O RATIFIKACIJI PROTOKOLA ŠT. 3 K EVROPSKI OKVIRNI KONVENCIJI O ČEZMEJNEM SODELOVANJU TERITORIALNIH SKUPNOSTI ALI OBLASTI GLEDE ZDRUŽEVANJA IN SODELOVANJA EVROPSKIH REGIJ (MPEKČS)
1. člen
Ratificira se Protokol št. 3 k Evropski okvirni konvenciji o čezmejnem sodelovanju teritorialnih skupnosti ali oblasti glede združevanja in sodelovanja evropskih regij, sestavljen v Utrechtu 16. novembra 2009.
2. člen
Besedilo protokola se v izvirniku v angleškem in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:
Protokol št. 3 k Evropski okvirni konvenciji o čezmejnem sodelovanju teritorialnih skupnosti ali oblasti pri evropskih regionalnih združenjih za sodelovanje (ERZS)
Preambula
Države članice Sveta Evrope, podpisnice protokola št. 3 k Evropski okvirni konvenciji o čezmejnem sodelovanju teritorialnih skupnosti ali oblasti (ETS št. 106),
so se
v želji, da bi omogočile sodelovanje teritorialnih skupnosti ali oblasti različnih držav v skladu s politično in upravno organizacijo in mednarodnimi obveznostmi;
odločene, da dopolnijo pravni okvir iz Evropske okvirne konvencije o čezmejnem sodelovanju teritorialnih skupnosti ali oblasti in protokolov z dne 9. novembra 1995 (ETS št. 159) in 5. maja 1998 (ETS št. 169);
z upoštevanjem deklaracije in akcijskega načrta, ki sta bila sprejeta na 3. sestanku voditeljev držav in vlad Sveta Evrope (Varšava, 16. in 17. maj 2005), ki ugotavlja, da je razvoj čezmejnega sodelovanja nujen;
z zavedanjem razlik med državami v politični in upravni organiziranosti teritorialnih skupnosti in oblasti;
v želji, da bi preprečili težave, ki bi lahko nastale zaradi razlik v notranjem pravu držav pri čezmejnem in medobmočnem sodelovanju;
v želji, da bi zadovoljili potrebe tistih držav članic, ki so odločene nadaljevati usklajevanje notranjega prava;
zavedajoč se, da je za mnoge države članice okvirna zakonodaja zadostna, posebej ob upoštevanju trenutnega stanja njihovega notranjega prava, ki vključuje ustrezne določbe prava Evropske skupnosti, ki so jih sprejele pristojne institucije Evropske unije,
dogovorile:
1. del
1. člen – Evropska regionalna združenja za sodelovanje (ERZS)
1. Teritorialne skupnosti ali oblasti in drugi organi iz prvega odstavka 3. člena lahko na ozemlju države članice Sveta Evrope, pogodbenice protokola, pod pogoji, določenimi v protokolu, ustanovijo organizacijo za čezmejno sodelovanje v obliki evropskega regionalnega združenja za sodelovanje (ERZS).
2. Cilj ERZS je v dobro prebivalstva spodbujati, podpirati in razvijati čezmejno in medobmočno sodelovanje članic na skupnih področjih iz njihove pristojnosti in v skladu s pristojnostmi iz njihovega notranjega prava.
1. ERZS je pravna oseba, za katero velja pravo pogodbenice države članice Sveta Evrope, v kateri ima sedež.
2. ERZS ima najširšo pravno sposobnost, ki jo ta država po notranjem pravu priznava pravnim osebam.
3. Zakonodaja, ki se uporablja za vrsto pravne osebe, ki so jo za ERZS izbrale članice, je določena v sporazumu o ustanovitvi ERZS, ne da bi to vplivalo na določbe tega protokola ali druge posebne določbe, ki jih pogodbenice sprejmejo skladno s 13. členom.
4. ERZS ima pravico do svojega proračuna in pooblastilo za njegovo izvajanje.
5. ERZS lahko sklepa pogodbe, zaposluje osebje, pridobiva premičnine in nepremičnine ter sproža pravne postopke.
3. člen – Članstvo
1. Članice ERZS so teritorialne skupnosti ali oblasti pogodbenice, vključno s posamezno državo članico Sveta Evrope, iz katere so teritorialne skupnosti ali oblasti. Vse pravne osebe, ustanovljene posebej za zadovoljevanje potreb v splošnem interesu, ki niso industrijske ali trgovinske narave, lahko postanejo njegove članice, če:
– njihovo delovanje v glavnem financira država, teritorialna skupnost ali oblast ali podoben organ;
– te pravne osebe nadzirajo njihovo poslovanje;
– polovico članov njihovega upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa imenuje država, teritorialna skupnost ali oblast ali podoben organ.
Fizične osebe ne morejo biti članice ERZS.
2. Teritorialne skupnosti ali oblasti države nepogodbenice tega protokola, ki mejijo na pogodbenico, ki je ali bo država sedeža ECG, lahko sodelujejo pri njegovi ustanovitvi ali se mu pridružijo, če sporazum med državama to omogoča, ne da bi to vplivalo na določbe tega protokola.
3. Večino glasovalnih pravic v ERZS imajo teritorialne skupnosti ali oblasti pogodbenic.
4. člen – Ustanavljanje ERZS
1. ERZS se ustanovi s pisnim sporazumom med članicami ustanoviteljicami.
2. Prihodnje članice predložijo ustrezne listine v dokaz, da spoštujejo vse potrebne postopke po veljavnem notranjem pravu. Te listine priložijo sporazumu.
3. Sporazum poleg seznama članic določa ime ERZS, naslov sedeža, trajanje, namen in njegove naloge ter zemljepisno območje. V imenu ERZS, katerega članice so pravne osebe z omejeno odgovornostjo, mora biti tudi beseda »omejeno«.
4. Teritorialne skupnosti ali oblasti pred sklenitvijo sporazuma o ustanovitvi ERZS ali pred pristopom k ERZS po potrebi seznanijo in uradno obvestijo državne organe o tem namenu ali pridobijo njihovo odobritev.
5. Odobritev je lahko zavrnjena, če bi bilo članstvo v ERZS v nasprotju s tem protokolom ali notranjo zakonodajo, tudi s pooblastili in odgovornostmi prihodnjih članic, če članstvo ni utemeljeno z javnim interesom ali politiko države pogodbenice. V tem primeru pogodbenica da izjavo o razlogih za zavrnitev.
6. Vsaka država se lahko z izjavo, ki jo deponira z listino o ratifikaciji ali pozneje, odreče zahtevi po seznanjanju, uradnem obveščanju ali odobritvi iz četrtega odstavka za vse ali le za posamezne vrste skupnosti ali oblasti ali za posamezno vrsto sodelovanja.
7. Sporazum je registriran ali objavljen v državi, v kateri ima ERZS svoj sedež, in v vseh državah, v katerih so njegove članice, skladno z veljavnim notranjim pravom.
8. Teritorialne skupnosti ali oblasti, ki so članice ERZS, obvestijo svoje državne organe o uradni ustanovitvi ERZS.
9. Sporazum je napisan v jeziku države, v kateri ima ERZS sedež, in v jezikih članic, pri čemer so vse različice enako verodostojne.
5. člen – Statut
1. Statut ERZS je sestavni del sporazuma o ustanovitvi.
2. Statut je napisan v jeziku države, v kateri ima ERZS svoj sedež, in v jezikih članic, pri čemer so vse različice enako verodostojne. Članice lahko določijo, kateri jeziki so delovni jeziki.
3. Statut poleg obvezne navedbe sporazuma vsebuje pravila o članstvu, izstopu članic in prenehanju ERZS, vključno s pravnimi posledicami, delovanju, organih in njihovih nalogah, zaposlovanju, proračunu in financiranju, odgovornosti ter preglednosti ERZS, ne da bi to vplivalo na določbe tega protokola in skladno z zakonodajo.
6. člen – Spremembe sporazuma in statuta
Vsaka sprememba sporazuma iz 4. člena in vsaka bistvena sprememba statuta iz 5. člena se sprejmeta po enakem postopku in v obliki, ki jo predpisujejo njune določbe. Bistvena sprememba statuta je sprememba, ki neposredno ali posredno povzroči spremembo sporazuma. Večina, potrebna za sprejetje vsake spremembe, je določena v statutu.
7. člen – Naloge in področje delovanja
1. ERZS opravlja naloge, ki mu jih zaupajo članice. Naloge so skladne s pristojnostmi članic po njihovem notranjem pravu in so naštete v sporazumu in statutu.
2. ERZS sprejema odločitve v zvezi s fizičnimi ali pravnimi osebami držav in v njihovo dobro v skladu s pravnim redom držav, ki jim pripadajo, in zagotovi njihovo uresničevanje. Članice sprejemajo ali omogočajo potrebne ukrepe iz svoje pristojnosti za uresničevanje odločitev ERZS.
3. ERZS nima zakonodajnih pristojnosti pri opravljanju svojih nalog. ERZS ni pristojen za sprejemanje ukrepov, ki bi lahko vplivali na pravice in svoboščine posameznikov ali uvedbo davkov.
4. ERZS ne izvaja pristojnosti, ki jih v imenu države izvajajo njene teritorialne skupnosti ali oblasti, razen če je za to pravilno pooblaščen. ERZS lahko izvaja pristojnosti, ki jih države članice ERZS prenesejo nanj.
8. člen – Trajanje
1. ERZS se ustanovi za določen ali nedoločen čas, opredeljen v sporazumu in statutu.
2. ERZS samodejno preneha po poteku obdobja, za katero je bil ustanovljen, ali ko teritorialne skupnosti ali oblasti nimajo več večine. Preneha lahko tudi s soglasno odločitvijo članic.
9. člen – Odgovornost
1. ERZS je, če njegova sredstva niso zadostna, skupaj s članicami odgovoren za svoja dejanja do tretjih tudi pri dolgovih, čeprav taka dejanja ne spadajo med njegove naloge.
2. ERZS je svojim članicam odgovoren za kršitev zakona, ki velja zanj.
3. Organi ERZS so ERZS odgovorni za vsako kršitev zakona, ki nastane pri opravljanju njihovih nalog.
4. Če je ena članica ERZS po svoji notranji zakonodaji samo omejeno odgovorna, lahko tudi druge članice omejijo svojo odgovornost s statutom.
5. Država, v kateri bo sedež ERZS, lahko ugovarja registraciji ali objavi obvestila o ustanovitvi ERZS, če je ena ali več prihodnjih članic omejeno odgovorna.
10. člen – Reševanje sporov
1. Ob sporu med ERZS in njegovimi članicami je za reševanje pristojno sodišče države, v kateri ima ERZS sedež.
2. Ob sporu med ERZS in tretjim je za reševanje pristojno sodišče države, v kateri prebiva, če gre za pravno osebo, pa tam, kjer je njen sedež ali uprava, kjer opravlja dejavnost, če so te države članice Sveta Evrope.
3. Ne glede na drugi odstavek lahko ERZS, teritorialne skupnosti ali oblasti, druge javne ali zasebne pravne osebe in tretji sklenejo arbitražni sporazum. Če tretji nima stalnega prebivališča ali sedeža na ozemlju države članice Sveta Evrope, ERZS sklene z njim arbitražni sporazum glede vseh dejavnosti, ki jih opravlja z njim.
4. Tretji ima v razmerju do teritorialnih skupnosti in oblasti, v imenu katerih ERZS opravlja posamezne naloge, vse pravice, ki bi jih imel, če teh nalog ne bi opravljal ERZS.
5. V vsakem primeru imata posameznik in pravna oseba pravico do pritožbe na vse pristojne organe in sodišča, tudi pravico do storitev v svojem jeziku in do dostopa do informacij.
11. člen – Nadzor, upravna in sodna presoja
1. Zakonitost odločitev in dejanj ERZS se nadzira ter upravno in sodno presoja na enak način kot zakonitost odločitev in dejanj teritorialnih skupnosti ali oblasti v državi, v kateri ima ERZS sedež.
2. Če organ države, na ozemlju katere so teritorialne skupnosti ali oblasti, tako zahteva, mu mora ERZS dati podatke. Nadzorni organi pogodbenic si prizadevajo vzpostaviti primerne načine za usklajevanje in obveščanje.
3. Zakonitost odločitev in dejanj teritorialnih skupnosti ali oblasti in drugih oseb javnega ali zasebnega prava se nadzira in upravno ter pravno presoja na enak način kot dejanja teritorialnih skupnosti ali oblasti in drugih oseb javnega prava v državi, ki ji omenjene oblasti pripadajo.
4. Kadar ERZS opravlja dejavnost, ki je v nasprotju z javnim redom, javno varnostjo, javnim zdravjem ali javno moralo držav, ki ji članice pripadajo, ali v nasprotju z javnim interesom teh držav, lahko njihov pristojni organ prepove sporno dejavnost na svojem ozemlju ali zahteva od tistih članic, ki so v njegovi pristojnosti, da izstopijo iz ERZS, če ne prenehajo s sporno dejavnostjo. Take prepovedi ne smejo biti sredstvo za samovoljo ali prikrito omejevanje sodelovanja med članicami. Sodišče lahko presoja o odločitvah pristojnih organov ali teles.
5. Ne glede na pravila o prenehanju ERZS po tem protokolu in statutu lahko pristojno sodišče ali organ pogodbenice, v kateri je sedež ERZS, na zahtevo pristojnega organa, ki ima pravni interes, odredi prenehanje ERZS, če ugotovi, da deluje v nasprotju z nalogami, ki so mu bile zaupane. Sodišče ali pristojni organ lahko določi rok, v katerem mora ERZS urediti razmere. Če mu to ne uspe v določenem roku, se lahko odredi njegovo prenehanje.
12. člen – Finančna revizija
1. Upravljanje in izvajanje proračuna ERZS se finančno revidira v skladu z notranjo zakonodajo pogodbenice, v kateri je njegov sedež. Ta država nemudoma obvesti druge države, katerih teritorialne skupnosti ali oblasti so članice ERZS, o ugotovitvah revizije in ukrepih, ki se nanašajo na ERZS.
2. Vsaka druga država, ki sodeluje v ERZS neposredno ali prek svojih teritorialnih skupnosti ali oblasti ali drugih pravnih oseb iz prvega odstavka 3. člena, lahko finančno revidira ERZS samo na svojem ozemlju in skladno s svojo notranjo zakonodajo. ERZS in države, iz katerih so članice, morajo biti o tem vnaprej obveščene.
2. del
13. člen – Izvajanje protokola
1. Za izvajanje določb iz 1. dela tega protokola sprejmejo države pogodbenice ustrezne zakonodajne, upravne in druge ukrepe.
2. Za lažje izvajanje tega protokola se pripravi priloga s podrobnejšimi, vendar neobvezujočimi določbami za ustanovitev in delovanje ERZS. Pogodbenice lahko z ustreznimi zakonodajnimi postopki v svojo notranjo zakonodajo vključijo vse ali nekatere določbe priloge.
3. Določbe iz priloge se lahko uporabijo nespremenjene ali prilagojene potrebam pogodbenic.
4. Ko pogodbenice sprejmejo določbe priloge v svoj pravni red, lahko izjavijo, da so to določbe za izvajanje iz prvega odstavka.
5. Določbe priloge se ne štejejo za verodostojno razlago določb iz 1. dela.
6. Določbe priloge pripravi Svet Evrope in jih po odobritvi Odbora ministrov priloži k protokolu.
14. člen – Obveščanje
1. Pogodbenice obveščajo svoje teritorialne skupnosti ali oblasti o ukrepih za izvajanje tega protokola.
2. Pogodbenice obvestijo generalnega sekretarja Sveta Evrope o ukrepih za izvajanje tega protokola.
3. Pogodbenice pošljejo generalnemu sekretarju Sveta Evrope vse podatke v zvezi z ustanovitvijo ERZS po tem protokolu.
15. člen – Veljavnost drugih mednarodnih pogodb
Ta protokol ne vpliva na veljavnost pogodb med pogodbenicami o čezmejnem ali medteritorialnem sodelovanju ali na možnost, da pogodbenice sklenejo nove pogodbe s tega področja, če tako želijo.
16. člen – Področje uporabe
1. Ob ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu k protokolu vsaka država z izjavo, ki jo deponira pri generalnem sekretarju Sveta Evrope, določi vrste teritorialnih skupnosti ali oblasti in pravnih oseb iz prvega odstavka 3. člena, ki jih izključi iz njegove uporabe.
2. V tem protokolu se avtonomne skupnosti ali oblasti, ki imajo po notranji zakonodaji pogodbenice, v pristojnosti katere so, lastno zakonodajno oblast, štejejo za "teritorialne skupnosti ali oblasti" ne glede na določbe prvega odstavka.
3. Vsaka izjava iz prvega odstavka se lahko spremeni z uradnim obvestilom generalnemu sekretarju. Tako uradno obvestilo velja od dneva prejema obvestila.
17. člen – Pridržki
Pridržki k protokolu niso dovoljeni.
18. člen – Pomen izrazov
Pomen izrazov je enak kot v Evropski okvirni konvenciji o čezmejnem sodelovanju teritorialnih skupnosti ali oblasti, njenem dodatnem protokolu in protokolu št. 2.
3. del
19. člen – Podpis in začetek veljavnosti
1. Ta protokol je na voljo za podpis državam podpisnicam Evropske okvirne konvencije o čezmejnem sodelovanju teritorialnih skupnosti ali oblasti. Protokol se ratificira, sprejme ali odobri. Podpisnice tega protokola ga ne smejo ratificirati, sprejeti ali odobriti, če predhodno ali istočasno ne ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo Evropske okvirne konvencije o čezmejnem sodelovanju lokalnih skupnosti in oblasti. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.
2. Ta protokol začne veljati prvi dan v mesecu po poteku treh mesecev od dneva deponiranja četrte listine o ratifikaciji, sprejetju in odobritvi.
3. Za državo podpisnico, ki pozneje izrecno izrazi obvezujoče soglasje, protokol začne veljati prvi dan v mesecu po poteku treh mesecev od dneva deponiranja.
20. člen – Pristop
1. Ko protokol začne veljati, lahko vsaka država, ki je pristopila k Evropski okvirni konvenciji o čezmejnem sodelovanju lokalnih skupnosti in oblasti, pristopi tudi k temu protokolu.
2. Pristop se izvede z deponiranjem pristopne listine pri generalnem sekretarju Sveta Evrope, ki začne veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev od dneva deponiranja.
21. člen – Odpoved
1. Pogodbenica lahko kadar koli odpove ta protokol z uradnim obvestilom generalnemu sekretarju Sveta Evrope. Taka odpoved začne veljati po poteku šestih mesecev od dneva, ko generalni sekretar prejme uradno obvestilo.
2. Če se ta protokol odpove, to ne vpliva na pravno osebo in pravno sposobnost ERZS, vzpostavljeni pred odpovedjo.
22. člen – Uradna obvestila
Generalni sekretar Sveta Evrope uradno obvešča države članice Sveta Evrope in druge države, ki so pristopile k protokolu, o:
a. vsakem podpisu;
b. deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu;
c. vsakem datumu začetka veljavnosti tega protokola po 19. in 20. členu;
d. vsakem notranjepravnem aktu, sprejetem za izvajanje določb tega protokola, na podlagi prvega odstavka 13. člena;
e. prilogi ali njenem delu, ki ga sprejme Odbor ministrov Sveta Evrope;
f. vsaki izjavi v zvezi z uporabo šestega odstavka 4. člena, četrtega odstavka 13. člena ter prvega in tretjega odstavka 16. člena, ali vsakem drugem uradnem obvestilu o spremembi teh izjav;
g. vsakem drugem dejanju, uradnem obvestilu ali sporočilu, ki se nanaša na ta protokol.
V potrditev tega so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali ta protokol.
Sestavljeno v Utrechtu 16. novembra 2009 v angleškem in francoskem jeziku, pri čemer sta besedili enako verodostojni, v enem izvodu, ki se hrani v arhivu Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope pošlje overjene kopije vsaki državi članici Sveta Evrope in vsaki državi, ki je pristopila k temu protokolu.
3. člen
Za izvajanje protokola skrbi Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko.
4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
Številka: 200-04/10-1/15
Datum: 4. februar 2011
EPA 1483-V
