80. člena ustave Republike Slovenije predlog sklepa sprejet, če bo zanj glasovalo dve tretjini vseh poslancev, to je 60 ali več. Taka večina je potrebna tudi za sprejem vsake druge vsebinske odločitve v zvezi s tem zakonom.
Na glasovanje dajem torej predlog sklepa, da je predlog zakona o volitvah poslank in poslancev - prva obravnava - primerna podlaga za drugo obravnavo. Svoj glas bosta odložila gospod Pahor in za njim gospod Anderlič.
BORUT PAHOR: Hvala lepa, gospod predsednik. Gospe in gospodje! V teh diskusijah se je dostikrat poskušalo povedati, da obstoji samo ena možnost za to, da bi ravnali v skladu s pravnim redom Republike Slovenije. Mi smo, v kolikor se je to dalo, po svojih najboljših močeh poskušali povedati drugo resnico, da obstajata dve možnosti: možnost za podporo dvokrožnemu večinskemu sistemu in možnost za spremembo 80. člena ustave Republike Slovenije. Pri tem drugem vztrajamo. Ta druga možnost je enakovredna možnost za to, da poslanke in poslanci v skladu s svojim pogledom na koristnost volilnih sistemov, v skladu s pravnim redom glasujejo za tega ali onega.
Mislim, da bom ravnal tako kot drugi kolegi iz poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov, ko predloga sklepa ne bom podprl. Zaradi tega ne bom rušil pravnega reda Republike Slovenije, nasprotno, zavzel se bom za to, da se oblikuje drugačna politična večina, politična večina za predlog spremembe ustave, ki prav tako rešuje to zadrego, v kateri smo se znašli, na enakovreden in enakopraven način. To so pravni razlogi za to odločitev. Politični - kot rečeno, so v prepričanju, da je kombiniran ali popravljen proporcionalni sistem za demokracijo in za njen razvoj v Sloveniji v nadaljnjih letih in desetletjih v Sloveniji koristnejši, so prav tako tehtni razlogi za to, da se odločimo za drugo možnost.
To priložnost pa sem želel izkoristiti samo zato, da bo tako tukaj, pri nas, v naši zavesti, kot v zavesti javnosti ostalo jasno, da sta dve možnosti, da sta dve enakovredni, enakopravni možnosti, da glasovanje proti eni ne pomeni rušenje ustavnega reda, ampak prav tako zavzemanje znotraj ustavnega reda za drugo možnost. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo odložil gospod Anderlič, za njim gospod Vesenjak.
ANTON ANDERLIČ: Ob sicer znanem načelnem stališču, ki ga imam v zvezi s to materijo, ki je na dnevnem redu, je potrebno povedati, da ne morem sodelovati ob tem glasovanju s pozitivnim glasom, glede na to, da je v proceduri obravnave tega zakona bilo vendarle opozorjeno, da zakon vsebuje protiustavne stvari; da je 104. člen v nasprotju z ustavo, da je bilo opozorilo dano preden se je zamenjal tekst zakona in ni nobenega zagotovila, da bi lahko v drugem branju se to spremenilo in pri protiustavnih stvareh ne želim sodelovati.
Prav tako ni nobenega zagotovila, da bi kakorkoli lahko upoštevali, predlagatelji zakona namreč, v drugem branju pripombe, ki so bile v javni razpravi - pardon v predstavitvi mnenj - v javni predstavitvi mnenj, ki se je zgodila v tej dvorani, in logika pridobivanja dvotretjinske večine za nek zakon, tudi za ta zakon je seveda potrebna dvotretjinska večina, je v iskanju konsenza, v iskanju dogovora in seveda v pripravi takšnega teksta - že v prvem branju - da lahko v nadaljevanju doživi tudi sprejem oziroma z manjšimi spremembami svojo potrditev. Ker temu ni tako, seveda sam v tem ne bom sodeloval in pričakujem, da tisti, ki jim je do tega, da branijo ustavo in pravni red, storijo podobno.
Prav tako je potrebno reči, da je v prejšnjem tednu bilo veliko ponudb in veliko razno raznih sugestij, češ, dajte sodelovati pri podpori mandatarju, kandidatu za mandatarja in dobili boste proporcionalni sistem, dobili boste... Ponujala so se zagotovila, da seveda mogoče s spremembo ustave ali pa tudi to ne, dobili boste proporcionalni sistem.
Mislim, da je to preresna tema, da bi jo bilo mogoče mešati v volitve mandatarja - čeprav se zavedam, da je to zelo resno vprašanje - in ker si želim izogniti tem neposrednim povezavam in nekim kupčijam v ta namen, ne bom sodeloval pri tej odločitvi s svojim pozitivnim glasom. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo obrazložil gospod Vesenjak in za njim kolega Jelinčič.
ALOJZ VESENJAK: Hvala za besedo. Po tehtnem premisleku bom zakon podprl v upanju in z možnostjo, da se v drugem branju volilni okraji popravijo. V kolikor do tega ne pride, pa bom res proti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo obrazložil kolega Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Jaz zakona ne bom podprl. Dejstvo je, da zakon tak, kot je sedaj pripravljen, je pravzaprav tudi protiustaven v marsikaterem segmentu. In če nekateri ljudje, če nekateri kolegi poslanci ves čas govorijo o ustavnosti raznih določil in o ustavnosti določenih predlogov, ne vem, kako lahko podpirajo zakon, ki je v nekaterih segmentih protiustaven. Poleg tega so se iz raznih koncev Slovenije, pravzaprav usule pritožbe na ta zakon, da je nemogoče sprejemati kaj podobnega. Tudi to je potrebno upoštevati.
Pa še ena stvar je; Slovenija se je odločila že pred časom za proporcionalni volilni sistem in za večstrankarske volitve. Zaradi tega, ker smo se naveličali enoumja in enopartijske diktature, ki je de facto bila dvopartijska, kajti zveza komunistov in SZDL je bila njena podpornica. Ti dve sta vodili vse skupaj. In če bomo šli naprej v tej smeri, da bi slučajno potrdili večinski sistem, bi pripeljali do istega rezultata. Med tem ko v Zvezni republiki Jugoslaviji sprejemajo zakon, ki bo vrgel večinski sistem in ki bo uzakonil proporcionalnega, nekateri ljudje v Sloveniji želijo vreči proporcionalni sistem in uzakoniti večinskega. Mislim, da je to zelo slabo za državo, zelo slabo za njen demokratični razvoj, razen če ti gospodje nimajo kaj posebnega v načrtih. In bojim se, da imajo. In če hočemo zadržati demokratični razvoj, če hočemo zadržati pluralnost razmišljanja v državi Sloveniji in preprečiti enoumje, potem moramo glasovati proti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje.
Kdo je za predlog sklepa, ki se glasi: "Predlog zakona o volitvah poslank in poslancev - prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo".
Ugotavljamo prisotnost! (79 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da predlagani sklep ni bil sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA TRETJO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O JAVNIH NAROČILIH. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije.
Ali želi besedo predstavnik vlade? (Da.) Besedo ima državni sekretar mag. Cvikl.
MAG. MILAN MARTIN CVIKL: Gospod predsednik! Hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, dovolite, da na kratko predstavim amandmaje vlade in seveda tudi deloma že amandmaje odbora na zakon o javnih naročilih, tretje branje. Najprej je treba povedati, da sam zakon o javnih naročilih pomeni kontinuiteto v razvoju zakonskega urejanja področja javnih naročil v Sloveniji in seveda pomeni kvalitativno nadgradnjo sedanje ureditve. Na ministrstvu za finance pravimo, da poleg zakona o javnih financah; zakona o računovodstvu in zakona o javnih skladih, ki so bili vsi sprejeti, pomeni enega od ključnih zakonov v prilagajanju prakse javnih financ evropski zakonodaji.
Dalje je potrebno povedati, da seveda v tem smislu zakon pomeni uskladitev tako z evropsko zakonodajo, na drugi strani pomeni prilagoditev oziroma uskladitev s pravili Svetovne trgovinske organizacije. Dalje, zakon oziroma njegov sprejem v tretjem branju pomeni in je eden od pogojev za pričetek pridobivanja sredstev nekaterih evropskih skladov, predvsem v letu 2000 pridobivanje sredstev za program v kmetijstvu, tako imajo oni SAPARD program. Amandmaji vlade in pa amandmaji odbora, ki so predlagani, izboljšujejo določbe zakona o javnih naročilih in ne pomenijo vsebinskega posega v sam koncept in besedilo, kot je bilo sprejeto v drugi obravnavi. V določenih primerih gre za redakcijo, v nekaterih drugih primerih pa seveda za jasnejšo opredelitev določb zakona.
Prav tako zakon v tretjem branju seveda z amandmaji oziroma predlaganimi amandmaji pomeni uskladitev s sprejetim zakonom o javnih financah in zakonom o javnih skladih ter tudi sprejetim zakonom o reviziji postopkov javnega naročanja. Dva amandmaja k 43.a členu in pa 108.a členu sta predlagana zato, ker je v drugi obravnavi bila izpuščena oziroma niso bila sprejeta določila, ki bi pa, če bi bila izpuščena, pomenila neuskladitev z direktivami Evropske unije.
Po posameznih členih gre za naslednje amandmaje vlade. V 3. členu oziroma k 3. členu gre za natančnejše opredeljevanje pojma naročnika in pa tudi nekaterih drugih pojmov, ki se kasneje opredeljujejo v določbah zakona. Dalje, k 18. členu amandma pove, da je glede na direktive Evropske unije opredeljeno, da natečaj ni poseben postopek, ampak da so seveda postopki samo trije odprti, omejeni in s pogajanji in po enem od teh se izvaja natečaj.
Dalje, pomembno je, da se v samih amandmajih določa ustrezna vloga urada za javna naročila, tako se z amandmajem k 19. členu lahko zahteva ustrezno mnenje urada glede postopka, ki se seveda izvaja v nadaljevanju. Nadalje, k 19. členu se določa uporaba, natančneje določa uporaba omejenega postopka, tudi v primerih javnih naročil stalne nabave blaga, storitev in gradenj, kjer količina in čas dobave ni možno v naprej definirati in ne gre za posebne zahteve naročnika in je ustrezno vzpostavljen trg. Dalje se z amandmajem k 21. členu poudarja, da mora naročnik izvajati naročilo strokovno in da je dolžan zagotoviti strokovno oceno ponudb. V 24. členu amandma v bistvu bolj natančno opredeli kdaj in kakšni stroški zaračunavanja razpisne dokumentacije se lahko zaračunavajo. Potem se z dopolnitvijo 53. člena ustrezno dopolnjuje tekst, ki bi seveda, v kolikor bi bil nespremenjen, pomenil neusklajenost z direktivami. Zakon je seveda doživel v tretji obravnavi tudi uskladitev z odločbami zakona o reviziji postopkov javnega naročanja. V tem smislu seveda se tudi ustrezno določajo roki.
Potem naprej, se v zakonu o javnih naročilih z amandmajem k 127. členu jasneje opredeli naloga urada za javna naročila, predvsem z vidika, da seveda določene naloge lahko izvaja neposredno sam, druge pa s pomočjo zunanjih izvajalcev in bi rekel, sploh določbe zakona glede urada za javna naročila v bistvu pomenijo oblikovanje institucije, ki bo lahko seveda ustrezno okrepila prakso javnega naročanja v Sloveniji.
Potem so bili sprejeti še nekateri amandmaji odbora, o katerih - predpostavljam - da bo vsaj govoril predsednik odbora. Na koncu še naj omenim, da vlada predlaga umik amandmaja k 133. členu, zato ker seveda se po predlogu sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve ugotavlja, da ne obstaja pravna podlaga za izvajanje določbe.
Če zaključim. Sprejem zakona o javnih naročilih v tretjem branju pomeni, da bi seveda s tudi končnim sprejemom zakona ministrstvo za finance v tem mandatu zaključilo zakonodajni del, ključni zakonodajni del prilagajanja zakonodaje o javnih financah oziroma opravljanju z javnimi izdatki evropskim merilom in v tem smislu seveda lahko postopno tudi izboljšali proračunsko prakso in jo v polni meri prilagodili praksi v razvitih tržnih gospodarstvih Evropske unije. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa državnemu sekretarju, mag. Cviklu. Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko. Prosim predsednika odbora, mag. Kopača, da predstavi stališče odbora.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala, za besedo. Odbor je temeljito, tako kot v drugi obravnavi, proučil predlog zakona, predlagal ustrezne amandmaje predvsem na podlagi pripomb sekretariata za zakonodajo in jih sedaj niti ne bi posebej povzemal in vas s tem utrujal.
Pač pa bi rad povedal tri stvari, ki pa niso tako zelo soglasne. Sicer smo podpirali amandmaje vlade in nekateri člani odbora smo tudi že intenzivno sodelovali pri pregledu členov med drugo in tretjo obravnavo ter pri nastanku posameznih amandmajev, tako da kakšnega nesoglasja ni bilo. Pač pa odbor nasprotuje amandmaju vlade k 87. členu, to je amandma, ki predvideva, da se te določbe tega zakona, da jih morajo obvezno uporabljati tudi subvencioniranci, ki gradijo neko investicijo, kjer bi bil delež investicije večji od 25 odstotkov, delež subvencije večji od 25 odstotkov. To bi za posamezne izvajalce investicij oziroma za posamezne investitorje pomenilo po nepotrebnem velike zaplete pri izvajanju investicije. Zdajšnja določba postavlja mejo 50 odstotkov in ta je prepisana iz direktive Evropske unije in po mnenju odbora je ustrezna. In torej nasprotujemo nižanju te meje, ki je slovenska posebnost, proti direktivam. Je sicer možna, vendar po našem mnenju nepotrebna.
Odbor nasprotuje amandmaju poslanske skupine združene liste k 7. členu, ki ga pa v resnici povzema v svojem amandmaju na, po mnenju odbora, bolj ustrezen način, torej ga vsebinsko podpira, vendar formalno mu nasprotuje, pač pa nasprotuje amandmaju poslanske skupine združene liste k 108.a členu, gre za amandma na amandma vlade, s katerim le-ta poskuša uvesti dodatno izjemo za možne primere, kjer ne bi prihajalo do javnega naročila v skladu z določbami tega zakona. Gre za predvideno potencialno izjemo, skratka 108.a člen pravi, "naročnik lahko da naročilo brez prehodne objave javnega razpisa v naslednjih primerih", 108.a člen predvideva 11 posebnih primerov, določbe tega zakona, ki so precej občutljive, ker gre pač za izjemo, so usklajene z direktivami. Poslanska skupina združene liste predlaga še 12. izjemo, po mnenju odbora ta izjema ne bi mogla biti sprejeta, ne bi smela biti sprejeta, ker pač presega okvir, ki nam je še dopusten na podlagi direktive.
Sicer pa odbor predlaga, da predlog zakona skupaj z amandmaji vlade in amandmaji odbora sprejmete in z zadovoljstvom ugotavljam, da je prišlo na koncu do velikega soglasja pri usklajevanju in podpiranju ter obravnavi amandmajev, razen v teh treh primerih, ki sem jih tu poskušal podrobneje predstaviti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa kolega Kopač. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) O zakonskem predlogu v celoti, dajem besedo poslankam in poslancem. Razprave ni, jo zaključujem in prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih. Razpravo bomo vodili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 25. aprila 2000. Prav tako pa ste na klop danes prejeli tudi amandma dveh poslanskih skupin LDS in SLS k 127. členu. V razpravo dajem amandma k 3. členu - amandmaja k 3. členu. Amandma pod točko 1, predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Amandma pod točko 2 predlaga odbor za finance in monetarno politiko. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem 1. amandma k 3. členu. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (34 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
In na glasovanje dajem 2. amandma k 3. členu. Predlagatelj je odbor za finance in monetarno politiko. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na strani 3 je bila majhna tehnična napaka - gre za 7. člen. Na vrhu nad amandmajem na amandma je pravilno zapisano 7. člen. Imamo pa tri amandmaje. Prvi je amandma na amandma vlade k 7. členu, predlagatelj je odbor za finance. Amandma pod točko 2 predlaga vlada, delovno telo ga podpira in pod točko 3 je poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov, delovno telo ga ne podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem 1. amandma, to je amandma na amandma, predlagatelj je odbor k 7. členu. Amandma na amandma vlade k 7. členu. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma vlade k 7. členu v predelu pod točko 2, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (29 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 3. amandma k 7. členu, predlagatelj poslanska skupina združene liste, delovno telo ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (13 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
K 14. členu ima vložen amandma vlada, delovno telo ga podpira. Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 17. členu in amandmaju vlade, delovno telo ga podpira. Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 18. členu in dveh amandmajih. Pod točko 1 je predlagatelj odbor, pod točko 2 je predlagatelj vlada, delovno telo ga podpira. Prejahamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 1. amandma k 18. členu? (33 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 2. amandma k 18. členu. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost drugič! (49 prisotnih.)
Kdo je za drugi amandma k 18. členu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 19. členu in trem amandmajem. Pod točko 1 je predlagatelj odbor za finance, če je ta sprejet, je amandma vlade pod točko 2 brezpredmeten. Pod točko 3 je amandma vlade, delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem 1. amandma k 19. členu. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
S tem je amandma pod točko 2 brezpredmeten.
Na glasovanje dajem 3. amandma k temu členu. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 20. členu in dvema dopolniloma. Prvega predlaga odbor, drugega vlada, delovno telo ga podpira. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma vlade pod točko 1? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma vlade sprejet.
Na glasovanje dajem 2. amandma k 20. členu. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 21. členu in amandmaju vlade, delovno telo ga podpira. Dajem ga na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 22. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 23. členu in amandmaju vlade, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 24. členu in dveh dopolnilih, pod točko 1 je predlagatelj odbor, pod točko 2 vlada, delovno telo ga podpira. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 1. amandma k 24. členu? (35 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 2. amandma k 24. členu. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (29 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 33. členu in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (32 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Smo pri členu 41. Imamo amandma vlade. Delovno telo ga podpira. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost drugič! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 41. členu? (42 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Smo pri amandmaju za novi 43.a člen. Predlagatelj amandmaja je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (36 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Smo pri členu 48 in amandmaju vlade, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Smo pri členu 53 in amandmaju vlade, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Smo pri členu 67 in amandmaju vlade, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (29 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Prehajamo k členu 77 in amandmaju vlade, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Smo pri členu 78 in amandmaju vlade, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Prehajamo k členu 87 in amandmaju vlade Republike Slovenije, delovno telo ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (26 poslancev.) Kdo je proti? (11 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Smo pri členu 91. Proceduralno?
MAG. JANEZ KOPAČ: Se opravičujem! Tokrat se je meni zgodilo, da sem glasoval za, pa sem želel glasovati proti. Celo prej sem razlagal, kako sem proti temu in bi vas prosil, če lahko ponovimo glasovanje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Na glasovanje dajem predlog kolega Kopača, da bomo ponovili glasovanje o tem amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni predlog, da ponovimo glasovanje? (42 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ponovili bomo glasovanje.
Na glasovanje dajem torej ponovno amandma k členu 87. Predlagatelj je vlada, delovno telo ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (10 poslancev.) Kdo je proti? (36 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Prehajamo, proceduralni predlog.
DR. CIRIL RIBIČIČ: No, jaz se sklicujem v tem svojem nastopu na poslovniško določbo, da vsakdo, takrat ko ugotovi kršitev poslovnika, lahko o tem takoj govori. Jaz ne vem, kako je prišlo iz tega potem do proceduralnega in drugih stvari, ampak na to izrecno določbo se sklicujem. Gospod Kopač je dvignil prst gor in s tem zapeljal tudi svoje kolege, ne samo sebe, da so glasovali narobe. Potem ko je videl, da ga je polomil, je rekel, da je treba ponavljati glasovanje. Jaz nisem imel možnosti temu ugovarjati, ker pač pri proceduralnih predlogih teh, ti ugovori pač niso možni. In pri ponovnem glasovanju je seveda prst obrnil navzdol. Jaz mislim, da takšne procedure poslovniško niso predvidene in zaradi tega sem hotel povedati svoj glas proti takšni praksi.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa kolega Ribičič. Poslancu, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Govor tega poslanca ne sme trajati več kot 5 minut. Predsedujoči da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če poslanec ni zadovoljen s pojasnilom, odloči državni zbor o vprašanju brez razprave in brez obrazložitve glasu. Na podlagi stališča oziroma besed poslanskega kolega dr. Ribičiča, da je bil tukaj kršen poslovnik, kot predsedujoči samo ugotavljam, da je poslanski kolega mag. Kopač izrazil tukaj pred nami svoje prepričanje, da je napačno glasoval. In smo na podlagi tega šli v ponovno glasovanje. Državni zbor se je večinsko odločil, da bo ponovitev glasovanja opravil. Lahko pa iz izpiska tudi ugotovimo, ali je poslanska kolega Kopač pri drugem glasovanju glasoval drugače. Predlagam da, če je kakršenkoli problem, da se o tem, o tej zadevi opredeli komisija za poslovnik. Ali ugovarjate moji, ali niste zadovoljni z mojim pojasnilom? Prosim, dr. Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani. Moja kritika ne gre na vodenje seje, ker vi niste mogli videti, kaj se je dogajalo. Ampak po veljavnem poslovniku je možno zahtevati ponavljanje glasovanja iz dveh razlogov. Kadar gre za napako pri glasovanju v postopku glasovanja, ali pri ugotovitvi tega namena. Tukaj ni šlo ne za en, ne za drug razlog, ki je izrecno predviden po poslovniku, ampak za tretji razlog, da je gospod Kopač pač se zmotil, narobe ravnal in zdaj to svojo napako popravlja po poslovniških določbah, ki niso predvidene za popravljanje napak poslancev, ampak za takrat, kadar bi pri vodenju seje prišlo do kakšnih, do kakšnih zapletov. Teh zapletov tukaj ni bilo in zato ni bilo poslovniške podlage, zato da se ponavlja to glasovanje. Jaz nima proceduralnega predloga v tem smislu, da se razveljavi to glasovanje, samo sem hotel, da se jasno ugotovi, da je bil kršen poslovnik.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo k členu 91. Imamo amandma vlade, delovno telo podpira, pod točko 1. Pod točko 2 je amandma odbora, stališče delovnega telesa ni razvidno. Poslanski kolegi in kolegice bi tudi prosil, da ste pozorni pri glasovanju, da ne bi prihajalo do takega zapleta, kateremu smo bili pravkar priča. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem 1. amandma k 91. členu. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 2. amandma k temu členu. Predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (56 poslancev.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 95. členu. Amandma pod točko 1, ki je amandma na amandma vlade, predlagatelj je odbor. Amandma pod točko 2 je predlagatelj vlada, delovno telo podpira. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 poslancev.)
Kdo je za prvi amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 2. amandma k temu členu. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 98. členu in amandmaju vlade, delovno telo ga podpira. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 99. členu in amandmaju vlade, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 103. členu. Imamo amandma odbora. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 105. členu, predlagatelj amandmaja je odbor. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k amandmaju na amandma vlade za novi 108.a člen. Predlagatelj je poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov. Delovno telo ga ne podpira. Nato pa imamo amandma za novi 108.a člen, predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira.
Gospod Feri Horvat želi besedo. Prosim.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Mi menimo, da bi bilo smiselno vnesti to dopolnilo, 12. točko, posebno še ob tej sedanji dikciji, ki je izjemno restrektivna in dejansko ne dovoljuje to, čemur pravilno ugovarja vlada, da je treba upoštevati te smernice Evropske unije. Namreč ta dikcija ne dovoljuje neke diskriminacije invalidskih podjetjih v odnosu na druga podjetja, kajti izrecno pravi, če gre za dejavnost usposabljanja in zaposlovanja invalidov pod posebnimi pogoji in za katero v ta namen izda soglasje urad za javna naročila. To je urad, ki ga s tem zakonom ustanavljamo zato, da bdi nad izvajanjem tega zakona, ta urad ima diskrecijsko pravico, da da soglasje ali pa ne da soglasja za to, da se odda naročilo brez predhodne objave, podobno kot velja za ostalih 11 točk. In potem še naprej. Naročnik lahko po neposredni pogodbi odda naročilo po tej točki le, če ponudnik izpolnjuje pogoje iz 41. člena zakona, ta pa dejansko podrobno govori o zelo ostrih pogojih. Torej ti pogoji enako kot za vse druge ponudnike bodo veljali tudi za invalidska podjetja, kar predlagamo mi s tem amandmajem. In če naročnik preveri oceno in kakovost predmeta naročila z zbiranjem več ponudb ali z analizo stroškov ali s primerjanjem kakovosti in podobno.
Dodal bi še to, da mi razumemo smernice Evropske unije, ki jo je treba upoštevati, ne kot direktno prepisovanje, ampak dejansko smiselno upoštevanje oziroma vnašanje načel evropskih smernic v ta zakon, zato predlagamo, da ta amandma podprete.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Horvat. Državni sekretar, mag. Cvikl želi besedo.
MAG. MILAN MARTIN CVIKL: Hvala za besedo. Dovolite mi, da pojasnimo mnenje vlade, ki je bilo izraženo seveda z ustreznim vladnim amandmajem. Gre za to, da seveda cel člen pomeni implementacijo 20. člena direktive Evropske unije, ki v bistvu pove oziroma uvaja izjemno možnost, po kateri sme naročnik, če se oddaja naročilo na omenjenih področjih, skleniti pogodbo brez predhodne objave in to se lahko zgodi samo v taksativno naštetih primerih v teh 11 točkah. K temu členu je bil predlagan amandma in seveda tudi amandma na amandma vlade poslanske skupine združene liste, po katerem bi se invalidskim podjetjem prednostno brez predhodne objave dodeljevala naročila. To bi bilo v nasprotju s 65. členom evropskega sporazuma in načelom enakopravnosti ponudnikom ter načelom konkurence. Za seveda ustrezno javno finančno preferiranje invalidskih podjetij se seveda uporabljajo druge olajšave in ne olajšave, ki bi seveda pomenile kršenje načel enakopravne konkurence. In seveda, če bi se takšen amandma izglasoval, bi seveda tako izglasovan amandma pomenil, da je člen in s tem seveda tudi zakon o javnih naročilih neusklajen z direktivami Evropske unije in bi seveda to lahko imelo resnejše probleme v samem prilagajanju zakonodaje Republike Slovenije zakonodaji Evropske unije. V tem smislu seveda tudi amandma zveze invalidskih podjetij ni doživel podpore v matičnem odboru, ne v drugi, niti ne v tretji obravnavi in zato predlagamo, da državni zbor ne sprejme amandmaja na amandma poslanske skupine združene liste. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Najprej dajem na glasovanje amandma poslanske skupine, to je amandma na amandma vlade, predlagatelj je poslanska skupina združene liste, delovno telo ga ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet. Proceduralno, gospod Tomažič.
BRANKO TOMAŽIČ: Gospod predsednik, prosim, če bi ponovili glasovanje, ker pač nisem glasoval tako, kot sem mislil.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Kolega Tomažič predlaga, da ponovimo glasovanje. Poslovniška komisija je leta 1995 tudi razlagala to vprašanje in je kot razloge za ponovitev glasovanja omenila tehnično napako na glasovalni napravi, torej člen 92 poslovnika ali pa subjektivno ravnanje poslanca, to pa je 93. člen poslovnika. Na glasovanje dajem predlog kolega Tomažiča, da ponovimo glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (49 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Torej, glasovanje bomo ponovili.
Ponovno dajem na glasovanje amandma na amandma vlade za novi 108.a člen. Predlagatelj je poslanska skupina združene liste. Delovno telo ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (35 poslancev.) Kdo je proti? (26 poslancev.)
Amandma na amandma je bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma za novi 108.a člen. Predlagatelj je vlada. Delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (51 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Smo pri 127. členu. V pregledih imamo pod točko 1 amandma, ki ga predlaga vlada, delovno telo ga podpira. Amandma pod točko 2 je predlagatelj odbor. In na klop smo prejeli amandma dveh poslanskih skupin, o njem bomo odločali kot o tretjem amandmaju. Ali želi kdo besedo? Gospod Kopač!
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Rad bi rekel samo to, da amandma, ki ste ga danes prejeli na klop, in je amandma dveh poslanskih skupin, sledi pripombi sekretariata za zakonodajo, ki smo jo na odboru pozabili upoštevati, in nas je nanjo naknadno sekretariat še opozoril, češ da je take narave, da se ne da mimo nje iti. Zato sta potem vodji dveh poslanskih skupin bila toliko priročna in sta pač to v obliki amandmaja poslanskih skupin zapisala. Predlagam seveda, da ga podprete. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem 1. amandma k členu 127. Predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 2. amandma k temu členu. Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (45 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
In na glasovanje dajem 3. amandma k temu členu, amandma ste dobili pisno na klop, dveh poslanskih skupin. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (46 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Smo pri členu 129 in amandmaju vlade pod točko 1, delovno telo ga podpira in amandma odbora pod točko 2. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma pod točko 1? (38 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 2. amandma k členu 129. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Prehajamo k členu 131. Pod točko je amandma na amandma vlade, predlagatelj je odbor. Pod točko 2 amandma vlade, delovno telo ga podpira in pod točko 3 amandma odbora. Ali želi kdo besedo? Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Pri tretjem amandmaju bi rad samo opozoril na eno majhno napakico in bom, mislim pa da je absolutno odpravljiva v končni relaciji. Zdaj se tretji odstavek spremeni tako, predlaga odbor, ne glede na določilo predpisa, ki ureja oddajo koncesij, mora koncesionar ... gor dol, za gradnje po določilih... skratka skladno s 63. do 70. členom tega zakona, tu manjka vejica, za gradnje, pa po določilih točke 3.2 tega zakona. Drugače je stavek malo, mislim nima posebnega smisla. Skratka manjka samo besedica "pa", za gradnje pa po določilih točke 3.2 tega zakona.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Tako smatramo, da temu posegu mag. Kopača ne nasprotujemo, pomenil le, da gre za redakcijski popravek teksta k tretjemu amandmaju. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem 1. amandma, to je amandma na amandma vlade. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 2. amandma k členu 131, to je amandma vlade, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 3. amandma, to je amandma odbora z redakcijskim popravkom. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Zadnji člen, h kateremu je bil vložen amandma, je 133. člen. Predlagatelj amandmaja je vlada. Napovedan je umik.
Gospod Cvikl, državni sekretar.
MAG. MILAN MARTIN CVIKL: Glede na pripombe sekretariata sem že uvodno povedal, da umikamo amandma k 133. členu, zato ker seveda tako, kot je sedaj predlagan, takrat seveda ne bo obstajala pravna podlaga za izvajanje določbe in da je sekretariat ustrezno ugotovil in umikam amandma k 133. členu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Cviklu. Končali smo z glasovanjem o amandmajih. Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika, sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost zakona. Prosim gospa Ogrinčeva.
HELENA OGRINC: Hvala za besedo. Sekretariat ugotavlja, da je v posledici sprejetih amandmajev k 3. členu in k 41. členu zaradi vsebinskih dopolnitev 19., 20. in 21. točke 3. člena in črtanje petega odstavka 41. člena nastopila nekonsistentnost z vsebinami v 75. in 76. členu predlaganega zakona. Prav tako ugotavljamo, da je v posledici amandmiranja 23. člena nastopila nekonsistentnost z rešitvijo v drugem odstavku 134. člena, kar menimo, da bo treba odpraviti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala predstavnici sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki je ugotovila, da je, če sem prav razumel, v treh ali štirih določbah bila zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona.
Besedo želi mag. Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Eden od teh treh uskladitvenih amandmajev je že posledica amandmajev iz druge obravnave oziroma odločitve sprejete v drugi obravnavi, dva sta pa posledica odločitve sprejete danes. Ti uskladitveni amandmaji so res redakcijskega značaja. Imamo že napisane v službi odbora, tako da bi, če nam boste dovolili, seja odbora trajala izjemno kratek čas in predsedniku prepuščam odločitev, kdaj bi to bilo primerno. Sam pa bi seveda si želel, da bi končali obravnavo tega zakona že danes, ker če se bo to prestavilo na jutri, potem tega jutri ne bo in se bo še dolgo vlekla ta razprava. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolegice in kolegi! Predlagam, da danes omogočimo, da bi državni zbor še v današnjem nadaljevanju ta zakon sprejel. Imam predlog, da se čez 5 minut v velikem salonu sestane delovno telo, pripravi uskladitvene amandmaje, sejo pa bi nadaljevali ob 16.30 uri. Torej čez 5 minut je seja odbora za finance in monetarno politiko v velikem salonu.
(Seja je bila prekinjena ob 15.57 uri in se je nadaljevala ob 16.34 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prehajamo na nadaljevanje 5. točke dnevnega reda. Pred tem pa še ugotavljamo prisotnost! (56 poslancev in poslank.) Zbor je sklepčen in lahko nadaljuje z delom. Na podlagi ugotovitve sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, da je zaradi sprejetih amandmajev porušeno medsebojno skladnost določb zakona v 3., 75., 76. in 134. členu, je odbor za finance in monetarno politiko predlagal zboru v sprejem uskladitvene amandmaje k tem členom. Dodatno poročilo odbora imate na klopi. Ali želi predsednik odbora besedo za predstavitev? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? Mag. Cvikl prosim.
MAG. MILAN MARTIN CVIKL: Hvala za besedo. Vlada seveda podpira ta uskladitveni amandma, glede na izglasovane amandmaje bi pa edino to predlagal, da se seveda v redakciji tudi ustrezno dopolni redakcijsko 108.a člen oziroma amandma na amandma vlade, ker je seveda treba glede na ostale določbe, predvsem določbe 134. člena ustrezno tudi opredeliti to aktivnost urada za javna naročila v izvajanju ustreznega mnenja oziroma soglasja. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Cvikl. Torej predlagate, da po glasovanju o zakonu pooblastimo sekretariat, da opravi redakcijo zakonskega besedila. To je tudi dodatni sklep, ki ga predlaga odbor. Ali želi besedo, torej o vsebini uskladitvenih amandmajev ni razprave, zato dajem na glasovanje uskladitveni amandma odbora za finance in monetarno politiko k 3. členu. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za ta uskladitveni amandma? (46 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Uskladitveni amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem uskladitveni amandma odbora k členu 75. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo ta uskladitveni amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem uskladitveni amandma odbora k 76. členu. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je ta uskladitveni amandma sprejet.
Na glasovanje dajem še zadnji uskladitveni amandma, to je k 134. členu, predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je tudi ta uskladitveni amandma sprejet.
Glasovali smo o vseh uskladitvenih amandmajih. Zato dajem na glasovanje zakonski predlog o javnih naročilih v celoti na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (55 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo zakon o javnih naročilih sprejeli.
Na glasovanje dajem tudi dodatni sklep, ki je v poročilu odbora napisan in se glasi: "Državni zbor pooblašča sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, da redakcijske popravke besedila v skladu s posredovanimi pripombami in opozoril na podlagi mnenja z dne 17.4.2000 k 55., 62., 63., 84., 92. in 102. členu opravi v končni redakciji besedila zakonskega predloga in tudi 108.a člena zakona opravi." Ali želi o tem dodatnem sklepu kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in ta dodatni sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslancev.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
S tem pa je ta točka dnevnega reda zaključena.
Prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA PREDLOG ZAKONA O POSTOPNEM ZAPIRANJU RUDNIKA TRBOVLJE-HRASTNIK, EKOLOŠKI SANACIJI TERMOELEKTRARNE TRBOVLJE II IN SPODBUJANJU RAZVOJNEGA PRESTRUKTURIRANJA ZASAVSKE REGIJE - druga obravnava. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Želi.) Besedo dajem gospe ministrici, dr. Teji Petrin.
DR. TEA PETRIN: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Vsem lep pozdrav. Mogoče uvodoma samo nekaj iztočnic.
Prvič, rada bi poudarila, da je ta zakon, ki je pred vami, predlog zakona seveda, ki je pred vami, narejen na podlagi upoštevanja vseh tistih stališč državnega zbora. Zaradi tega je v primerjavi s prvo inačico veliko bolj restrektiven, kot je bil v prvem branju.
Tudi drugo, kar hočem poudariti, je, da sicer zakon določa še vedno osnovno za izdelavo programov postopnega zapiranja rudnika Trbovlje-Hrastnik, potem višino in način zagotavljanja sredstev za plačnino odškodnin za direktno škodo, zaradi obratovanja termoelektrarne. To se pravi, ne predvideva nove investicije zaradi tega, ker se skrajša obdobje zapiranja rudnika in pa tudi osnove za izdelavo programov, ukrepov za razreševanje specifičnih problemov Zasavske regije zaradi pospešenega opuščanja energetske dejavnosti.
Če se ozrete v predlog zakona, potem je treba povedati, da je bistveno skrajšano obdobje predvidevanje premoga in proizvodnje električne energije, in sicer iz 19 na 12 in iz 15 na 7 let. To, kar želim poudariti, je, da ima skrajšanje obdobje za posledico predčasno sproščanje presežkov delovne sile. Pri analizah je bila, po evropskih izkušnjah, upoštevana dvo-odstotna naravna fluktuacija delavcev, ki edino omogoča ob predčasnih vlaganjih v razvojne programe. Ukinitev razvojnih programov vodi k ponovnemu podaljševanju obdobja pridobivanja premoga in obratovanja TET-2. S tem so nujno povezana investicijska vlaganja v ekologijo in višji stroški zapiranja kot celotni program bi se podražil za 15 do 12 milijonov SIT.
Drugo - skrajšanje obdobja in pa tudi dejstvo, da predvidevamo samo minimalno sanacijo termoelektrarne TET-2 zaradi pač njenega skrajšanega delovanja, je omogočilo, da se sredstva, ki bi se sicer porabila za vzdrževanje neučinkovite strukture gospodarstva, ki ni v skladu tudi z evropsko zakonodajo, v razvoj novih dodanih dejavnosti. Sredstva za te namene so za to rezervirana na ministrstvu za gospodarske dejavnosti, ker omogočajo, da ravno namesto, da bi jih porabili za vzdrževanje nesprejemljive strukture, jih namenjamo za razvoj dodatnih novih dejavnosti. Sredstva za regionalni razvoj oziroma za revitalizacijo tega okolja, torej ne posegajo v sredstva za regionalni razvoj, ki so v proračunu ministrstva za ekonomske odnose in razvoj.
Vsa dodatna pojasnila pa potem, če bo potrebno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospa ministrica. Predlog zakona je obravnaval odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, predsednika odbora, dr. Jožeta Zagožna, da predstavi mnenje odbora.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. V pisnem poročilu, ki ste ga prejeli, je povzeto mnenje tako predlagatelja kot tudi sekretariata in pa razprava članov odbora ter predlog amandmajev. Prvi del je gospa ministrica že predstavila. Dovolite mi, da opozorim na drugi del. V okviru mnenja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, sekretariat opozarja, da se iz vidika zakonodajnega postopka postavlja vprašanje, ali so v predloženih rešitvah pravno sistemsko ustrezno upoštevana stališča državnega zbora iz prve obravnave predloga zakona, in sicer zlasti stališča, ki se nanašajo na uskladitev predloga zakona z zakonom o vzpodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Iz mnenja sekretariata izhaja, da predlagatelj navedenih stališč ni ustrezno vključil v besedilo predloga zakona. Sekretariat tako poudarja, da ni pravne podlage za sprejem regionalnih razvojnih programov, vključno z regionalnim razvojnim programom za regijo iz 3. člena predloga zakona. Sekretariat meni, da bi bila z vidika splošnih načel pravnega sistema, zlasti z vidika njegove jasnosti in preglednosti najbolj ustrezna rešitev, da bi se obravnavani predlog zakona zadržal na urejanju državne pomoči za postopno zapiranje RTH in za odškodnine za ekološko škodo zaradi obratovanja termoelektrarne Trbovlje 2.
Glede urejanja regionalnih razvojnih vzpodbud pa naj bi se izhajalo iz opredelitve, da je ta materija na zakonski ravni tudi za širšo zasavsko regijo kot območje s posebnimi razvojnimi problemi ustrezno urejena v zakonu o skladnejšem regionalnem razvoju. V razpravi, ki je sledila, je, kot že rečeno, predstavnik ali pa predstavnica predlagatelja skrajšal predvideno dobo zapiranja rudnikov in pa poudaril, da te rešitve, ki so, niso v neskladju z zakonom o vzpodbujanju regionalnega razvoja, ki res da določa okvire regionalne strukturne politike, vendar pa, da zakon še ni povsem operativen, kot je bilo tam rečeno, saj se zamuja pri pripravi podzakonskih aktov in da prav neoperativnost zakona o skladnem regionalnem razvoju onemogoča večjo usklajenost predloženega zakona z njegovimi določbami.
V razpravi so potem člani odbora največ pozornosti namenili naslednjim vprašanjem. Prvič, ali bodo lokalne skupnosti finančno sposobne v predvidenem obsegu sodelovati pri procesu revitalizacije regije. Glede na majhne finančne sposobnosti občin bi bilo potrebno preučiti možnost povečanja deleža obveznosti, ki naj ga prevzame država.
Drugič. V tretjem poglavju je predvideno, da se sredstva za plačilo odškodnin fizičnim osebam za ekološko škodo, ki nastane kot posledica obratovanja TET-2, zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije. Postavljeno je bilo vprašanje, zakaj le od leta 2000 dalje, ne pa od leta 1991. Tretjič, predloženi zakon je pripravljen za obdobje od leta 2000 do 2004, za to obdobje pa je predviden tudi potreben obseg proračunskih sredstev in sicer v višini 21 milijard tolarjev. Glede na to, da je po današnjih ocenah za celoten postopek zapiranja rudnikov predvidenih 57 milijard tolarjev, je mogoče pričakovati, da bo vlada čez nekaj let ugotovila, da je potrebnih še več sredstev ter državnemu zboru predložila še kakšen predlog zakona, ki bo dodatno, kar bo dodatno zavleklo proces zapiranja. In četrtič, opozorjeno je bilo na razprave iz prve obravnave predloga zakona, ko je večina podprla zaprtje rudnikov in tudi razvojno prestrukturiranje regije, nasprotovala pa je dodatnim investicijam v ekološko sanacijo TET-2.
Največ razprave na odboru pa je bilo o četrtem poglavju, ki se nanaša na razvojno prestrukturiranje regije kot celote, saj bi bilo, kot rečeno, po mnenju sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve potrebno to poglavje črtati iz predloga zakona. Po mnenju sekretariata je ta materija na zakonski ravni tudi za širšo Zasavsko regijo kot območje z razvojnimi problemi ustrezno urejena v zakonu o spodbujanju regionalnega razvoja. Večina članov odbora je nato pritrdila mnenju sekretariata, bila je mnenja, da je potrebno vse regije v Sloveniji obravnavati enakopravno. V skladu s tem je nato odbor tudi sprejel ustrezne amandmaje, med njimi tudi amandma, da se črta celotno četrto poglavje, ki ureja razvoj regije. V pisnem gradivu ste prejeli te amandmaje; do tega četrtega poglavja so v glavnem redakcijski amandmaji. Naj opozorim na amandma k 3. členu, kjer gre za napako, piše, v 3. členu se črta besedi "in tretjega", namesto "in tretje", gre za ženski spol. K četrtem poglavju k členom 10, 11, 12, 13, 14, 15 in 16 pa je bil dan amandma, da se to četrto poglavje, "Razvojno prestrukturiranje regije", v celoti črta in sicer naslov poglavja, členi, ki sem jih prej naštel, peto poglavje postane četrto poglavje, 17. in 18. člen pa postaneta 10. in 11. člen. Bila je dana tam ta ista obrazložitev, da so ti amandmaji dani na osnovi mnenja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve in tudi na osnovi stališča članov odbora v diskusiji, ki so predlagali, da naj se vse regije v Sloveniji obravnavajo enakopravno pri dajanju razvojnih pomoči regijam. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, dr. Jože Zagožen. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Kelemina, stališče poslanske skupine socialdemokratov.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani vsi skupaj! Večkrat je bilo v zadnjem času zaslediti v medijih in pa tudi drugje vprašanje oziroma celo trditev, češ da poslanska skupina Socialdemokratske stranke nasprotuje kakršnemukoli sprejemu zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik in ekološki sanaciji termoelektrarne Trbovlje II. Odločno moram povedati, da naša stranka nikdar ni nasprotovala temu predlogu zakona, smo pa seveda vedno jasno povedali, kaj menimo, da bi bilo prav, da bi bilo v tem zakonu urejeno in kako bi približno moralo biti urejeno. Zato še enkrat sedajle posebej poudarjam, da naša stranka načeloma podpira zakon, predvsem v delu o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik in pa ekološki sanaciji termoelektrarne Trbovlje II. Ne podpiramo pa tistega četrtega dela v predlogu zakona, in sicer o spodbujanju razvoja in prestrukturiranja zasavske regije, ampak ne, da ga ne bi podpirali kot projekta v nadaljevanju, v nekem drugem kontekstu, ampak ga ne podpiramo v tem zakonu. Mi se zavedamo, v naši poslanski skupini in pa tudi v naši stranki, da glede na predlog o postopnem zapiranju rudnika in pa ekološki sanaciji elektrarne, da bo potrebno tudi zagotoviti neka sredstva za prestrukturiranje, če tako imenujemo, in da bi na osnovi programov, ki bi bili seveda sprejemljivi za državo, lahko to prestrukturiranje tudi v nekem razumnem času opravili oziroma vzporedno z zapiranjem in ekološko sanacijo tudi prestrukturiranje zasavske regije.
Seveda se mi opiramo predvsem tudi na mnenje sekretariata za zakonodajo. Namreč kljub temu, da je to bilo omenjeno, sekretariat jasno ugotavlja, da smo sprejeli zakon o skladnejšem regionalnem razvoju, da bi bilo nujno začeti z izvajanjem tega zakona in da bi tudi ta del, se pravi spodbujanje razvojnega prestrukturiranja zasavske regije bilo možno oziroma celo pravno pošteno in tudi primerno urediti v tem zakonu o skladnejšem regionalnem razvoju. To mnenje sekretariata je prav gotovo načelno in tudi korektno. Bi bilo prav, da se ga bi tudi vlada, kot taka, ki je ta zakon predlagala v državnem zboru, in državni zbor, ki ga je sprejel, da bi torej vse institucije, ki so bile udeležene pri tem zakonu oziroma pri sprejetju, tudi ta zakon spoštovale in upoštevale. Če pa se danes ugotavlja, da tega zakona ni možno v tej fazi izvajati, pa je malo seveda čudno oziroma meče negativno luč na vlado, ki zakona, ki smo ga dejansko sprejeli, ni sposobna v praksi izvajati.
Mi smo trdno prepričani, da bi zakon o skladnejšem regionalnem razvoju moral z letom 2000 zaživeti in da bi seveda na osnovi programa, ki ga pač regija kot taka, zasavska, predlaga, bilo možno tudi prek tega zakona izvesti. Ne vidimo razlike oziroma problema, zakaj je potrebno vse te stvari vključiti v en skupen zakon oziroma materijo vključiti v neki zakon, v katerega ne sodi.
Poglejte, samo en primer bom povedal. Recimo, da je to res tako, in sicer v 35. točki dnevnega reda je sedaj predlog zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save. Tu pač gre za neko regijo, recimo da je regija, statistična regija je danes, ki bo pač reševala neke potenciale, energetske, na reki, na spodnji Savi. In kaj bi sedaj bilo, če bi mi oziroma predlagatelji k temu zakonu zraven vključili še regionalni razvoj, recimo prestrukturiranje, zaradi tega, ker je v tem območju tudi nezaposlenost izredno velika oziroma tudi grozi že, recimo, zaprtje določenih delovnih mest, delovno intenzivne panoge, plače delavcev pod zajamčeno plačo itn. Smatram, da bi bilo popolnoma upravičeno, da bi mi v ta zakon tudi vključili potem še prestrukturiranje gospodarstva v tej regiji.
Vidite? Ampak tega mi nismo oziroma predlagatelji tega niso naredili, ker vedo, da to v ta zakon ne sodi. Zato je potreben pač drugi zakon. Ali pa, če bi mi, recimo, oziroma če bi predlagatelji v ta zakon predlagali sedaj, naj se uredi pokojninski sistem zaradi težav, ki obstajajo na tem področju, po tem posebnem zakonu, za posavsko regijo naj se naredi pokojninski sistem po novem. To ne gre! To ne gre! Mi imamo zakon o pokojninskem zavarovanju, invalidskem in pokojninskem zavarovanju sprejet in ga moramo upoštevati na celotnem nivoju države. Jaz, vsaj tako mislim, da je pravično in pošteno in to je tudi mnenje naše stranke, da je potrebno materijo obdelovati v tistem zakonu, v katerem seveda se ta materija obdeluje za celotno področje Slovenije.
Zato bomo mi seveda v poslanski skupini podprli ta predlog zakona, v ostalih določbah, razen v točki 4, "Razvojno prestrukturiranje regije", in pač pričakujemo, da bi bilo pošteno in prav tudi do vseh ostalih regij v tej Sloveniji in do celotnega področja v Sloveniji, da bi se razvojno prestrukturiranje regije izvedlo po zakonu o skladnejšem regionalnem razvoju. To je naše prepričanje in bomo v tem duhu tudi glasovali. Podprli bomo seveda amandmaje odbora. Še enkrat bom poudaril, da poslanska skupina Socialdemokratske stranke podpira predlog zakona, zaveda se problematike, vendar želimo, da se določene zadeve, predvsem pa seveda razvojno prestrukturiranje regije opravi po tistih dokumentih, ki jih je ta državni zbor sprejel in ki jih vlada Republike Slovenije mora izvajati in tudi uresničiti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov bo predstavil Miran Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov bo podprla predlog zakona. Nasprotovala bo amandmajem, ki jih je sprejelo matično delovno telo ob obravnavi in katerih temeljni cilj je, da se iz zakona črtajo vsi razvojni vidiki, povezani s postopnim zapiranjem rudnika Trbovlje-Hrastnik.
Spoštovane kolegice in kolegi! Menim, da bi bil čas, da bi razumeli, da odločitev za rudarjenje in proizvodnjo rudnika in električne energije ni bila odločitev ljudi v revirjih, ampak so bile to naravne danosti in interes države. Država je imela interes in potrebo, da se toliko in toliko desetletij zagotavlja potrebna proizvodnja premoga in električne energije in da se s tem povezano ustvarja tudi določena pretežna ali pa tudi monostrukturna proizvodnja, ki je šla predvsem za rudarjenjem, električno energijo in mnogokrat tudi strojno industrijo, povezano s to dejavnostjo. Zato je težko kakorkoli kriviti ljudi na tem območju, da se niso že desetletja nazaj usmerili drugam in v drugo proizvodnjo, bi rekel tehnološko bolj atraktivno, prav gotovo tudi veliko bolj čisto in podobno. Ljudje v regiji razumejo, da so okoliščine danes spremenjene. Ne bom rekel, da razumejo vse, kar se je v zadnjih štirih, petih letih dogajalo z različnimi pogledi na način prestrukturiranja, vendar sprejemajo dejstvo, da je prestrukturiranje proizvodnje nujno potrebno.
Veliko ljubše bi jim bilo, če bi država, stroka, znanost prej oblikovala nek skupen realnejši pogled in da ne bi vsake pol leta, leto dni imeli različen pristop in koncept o reševanju. Vendar dejstvo, da danes proizvodnja premoga ni več atraktivna, da danes električna energija ne more biti temeljna proizvodna usmeritev, da je danes potrebno zagotoviti drugačno perspektivo in razvoj zaposlenim, predvsem pa mladim v tej regiji, to je sprejeto in tudi pozdravljeno. Ker konec koncev, kdo bolj kot tam živeči imajo interes za to, da se preneha nečista proizvodnja, da se preneha proizvodnja, ki se vsak dan sproti postavlja pod vprašaj, in najde atraktivnejša usmeritev. Toda do te usmeritve ne more priti brez ustreznega spodbujanja regionalnega razvoja.
In danes, gospe in gospodje, trditi, da razumemo probleme potrebe po zapiranju, da razumemo tudi regionalni razvoj, da razumemo tudi interese rudarjev, hkrati pa trditi, da smo proti posebnim razvojnim spodbudam, je debelo sprenevedanje. Slovenija kot celota potrebuje regionalni razvoj. Slovenija kot celota potrebuje razvojne spodbude za manj razvite regije. Potrebno je povsod zagotoviti bolj atraktivno proizvodnjo, večjo vključenost v mednarodno menjavo, več majhnih in srednjih podjetij, nove razvojne centre, inkubatorje ipd., vse to je res, ampak vse to potrebujejo v revirjih oziroma v teh regijah, ne da bi kdorkoli rekel, da se bo zaprlo eno delovno mesto na račun rudarjenja. Ker pa se bodo dodatno na račun ukinjanja proizvodnje v rudniku postopoma zapirala delovna mesta v proizvodnji premoga, najverjetneje, čeprav v manjši meri, tudi v proizvodnji električne energije, so potrebne samo zato, da bi se ohranila sedanja raven težkega položaja te regije, ki je že težak, dodatne spodbude. Zato pa, da bi ta regija dosegla napredek in zmanjšala svoj razkorak vizavi ostalih regij v Sloveniji, pa so potrebne normalne spodbude, tako kot jih bo imela vsaka druga regija v okviru regionalnega razvoja.
Zato pričakujejo državljanke in državljani v revirjih, to so posebej tudi izrazili gospodarstveniki na zadnji seji območne gospodarske zbornice, razumevanje za to, da ob normalnem regionalnem razvoju Slovenije ta del potrebuje dodatne spodbude. Da jih potrebuje v tem zakonu, posebne dodatne zato, da bi ob vseh kriterijih, ki jih bo regionalni razvoj moral upoštevati, bilo mogoče zagotoviti, da se realizira postopno zapiranje rudnikov in da to postopno zapiranje rudnikov nima za posledico dodatnega povečanja slabih razvojnih izhodišč, ampak te ohrani na enaki ravni, kot jih ima zdaj, in jih potem skupno v eni slovenski razvojni politiki vodi naprej.
Pričakujem zato, da bomo sledili usmeritvam, ki jih je oblikovala vlada, podprli z manjšimi dopolnitvami v drugo obravnavo vložen zakon, ki je pravzaprav iz prve obravnave že naredil, na podlagi naših zahtev, dovolj velik ali pa največji možni po mojem skok, in da bomo zakon v drugi obravnavi na tej seji sprejeli, da bi lahko morda čim prej imeli tudi izhodišča za dokončno odločitev in pripravo potrebnega, in izvajanje potrebnega programa sanacije in revitalizacije teh območij. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke predstavlja Zmago Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Drage kolegice in kolegi! Slovenska nacionalna stranka bo podprla predlog zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik in o ekološki sanaciji termoelektrarne Trbovlje II in spodbujanju razvojnega prestrukturiranja zasavske regije.
Mi smo prepričani, da ta zakon je nujno potreben. Prej je kolega iz socialne demokracije govoril, kako cela Slovenija potrebuje razvojne programe in načrte. Nedvomno jih res potrebuje, vendar tukaj gre za specifično regijo. Za regijo, ki je bila pravzaprav ves čas odrivana na rob in mislim, da ta regija nujno potrebuje poseben program. In zato je ta zakon ravno tisti, ki bo to zadevo rešil. Splošne razvojne programe urejamo s splošnimi akti, specifične zadeve je potrebno reševati s specifičnimi akti in ta zakon je eden od teh aktov. Mislim, da za to nedvomno bomo podprli to drugo obravnavo in prispevali vse, kar je mogoče, da bo ta druga obravnava čimprej končana, da lahko preidemo k tretji obravnavi in sprejmemo zakon še pred volitvami.
Veseli me pravzaprav, da je tudi socialdemokratska stranka spremenila svoje mnenje in sedaj podpira zakon, tako da verjetno v tem ne bo kakšnih velikih problemov in bomo zadeve speljali do konca precej hitro. Nedvomno pa slovenska nacionalna stranka nasprotuje amandmaju odbora državnega zbora Republike Slovenije za gospodarstvo, ki želi črtati četrto poglavje predloga zakona, ki določa ukrepe za prestrukturiranje regije zaradi opustitve energetskih dejavnosti ter razvojne spodbude. Mislim, da je ravno to ključni del zakona, in zato nikakor ne bomo za to, da bi se ta del zakona črtal. Na temu delu pravzaprav temelji kompletna zgradba zakona, in če ta del črtamo, v tem primeru črtamo pravzaprav intencijo oziroma željo zakona samega. Nedvomno bomo pa podprli amandma vlade Republike Slovenije k 14. členu, ki pravi, da program ukrepov postane sestavni del programa razvojnega prestrukturiranja zasavske regije zaradi postopne opustitve energetske dejavnosti itn. Namreč, občine Hrastnik, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Litija in Radeče so se na skupščini odločile in sprejele regionalni razvojni program z naslovom "Strategija regionalnega razvoja Zasavja", ki vsebuje tako strateški kot tudi izvedbeni del. Ravno to je tisto pomembno, da te zadeve, o katerih so se takrat dogovorili na skupščini vseh teh občin, v skladu in sicer po pooblastilu, ki so ga dali regionalnemu centru za razvoj, to je tisto, kar mora biti upoštevano v zakonu samemu.
Mislim, da danes s tem zakonom pravzaprav rešujemo zelo perečo problematiko, problematiko, ki je skrbela Zasavce ves čas, ki je zelo tiščala ljudi, in upam, da jim bo sedaj olajšala delo, življenje, preživetje, predvsem pa, da jim bo zagotovila delo. Zato še enkrat, bomo zakon podprli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine DeSUS, Anton Delak.
ANTON DELAK: Hvala lepa. Spoštovani državni zbor! Moram najprej povedati, da bo tudi naša poslanska skupina podprla ta zakon. Zakon je pravzaprav razdeljen na tri dele - rudnik, elektrarno in razvoj. Spominjam se, ko smo imeli zakon v prvem branju, da so nekateri poslanci pravili: "Da, zakon je že v redu, samo elektrarne je treba črtati." Sedaj seveda, ko je vlada natančno to naredila, pravimo: "Zakon je že v redu, samo treba je črtati vse, razen rudnika." Jaz mislim seveda, da takšno obnašanje nima nobenega smisla.
Ta regija je specifična regija. V njej se je odvijal na nek način enostranski razvoj. Bil je velik poudarek na rudniku in seveda kar spada k rudniku zraven. Zaradi tega seveda mislimo v naši poslanski skupini, da je treba zakon podpreti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima Izidor Rejc, ki bo predstavil stališče dveh poslanskih skupin, SKD in SLS.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod predsednik, gospe in gospodje! Menimo, v združeni stranki, ljudska stranka - SKD - ljudska stranka, da je prav, da zakon gre svojo pot, iz preprostega razloga, ker vemo, da smo že v prvi obravnavi zelo, bi rekel, obdelovali in tudi zahtevali, da se predvsem skrajša čas zapiranja. Ker je ta zakon velika zgodba, bi rekel, in težka zgodba o zapiranju, o urejevanju ekologije in seveda tudi o regeneraciji tega področja, je gotovo prav, in ravnokar smo slišali, da je v bistvu deležnih pet občin, prej so bile naštete štiri občine, ampak menim, da jih je pet, ker je tudi Laško zraven, in da je to zelo pomembno in da nikakor ne moremo oziroma ne more biti tu ovira, da se ne bi tega zakona resno lotili in seveda ga spravili tja, kamor gre, se pravi, da ga sprejmemo. To področje je gotovo specifično za tiste, ki jih poznamo ali ne poznamo. Vemo, da je vsakršna zgodba o zapiranju težka, poznamo primer v Mežici, osebno dobro poznam, ali pa na Žirovskem Vrhu ali pa Idrijo še bolj poznam, skratka vsaka tako zapiranje je izjemno težek pristop, tudi v socialnem, tudi v razmišljajočem smislu, ker prilagoditi iz ene navajenosti v neko drugo, tretjo, peto in bi rekel tudi razdeliti te ljudi in jih preusposobiti, prekvalificirati, skratka dati tudi mlademu rodu, kot se temu reče, nove možnosti, gotovo ni enostavno. Čas pač svoje zahteva in menim, da je vlada tu napravila korak naprej. Prvič, da je skrajšala, drugič, da je poskušala na osnovi že prej nameravanega zakona, spremenila v to, da ostane samo TET 2 in seveda s tem daš nekaj časa, bom temu rekel, se vrši rudarjenje, potem se pa zaključi, poskrbi se za okolico, ki je vemo, da je izjemno prizadeta, da obsega neverjetno velike dimenzije, predvsem to velja za kmetijske, gozdarske površine, ki gotovo ne delajo, bom temu rekel dobrega imena ali pa dobre volje pri ljudeh, ki tam živijo in seveda, ki jim je to ena od glavnih dejavnosti in ki pač tudi ne morejo drugega posla imeti.
Problem, ki je nastal v tem regionalnem oziroma v tistem poglavju, ki zadeva regionalni razvoj, je gotovo pomemben. Vsi smo nekako na odboru za gospodarstvo bili za to, da se ta izloči. Prej sem slišal gospo ministrico, menim pa, da bi to morala še malo bolj temeljito pojasniti oziroma zdi se mi, da smo bili malo nepozorni ali pa, da je morda glas bil malo prenežen za naša, malo že bolj, bi rekel frekventna ušesa, da bi to morala bolj temeljito pojasniti, kako bi to res izgledalo, ker tistih dobrih 5 milijard, ki je namenjenih v tistem poglavju, za to, bi rekel regeneracijo in seveda za to usposobitev za druge dejavnosti, menim, da je to že nekaj enega denarja. Vendar smo ugovarjali, predvsem zato, ker smo rekli, da bi ne bi bilo prav, pravkar smo sprejeli zakon o usklajenem regionalnem razvoju, pa seveda že takoj gre večji del denarja za določene namene. Čeprav moram pa reči, da je pa tudi to področje, kjer sega vpliv in rudarjenje tega gozdarskega bazena, da je tudi to področje petih občin, ki seveda so že pripravile določene načrte. Morate vedeti ali pa v glavnem se lahko ve in tudi smo slišali, da so že določene ekipe pripravljene, ki naj te stvari urejujejo. Se pravi strokovne ekipe, ki naj bi čimprej tudi preusmerile v izobraževanje in seveda tudi pripravo določenih programov, ki bi nadomestile pač ta rudnik, ki se bo zaprl.
Menim, kot pravim, da je gotovo prav, da se čimprej v to področje prenesejo druge tehnologije, novejše, sodobne. Sam se spomnim primera iz leta 1990-1991, ko pač niso bili časi razumevanja za take tehnologije, kjer je bila Iskra itn., Polprevodniki in podobno, pa se nekako ni dalo to preriniti naprej in seveda to tehnologijo, sodobno, jim ponuditi in s tem razreševati že v prejšnjih časih. Vendar menim, da je to čas spoznanja, čas pogleda v jutrišnji dan, ki mora gotovo prinesti tudi vsem tem ljudem, ki tam živijo, že tako v težki, bom rekel geografiji, zelo v teh zaprtih dolinah in seveda stisnjenih hribih, da jim vseeno prinašamo in prinesemo vsaj dobro tehnologijo, na osnovi katere bo tam življenje primerno, spodobno in seveda vedno lepše.
Skratka menim, ker smo tudi na odboru za gospodarstvo predvsem napadli oziroma nas je bilo nekako strah, da bi zakon o regionalnem razvoju bil že takoj torpediran s temi, s to številko, oziroma je tudi prav, da bi še gospa ministrica malo bolj natančno opredelila to zadevo, tistih 5 in nekaj milijard, iz kakšnih virov gre. Oziroma če to ne gre iz tega namenjenega denarja za enakovredni regionalni razvoj, potem seveda je treba povedati bolj natančno, od kje gre in za kaj so bila in kje so bila ta sredstva rezervirana. Drugače pa menim, da v vsakem primeru gre za to, da moramo imeti občutek, da ta zakon najde svojo potrditev in da ga sprejmemo in seveda da tam v tej regiji štartajo. Štartati morajo pa seveda čim prej, to seveda velja za mlade, za starejše pa seveda tudi, da se jim primerno reši ta problematika. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Rejcu. Stališče poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije Miran Jerič.
MIRAN JERIČ: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije bo predlog zakona o postopnem zapiranju, ekološki sanaciji in razvojnem prestrukturiranju zasavske regije v drugi obravnavi podprla. Po našem mnenju je predlagateljica, to je vlada Republike Slovenije, pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo upoštevala vsa stališča in sklepe, sprejete v prvi obravnavi zakona. Sicer nas veseli, da - po nastopih poslanskih skupin je razvidno - da bodo vse poslanske skupine podprle zakon v drugi obravnavi. Po mnenju nekaterih je sporen samo tako imenovani četrti del, to je razvojni del. Po našem mnenju mora biti zakon sprejet kot celota. Tako postopno zapiranje kot ekološka sanacija in seveda razvojno prestrukturiranje regije dajo tisto moč temu zakonu, ki bo v Zasavje po obdobju, ko bomo prenehali kopati premog in pridobivati električno energijo, pripeljal takšne programe, da bodo Zasavci in Zasavke imeli nova delovna mesta. Po našem mnenju je teh slabih 5 milijard oziroma 4,9 milijard sredstev, ki so namenjena za razvojno prestrukturiranje zasavske regije, nujno potrebnih. S tem denarjem se bo vzpostavila razvojna infrastruktura, pospešila se bodo vlaganja v nove programe in seveda pospešilo se bo usposabljanje kadrov, ki so osnova za razvoj neke regije.
Po našem mnenju se specifični problemi specifičnih regij ne morejo reševati s sistemskim zakonom, to je zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ampak je potrebno specifične probleme reševati skozi specifični področni zakon. In takšen zakon je ta, ki rešuje probleme v tej izrazito premogovniški regiji. Mi bomo podprli amandmaje vlade in seveda ne bomo podprli amandmaja odbora za gospodarstvo kot matičnega delovnega telesa, ki črta četrto poglavje, po našem mnenju eno od najbolj pomembnih poglavij. Pomembno je tudi to, da je predlagatelj zagotovil do drugega branja obe reviziji, tako postopnega zapiranja kot ekološke sanacije, tako domačo revizijo in seveda tudi tujo revizijo. Na podlagi teh izhodišč in spoznanj je predlagatelj že sam preoblikoval zakon za drugo branje, zato ga bo poslanska skupina skupaj z amandmaji vlade tudi podprla v drugi obravnavi v upanju, da bo zakon čimprej sprejet in da bomo prišli do sodobnega evropskega zakona, ki bo reševal specifične probleme premogovniške regije, kot je Zasavje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika po končani razpravi in glasovanju o amandmajih in členih razpravlja in glasuje skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ta sklep ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj 1/3 navzočih poslancev.
Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za? (56 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo na razpravo o posameznih členih in o vloženih amandmajih. Razpravo bomo vodili na podlagi pregleda amandmajev z dne 18. aprila. Na klop ste prejeli tudi še amandma na amandma k 17. členu, poslanske skupine SLS.
Odpiram torej razpravo o 1. členu in amandmaju odbora. V 1. členu se črta 3. točka. Vlada temu amandmaju nasprotuje. Ta amandma je povezan z amandmaji odbora k 2. členu, točka dva, 3. členu, točka 1, in k četrtemu poglavju in k naslovu zakona, točka ena. Vsi povezani amandmaji so tudi v pregledu amandmajev po vrstnem redu predstavljeni.
Ali želi kdo besedo? Gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Amandma k 1. členu, amandma odbora... Pred tem bi še mogoče poudaril to, da so nekateri v nasprotju, po moje, s poslovnikom polemizirali z interpretacijo oziroma stališčem Socialdemokratske stranke. Mi nismo omenjali niti mnenja v zvezi s tem zakonom niti nismo nekih drugih stvari napačno interpretirali, kot nam nekateri hočejo podtakniti tukaj. Dejstvo pa je, da ne glede na vso problematiko, ki se tukaj pojavlja, sedaj valiti krivdo na socialdemokratsko stranko, je nekorektno. Kajti če so problemi nastali, so nastali v neki zgodovini in prav bi bilo, da bi tisti, ki so bili takrat odgovorni za reševanje teh problemov in vprašanj, te tudi ustrezno rešili, ne pa seveda v skladu z neko staro prakso stvari takrat, ko seveda pridejo do neke točke, ko jih je nujno rešiti, takrat priti sem in tako rekoč izsiljevati.
Jaz bi mogoče med tem, ker je potrebno seveda takoj črtati tretjo alineo oziroma tretjo točko 1. člena, če hočemo upoštevati stališče odbora za gospodarstvo, mogoče postavil tukaj tudi vprašanje predstavnici vlade oziroma gospe ministrici. Jaz sem trdno prepričan, da vlada ve oziroma ministrstvo za gospodarske dejavnosti ve, da glede izvajanja zakona v tem, predloga zakona v tem delu razvojnega prestrukturiranja regije nima prav, da nima prav. Ampak ona pač vztraja na tem, ker zagovarja ta način vladanja LDS, ker je to seveda linija najmanjšega odpora, da na tak način rešuješ posamezna področja, na katerih pride do večjih težav, kot bi smelo priti, če bi se stvari reševale transparentno in v nekih realnih rešitvah predhodno.
Jaz bi vprašal: Ali mislite, da če mi lahko poveste sicer, zakaj ni možno istočasno usklajeno izvajati recimo tega zakona, ko bo sprejet, na področju zapiranja rudnika in ekološke sanacije in pa razvojnega prestrukturiranja regije po zakonu o skladnejšem regionalnem razvoju? To mi razložite, zakaj to ni možno istočasno izvajati. Meni se močno zdi, da enostavno na vladi niste sposobni teh stvari uskladiti, kar se je pokazalo že neštetokrat. To se je pokazalo pri neštetih zakonih, pri izvajanju različnih zakonov, ko bi jih bilo potrebno usklajeno izvrševati, enostavno niste sposobni se uskladiti in te stvari korektno izvajati vzporedno. Vsaj tako kaže na vse to skupaj in jaz ne morem drugega reči, kot da pač podpiramo stališče, tudi sekretariata, ki je načelno povedal, kaj v bistvu je potrebno v zvezi s tem predlogom zakona storiti.
Tukaj bi tudi seveda povedal gospodu Delaku, ki tako vehamentno razlaga, pač v tisti svoji skromni obrazložitvi, razloge za in proti, če si je prebral mnenje sekretariata. Če je prebral mnenje sekretariata in videl, kaj tam v bistvu piše. Mi ne zagovarjamo čisto nič, tako rekoč skoraj nič drugega kot to, kar je tudi sekretariat tam opozoril. In vsaj včasih mislim, da je potrebno to mnenje upoštevati, kolikor se le da. Torej jaz osebno menim oziroma tudi ne bom podprl oziroma bom podprl pač amandma k 1. členu, amandma odbora, ker tudi osebno menim, da bi bilo potrebno tudi na ta način vlado prisiliti, da bi dejansko tudi zakon o skladnejšem regionalnem razvoju začela učinkovito izvrševati. To bi na ta način, če bi državni zbor bil toliko razumen, pa bi zavrnil ta četrti del, bi jih prisilili, da bi morali potem pospešeno začeti izvajati zakon o skladnejšem regionalnem razvoju in usklajeno vključiti ta del, ki je tukaj pod točko 4, in ga vzporedno izvajati z ostalim delom zakona. To bi bilo korektno, to mi podpiramo in mislim, da smo pri tem dovolj načelni. Če pa boste odločili drugače, je pa to način vladanja, tako kot sem povedal, in tudi stara praksa. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Če ta amandma ne bo sprejet, potem v skladu s tretjim odstavkom 192. člena so vsi povezani amandmaji, ki sem jih prej naštel in so tudi v pregledu zapisani, brezpredmetni. Na glasovanje dajem torej amandma k 1. členu, predlagatelj tega amandmaja je odbor, vlada pa mu nasprotuje. Svoj glas bo obrazložil gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Poslanke in poslanci! Amandma k 1. členu, da se črta 3. točka, povezuje ostale amandmaje naprej vse tja do četrtega poglavja in glede na vezavo tega, torej odločanja pri tem amandmaju, pri 1. členu, tretji odstavek seveda zavisi tudi od pravzaprav povezanega odločanja o četrtem poglavju, torej "Razvojno prestrukturiranje regije". Poglejte, če se bomo problematike reševanja razvojnega prestrukturiranja regij lotevali tako, kot predvideva ta zakon, in če bo šlo, torej, če bo sprejet takšen zakon v drugem branju in seveda še kasneje tudi v tretjem z reševanjem razvoja prestrukturiranja regije, potem seveda lahko pričakujemo v tem državnem zboru veliko takšnih regionalno obarvanih zakonov. Poglejte, nobenega zakona ni bilo, ki bi govoril o razvojnem prestrukturiranju mariborske, podravske in prekmurske regije, pa čeprav je danes na tem področju največja brezposelnost in seveda dohodek na prebivalca najnižji. V regiji, o kateri govori ta zakon, seveda ni tako. Je res, da je nekoliko nad povprečjem brezposelnost, vendar še zdaleč manjša od brezposelnosti v Podravju. Res pa je, da je približno tako kot v tem zakonu, tako kot piše, da bo program ukrepov pripravljen za obdobje od leta 2000 do 20004 in tako dalje in seveda zagotovljena sredstva od 600 do milijarde 200 oziroma skupaj za 5 milijard sredstev približno, da bo sprejet tudi zakon o sanaciji mariborskega, nekega dela mariborskega gospodarstva oziroma konkretno Tovarne avtomobilov v Mariboru. In res je, da se je prek zakona odpeljalo nekaj milijard sredstev, vendar seveda ne za tisto, kar je v zakonu pisalo, ampak za plačevanje nekaterih čudnih poslov prek nekaterih podjetij v Rusijo itd. Zaradi takšnega sprejetega zakona je takratni minister združene liste gospod Maks Tajnikar tudi odletel. Vendar na konec koncev to nič ne pomeni, nič ne pomaga, ker je verjetno ta gospod na neki solidni plači, v solidni službi, ostalo pa je na tisoče brezposelnih v Mariboru in v mariborski regiji.
Zato seveda nič ne pomaga, tudi ne, kakšni so volilni okraji in kakšni poslanci in poslanke prihajajo iz posameznih volilnih okrajev, če žal prihajajo takšni, ki ne bodo zagotovili za tiste regije, za tista področja, ki so prvič, daleč nad povprečjem države v Republiki Sloveniji, na brezposelnega in na dohodek na prebivalca, če ne bodo, torej če ne bodo zagotovili takšnega celostnega razvoja tudi za ta področja, iz katerih prihajajo, nam seveda potem takšno reševanje samo nekaterih privilegiranih regij v tej državi očitno ne koristi in ne pomaga.
Jaz upam, upam, da boste, poslanke in poslanci, ki prihajate seveda iz drugih regij, kjer je brezposelnost bistveno večja, kot je povprečje v Republiki Sloveniji, in stanje na terenu bistveno slabše, revščina zdaleč večja kot pa seveda v zasavski in v ljubljanski regiji, glasovali za odločitev odbora, da se v 1. členu črta tretja točka. Sam bom glasoval za stališče odbora in v nasprotju s stališčem vlade. Še enkrat, pri enem od takšnih zakonov vlada ni naredila oziroma ni speljala tistega, v čem je bil namen zakona. Dogodilo se je popolnoma nekaj nasprotnega. Bojim se, da so tudi sredstva namenjena za kaj drugega, ne pa za regionalni razvoj. Zato smo v tem državnem zboru - da zaključim misel - te poslanke in poslanci sprejeli zakon o skladnem regionalnem razvoju. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo torej na odločanje.
Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 1. členu! Predlagatelj je odbor za gospodarstvo, vlada mu nasprotuje (14 poslancev.) Je kdo proti? (46 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
S tem so ostali brezpredmetni tudi vsi povezani amandmaji k temu amandmaju.
Na glasovanje dajem 1. člen.
Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo 1. člen sprejeli.
Prehajamo k 2. členu. Pod točko 1 je amandma poslanske skupine SLS. Vlada mu nasprotuje. Amandma pod točko 2 je postal brezpredmeten.
Ali želi kdo besedo? Gospod Peter Hrastelj.
PETER HRASTELJ: Spoštovani predsednik, gospe in gospodje! Zakaj ta amandma? Čisto na kratko. Do leta 1991 so prebivalci v teh krajih dobivali neko simbolično odškodnino na podlagi pač neke komisije, ki je škodo ocenjevala. Ko smo se pa osamosvojili, je pa ta vir, če tako rečem, vir, ta odškodnina, že tako ali tako skromna, usahnila. In od leta 1991 dalje ti prebivalci, nekateri tudi kmetje, čisti kmetje, od leta 1991 ne dobivajo nobene odškodnine več. Prosim, prisluhnite temu amandmaju, da se krivica popravi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.)
Amandma pod točko 1 dajem na glasovanje. Poslanski klub SLS, skupina predlaga, vlada nasprotuje.
Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1 sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen v celoti.
Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 3. členu je amandma, ki je postal brezpredmeten. Glasujemo o 3. členu v celoti. Želi kdo besedo o 3. členu? (Ne želi.) Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen? (47 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Člen smo sprejeli.
Smo pri 4. členu in amandmaju odbora. Vlada ga podpira. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Kdo je proti? (7 poslancev.)
Sprejeto.
Na glasovanje dajem člen 4 v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen? (38 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Člen je sprejet.
Smo pri 9. členu in amandmaju poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Vlada temu amandmaju nasprotuje. Ali želi kdo besedo? Gospod Hrastelj!
PETER HRASTELJ: Sledeči amandma se navezuje na amandma, ki je bil sprejet. Številke, ki so bile v Poročevalcu navedene, so premajhne. Od leta 1991 pa do 2000 ima okrog trideset oškodovancev že pet let tožbe na sodišču. Lepo prosim, podprite, da bo ta zadeva tudi v tem zakonu rešena.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem amandma k 9. členu na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (28 poslancev.) Kdo je proti? (35 poslancev.)
Amandma k 9. členu ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 9. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za 9. člen? (50 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Člen je sprejet.
Amandma k četrtemu poglavju je postal brezpredmeten. Zato smo pri 10. členu in amandmaju vlade. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (48 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 10. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za 10. člen? (48 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
Ker so bili vloženi amandmaji k 11., 12., 13., 14., 15. in 16. členu, ki pa so zaradi neizglasovanega amandmaja odbora k 1. členu postali brezpredmetni, je potrebno, da o teh členih glasujemo. Kolega Jelinčič, ni poslovniške določbe, da bi lahko glasovali skupaj.
Na glasovanje dajem 11. člen. Ugotovimo prisotnost! Želi kdo besedo? Smo že med glasovanjem, zdaj glasujemo o 11. členu. Potem, ko bomo o 12. členu, predlagam, da se oglasite. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za 11. člen? (56 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo 11. člen sprejeli.
Prehajamo na odločanje o 12. členu. Proceduralni predlog, kolega Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Glede na to, da se je dogodilo pri glasovanju o 1. členu, k tretjemu odstavku, tako, kot pač se je, zahtevam v imenu poslanske skupine pol ure pavze, da se dogovorimo o nadaljnjem poteku glasovanja k naslednjim členom, 12., 13., 14., 15. in 16. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Poslanska skupina socialdemokratov se mora posvetovati pred glasovanjem o 12. in naslednjih členih. Danes je bilo dogovorjeno, da delamo do 18. ure, zato bo državni zbor dokončno o teh členih odločil v nadaljevanju te redne seje. Za danes sejo prekinjam. Obveščeni boste tudi, kdaj se bo nadaljevala redna seja in tudi ta točka dnevnega reda. Jutri ob 10.00 uri dopoldan pa državni zbor pričenja izredno sejo. Lahko noč!
(SEJA JE BILA PREKINJENA DNE 25.4.2000 OB 17.47 URI.)