Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
Z A K O N
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE
IN VLADO DRŽAVE KUVAJT O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA
IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA
IN PREMOŽENJA (BKWIDO)
1. člen
Ratificira se Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Vlado Države Kuvajt o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, podpisana v Kuvajtu 11. januarja 2010.
2. člen
Konvencija se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi:1
________________________
1 Besedilo konvencije v arabskem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodno pravo Ministrstva za zunanje zadeve.
KONVENCIJA
MED
VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE
IN
VLADO DRŽAVE KUVAJT
O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA
IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ
V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA
Vlada Republike Slovenije in Vlada Države Kuvajt sta se v želji, da bi spodbujali medsebojne gospodarske odnose s sklenitvijo konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja,
sporazumeli:1. člen
Osebe, za katere se uporablja konvencija
Ta konvencija se uporablja za osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.
2. člen
Davki, za katere se uporablja konvencija
1. Ta konvencija se uporablja za davke od dohodka in premoženja, ki se uvedejo v imenu države pogodbenice ali njenih političnih enot ali lokalnih oblasti, ne glede na način njihove uvedbe.
2. Za davke od dohodka in premoženja se štejejo vsi davki, uvedeni na celoten dohodek, celotno premoženje ali na sestavine dohodka ali premoženja, vključno z davki od dobička iz odtujitve premičnin ali nepremičnin, davki na skupne zneske mezd ali plač, ki jih izplačujejo podjetja, ter davki na zvišanje vrednosti kapitala.
3. Obstoječi davki, za katere se uporablja ta konvencija, so zlasti:
a) v Sloveniji:
(i) davek od dohodka pravnih oseb,
(ii) dohodnina,
(iii) davek od premoženja
(v nadaljnjem besedilu: slovenski davek);
b) v Kuvajtu:
(i) davek od dohodka pravnih oseb,
(ii) prispevek iz neto dobička kuvajtskih delniških družb, ki se plačuje Kuvajtski fundaciji za napredek znanosti (KFAS);
(iii) zakat;
(iv) davek po zakonu o zaposlovanju
(v nadaljnjem besedilu: kuvajtski davek).
4. Konvencija se uporablja tudi za enake ali vsebinsko podobne davke, ki se po datumu podpisa konvencije uvedejo poleg obstoječih davkov ali namesto njih. Pristojna organa držav pogodbenic se uradno obvestita o vseh bistvenih spremembah njunih davčnih zakonodaj.
3. člen
Splošna opredelitev izrazov
1. V tej konvenciji, razen če sobesedilo ne zahteva drugače:
a) izraz ''Slovenija'' pomeni Republiko Slovenijo, in ko se uporablja v geografskem pomenu, ozemlje Slovenije in tista morska območja, na katerih lahko Slovenija uveljavlja svoje suverene pravice ali jurisdikcijo v skladu s svojo notranjo zakonodajo in mednarodnim pravom;
b) izraz ''Kuvajt'' pomeni ozemlje Države Kuvajt, vključno s katerim koli območjem zunaj teritorialnega morja, ki je bilo ali bo morda pozneje v skladu z mednarodnim pravom s kuvajtsko zakonodajo določeno kot območje, na katerem lahko Kuvajt uveljavlja svoje suverene pravice ali jurisdikcijo;
c) izraza ''država pogodbenica'' in ''druga država pogodbenica'' pomenita Slovenijo ali Kuvajt, kakor zahteva sobesedilo;
d) izraz "oseba" vključuje posameznika, družbo in katero koli drugo telo, ki združuje več oseb;
e) izraz "družba" pomeni katero koli korporacijo ali kateri koli subjekt, ki se za davčne namene obravnava kot korporacija;
f) izraz ''podjetje'' se uporablja za opravljanje kakršne koli dejavnosti;
g) izraza "podjetje države pogodbenice" in "podjetje druge države pogodbenice" pomenita podjetje, ki ga upravlja rezident države pogodbenice, in podjetje, ki ga upravlja rezident druge države pogodbenice;
h) izraz ''mednarodni promet'' pomeni prevoz z ladjo ali letalom, ki ga opravlja podjetje s sedežem dejanske uprave v državi pogodbenici, razen če se z ladjo ali letalom ne opravljajo prevozi samo med kraji v drugi državi pogodbenici;
i) izraz "pristojni organ" pomeni:
(i) v Sloveniji: Ministrstvo za finance Republike Slovenije ali njegovega pooblaščenega predstavnika;
(ii) v Kuvajtu: ministra za finance ali njegovega pooblaščenega predstavnika;
j) izraz ''državljan'' v zvezi z državo pogodbenico pomeni:
(i) posameznika, ki ima državljanstvo države pogodbenice, in
(ii) pravno osebo, osebno družbo ali združenje, katerega status izhaja iz veljavne zakonodaje v tej državi pogodbenici;
k) izraz ''davek'' pomeni slovenski ali kuvajtski davek, kakor zahteva sobesedilo;
l) izraz ''dejavnost'' vključuje opravljanje poklicnih storitev in drugih samostojnih dejavnosti.
2. Kadar država pogodbenica uporabi konvencijo, ima kateri koli izraz, ki v njej ni opredeljen, razen če sobesedilo ne zahteva drugače, pomen, ki ga ima takrat po pravu te države za namene davkov, za katere se konvencija uporablja, pri čemer kateri koli pomen po veljavni davčni zakonodaji te države prevlada nad pomenom izraza po drugi zakonodaji te države.
4. člen
Rezident
1. V tej konvenciji izraz "rezident države pogodbenice" pomeni:
a) za Slovenijo osebo, ki je po zakonodaji Slovenije dolžna v njej plačevati davke zaradi svojega stalnega prebivališča, prebivališča, sedeža uprave ali katerega koli drugega podobnega merila; ta izraz pa ne vključuje osebe, ki je dolžna plačevati davke v Sloveniji samo v zvezi z dohodki iz virov v Sloveniji ali premoženja v njej;
b) za Kuvajt posameznika, ki ima stalno prebivališče v Kuvajtu in je kuvajtski državljan, ter podjetje, ki je ustanovljeno v Kuvajtu.
2. Za namen prvega odstavka rezident države pogodbenice vključuje:
a) vlado države pogodbenice in katero koli njeno politično enoto ali lokalno oblast ali centralno banko;
b) vladno ustanovo, ustanovljeno v tej državi pogodbenici po javnem pravu, kot je korporacija, sklad, organ, fundacija, agencija ali drug podoben subjekt;
c) subjekt, ustanovljen v tej državi pogodbenici, katerega celotni kapital je zagotovila ta država pogodbenica ali njena politična enota ali lokalna oblast ali vladna ustanova, kot je opredeljena v pododstavku b, skupaj z drugimi državami.
3. Kadar je zaradi določb prvega odstavka posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se njegov status določi tako:
a) šteje se samo za rezidenta države, v kateri ima na razpolago stalno prebivališče; če ima stalno prebivališče na razpolago v obeh državah, se šteje samo za rezidenta države, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose (središče življenjskih interesov);
b) če ni mogoče opredeliti države, v kateri ima središče življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od držav na razpolago stalnega prebivališča, se šteje samo za rezidenta države, v kateri ima običajno bivališče;
c) če ima običajno bivališče v obeh državah ali v nobeni od njiju, se šteje samo za rezidenta države, katere državljan je;
d) če njegovega statusa ni mogoče določiti po določbah pododstavkov od a do c, pristojna organa držav pogodbenic vprašanje rešita s skupnim dogovorom.
4. Kadar je zaradi določb prvega in drugega odstavka oseba, ki ni posameznik, rezident obeh držav pogodbenic, se šteje samo za rezidenta države, v kateri je sedež njene dejanske uprave.
5. člen
Stalna poslovna enota
1. V tej konvenciji izraz ''stalna poslovna enota'' pomeni stalno mesto poslovanja, prek katerega v celoti ali delno potekajo posli podjetja.
2. Izraz ''stalna poslovna enota'' vključuje zlasti:
a) sedež uprave,
b) podružnico,
c) pisarno,
d) tovarno,
e) delavnico in
f) rudnik, nahajališče nafte ali plina, kamnolom ali kateri koli drug kraj raziskovanja ali izkoriščanja naravnih virov.
3. Gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve ali dejavnosti nadzora v zvezi z njimi, ki se izvajajo v državi pogodbenici, so stalna poslovna enota samo, če tako gradbišče, projekt ali dejavnosti trajajo več kakor 6 mesecev.
4. Šteje se, da ima podjetje države pogodbenice stalno poslovno enoto v drugi državi pogodbenici, če to podjetje v tej drugi državi pogodbenici uporablja ali montira obsežno tehnično, strojno ali znanstveno opremo ali mehanizacijo več kakor šest mesecev v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju.
5. Ne glede na prejšnje določbe tega člena se šteje, da izraz ''stalna poslovna enota'' ne vključuje:
a) uporabe prostorov samo za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo dobrin ali blaga, ki pripada podjetju;
b) vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo;
c) vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za predelavo, ki jo opravi drugo podjetje;
d) vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za nakup dobrin ali blaga za podjetje ali zbiranje informacij za podjetje;
e) vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za opravljanje kakršne koli druge pripravljalne ali pomožne dejavnosti za podjetje;
f) vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za kakršno koli kombinacijo dejavnosti, omenjenih v pododstavkih od a do e, če je splošna dejavnost stalnega mesta poslovanja, ki je posledica te kombinacije, pripravljalna ali pomožna.
6. Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka se, kadar oseba, ki ni zastopnik z neodvisnim statusom, za katerega se uporablja sedmi odstavek, deluje v imenu podjetja ter ima in običajno uporablja v državi pogodbenici pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu podjetja, za to podjetje šteje, da ima stalno poslovno enoto v tej državi v zvezi z dejavnostmi, ki jih ta oseba prevzame za podjetje, razen če dejavnosti te osebe niso omejene na tiste iz petega odstavka, zaradi katerih se to stalno mesto poslovanja po določbah navedenega odstavka ne bi štelo za stalno poslovno enoto, če bi se opravljale prek stalnega mesta poslovanja.
7. Ne šteje se, da ima podjetje stalno poslovno enoto v državi pogodbenici samo zato, ker opravlja posle v tej državi prek posrednika, splošnega komisionarja ali katerega koli drugega zastopnika z neodvisnim statusom, če te osebe delujejo v okviru svojega rednega poslovanja. Kadar pa so dejavnosti takega zastopnika v celoti ali skoraj v celoti namenjene temu podjetju ter med podjetjem in zastopnikom v njunih komercialnih ali finančnih odnosih obstajajo ali se vzpostavijo pogoji, drugačni od tistih, ki bi obstajali med neodvisnimi podjetji, se ta ne šteje za zastopnika z neodvisnim statusom v smislu tega odstavka.
8. Dejstvo, da družba, ki je rezident države pogodbenice, nadzoruje družbo ali je pod nadzorom družbe, ki je rezident druge države pogodbenice, ali opravlja posle v tej drugi državi (prek stalne poslovne enote ali drugače), samo po sebi še ne pomeni, da je ena od družb stalna poslovna enota druge.
6. člen
Dohodek iz nepremičnin
1. Dohodek rezidenta države pogodbenice, ki izhaja iz nepremičnin (vključno z dohodkom iz kmetijstva ali gozdarstva), ki so v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.
2. Izraz ''nepremičnine'' ima pomen, ki ga ima po pravu države pogodbenice, v kateri so te nepremičnine. Izraz vedno vključuje premoženje, ki je sestavni del nepremičnin, živino in opremo, ki se uporablja v kmetijstvu in gozdarstvu, pravice, za katere se uporabljajo določbe splošnega prava v zvezi z zemljiško lastnino, užitek na nepremičninah in pravice do spremenljivih ali stalnih plačil kot nadomestilo za izkoriščanje ali pravico do izkoriščanja nahajališč rude, virov ter drugega naravnega bogastva; ladje, čolni in letala se ne štejejo za nepremičnine.
3. Določbe prvega odstavka se uporabljajo za dohodek, ki se ustvari z neposredno uporabo, dajanjem v najem ali katero koli drugo obliko uporabe nepremičnine.
4. Določbe prvega in tretjega odstavka se uporabljajo tudi za dohodek iz nepremičnin podjetja.
7. člen
Poslovni dobiček
1. Dobiček podjetja države pogodbenice se obdavči samo v tej državi, razen če podjetje ne posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v njej. Če podjetje posluje, kakor je prej navedeno, se lahko dobiček podjetja obdavči v drugi državi, vendar samo toliko dobička, kot se pripiše tej stalni poslovni enoti.
2. Kadar podjetje države pogodbenice posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v njej, se ob upoštevanju določb tretjega odstavka v vsaki državi pogodbenici tej stalni poslovni enoti pripiše dobiček, za katerega bi se lahko pričakovalo, da bi ga imela, če bi bila različno in ločeno podjetje, ki opravlja enake ali podobne dejavnosti pod istimi ali podobnimi pogoji ter povsem neodvisno posluje s podjetjem, katerega stalna poslovna enota je.
3. Pri ugotavljanju dobička stalne poslovne enote je dovoljeno odšteti stroške, ki nastanejo za namene stalne poslovne enote, vključno s poslovodnimi in splošnimi upravnimi stroški, ki so tako nastali v državi, v kateri je stalna poslovna enota, ali drugje.
4. Če se v državi pogodbenici dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti, običajno ugotovi na podlagi porazdelitve vsega dobička podjetja na njegove dele, nič v drugem odstavku tej državi pogodbenici ne preprečuje ugotoviti obdavčljivega dobička z običajno porazdelitvijo; sprejeta metoda porazdelitve pa mora biti taka, da je rezultat skladen z načeli tega člena.
5. Stalni poslovni enoti se ne pripiše dobiček samo zato, ker nakupuje dobrine ali blago za podjetje.
6. Za namene prejšnjih odstavkov se dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti, vsako leto ugotavlja po isti metodi, razen če ni upravičenega in zadostnega razloga za nasprotno.
7. Kadar dobiček vključuje dohodkovne postavke, ki so posebej obravnavane v drugih členih te konvencije, določbe tega člena ne vplivajo na določbe tistih členov.
8. člen
Ladijski in letalski prevoz
1. Dobiček iz ladijskih ali letalskih prevozov v mednarodnem prometu se obdavči samo v državi pogodbenici, v kateri je sedež dejanske uprave podjetja.
2. Za namene tega člena dobiček iz ladijskih ali letalskih prevozov v mednarodnem prometu vključuje:
a) dobiček iz dajanja praznih ladij ali letal v najem;
b) dobiček iz uporabe, vzdrževanja ali dajanja v najem zabojnikov, vključno s priklopniki in povezano opremo za prevoz zabojnikov, ki se uporabljajo za prevoz dobrin ali blaga,
če je tako dajanje v najem ali uporaba, vzdrževanje ali dajanje v najem, odvisno od primera, občasno pri opravljanju prevozov z ladjami ali letali v mednarodnem prometu.
3. Določbe prvega odstavka se uporabljajo tudi za dobiček iz udeležbe pri interesnem združenju, mešanem podjetju ali mednarodni prevozni agenciji.9. člen
Povezana podjetja
1. Kadar:
a) je podjetje države pogodbenice neposredno ali posredno udeleženo pri upravljanju, nadzoru ali kapitalu podjetja druge države pogodbenice ali
b) so iste osebe neposredno ali posredno udeležene pri upravljanju, nadzoru ali kapitalu podjetja države pogodbenice in podjetja druge države pogodbenice
in v obeh primerih obstajajo ali se vzpostavijo med podjetjema v njunih komercialnih ali finančnih odnosih pogoji, drugačni od tistih, ki bi obstajali med neodvisnimi podjetji, se lahko kakršen koli dobiček, ki bi prirasel enemu od podjetij, če takih pogojev ne bi bilo, vendar prav zaradi takih pogojev ni prirasel, vključi v dobiček tega podjetja in ustrezno obdavči.
2. Kadar država pogodbenica v dobiček podjetja te države vključuje – in ustrezno obdavči – dobiček, za katerega je bilo že obdavčeno podjetje druge države pogodbenice v tej drugi državi, in je tako vključeni dobiček dobiček, ki bi prirasel podjetju prve omenjene države, če bi bili pogoji, ki obstajajo med podjetjema, taki, kot bi obstajali med neodvisnimi podjetji, ta druga država ustrezno prilagodi znesek davka, ki se v tej državi obračuna od tega dobička, če meni, da je prilagoditev upravičena. Pri določanju take prilagoditve je treba upoštevati druge določbe te konvencije, pristojna organa držav pogodbenic pa se po potrebi med seboj posvetujeta.
10. člen
Dividende
1. Dividende, ki jih družba, ki je rezident države pogodbenice, plača rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.
2. Take dividende pa se lahko obdavčijo tudi v državi pogodbenici, katere rezident je družba, ki dividende plačuje, in v skladu z zakonodajo te države, če pa je upravičeni lastnik dividend rezident druge države pogodbenice, tako obračunani davek ne sme presegati 5 odstotkov bruto zneska dividend.
3. Ne glede na določbe drugega odstavka se dividende ne obdavčijo v državi pogodbenici, katere rezident je družba, ki izplačuje dividende, če je upravičeni lastnik dividend rezident druge države pogodbenice in je ali:
a) vlada te države pogodbenice in katera koli njena politična enota ali lokalna oblast ali centralna banka;
b) vladna ustanova, ustanovljena v tej državi pogodbenici po javnem pravu, kot je korporacija, sklad, organ, fundacija, agencija ali drug podoben subjekt;
c) subjekt, ustanovljen v tej državi pogodbenici, katerega celotni kapital je zagotovila ta država pogodbenica ali njena politična enota ali lokalna oblast ali vladna ustanova, kot je opredeljena v pododstavku b, skupaj z drugimi državami.
Določbe tega odstavka in drugega odstavka ne vplivajo na obdavčenje družbe v zvezi z dobičkom, iz katerega se plačajo dividende.
4. Izraz ''dividende'', kot je uporabljen v tem členu, pomeni dohodek iz delnic, delnic ''jouissance'' ali pravic ''jouissance'', rudniških delnic, ustanoviteljskih delnic ali drugih pravic do udeležbe pri dobičku, ki niso terjatve, in tudi dohodek iz drugih korporacijskih pravic, ki se davčno obravnava enako kot dohodek iz delnic po zakonodaji države, katere rezident je družba, ki dividende deli.
5. Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka se ne uporabljajo, če upravičeni lastnik dividend, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, katere rezident je družba, ki dividende plačuje, prek stalne poslovne enote v njej in je delež, v zvezi s katerim se dividende plačajo, dejansko povezan s tako stalno poslovno enoto. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. člena.
6. Kadar dobiček ali dohodek družbe, ki je rezident države pogodbenice, izhaja iz druge države pogodbenice, ta druga država ne sme uvesti nobenega davka na dividende, ki jih plača družba, razen če se te dividende ne plačajo rezidentu te druge države ali če je delež, v zvezi s katerim se take dividende plačajo, dejansko povezan s stalno poslovno enoto v tej drugi državi, niti ne sme uvesti davka od nerazdeljenega dobička na nerazdeljeni dobiček družbe, tudi če so plačane dividende ali nerazdeljeni dobiček v celoti ali delno sestavljeni iz dobička ali dohodka, ki nastane v tej drugi državi.
11. člen
Obresti
1. Obresti, ki nastanejo v državi pogodbenici in se izplačajo rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.
2. Take obresti pa se lahko obdavčijo tudi v državi pogodbenici, v kateri nastanejo, in v skladu z zakonodajo te države, če pa je upravičeni lastnik obresti rezident druge države pogodbenice, tako obračunani davek ne sme presegati 5 odstotkov bruto zneska obresti.
3. Ne glede na določbe drugega odstavka se obresti, ki nastanejo v državi pogodbenici, ne obdavčijo v tej državi pogodbenici, če je upravičeni lastnik obresti rezident druge države pogodbenice in je ali:
a) vlada te države pogodbenice in katera koli njena politična enota ali lokalna oblast ali centralna banka;
b) vladna ustanova, ustanovljena v tej državi pogodbenici po javnem pravu, kot je korporacija, sklad, organ, fundacija, agencija ali drug podoben subjekt;
c) subjekt, ustanovljen v tej državi pogodbenici, katerega celotni kapital je zagotovila ta država pogodbenica ali katera koli njena politična enota ali lokalna oblast ali vladna ustanova, kot je opredeljena v pododstavku b, skupaj z drugimi državami.
4. Izraz ''obresti'', kakor je uporabljen v tem členu, pomeni dohodek iz vseh vrst terjatev ne glede na to, ali so zavarovane s hipoteko, in ne glede na to, ali dajejo pravico do udeležbe pri dolžnikovem dobičku, posebno pa dohodek iz državnih vrednostnih papirjev ter dohodek iz obveznic ali zadolžnic, vključno s premijami in nagradami od takih vrednostnih papirjev, obveznic ali zadolžnic, kot tudi dohodek, ki se davčno obravnava enako kot dohodek iz denarja, ki se posoja po davčni zakonodaji države pogodbenice, v kateri dohodek nastane. Kazni zaradi zamude pri plačilu se za namen tega člena ne štejejo za obresti.
5. Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka se ne uporabljajo, če upravičeni lastnik obresti, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, v kateri obresti nastanejo, prek stalne poslovne enote v njej in je terjatev, v zvezi s katero se obresti plačajo, dejansko povezana s tako stalno poslovno enoto. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. člena.
6. Šteje se, da obresti nastanejo v državi pogodbenici, kadar je plačnik rezident te države. Kadar pa ima oseba, ki plačuje obresti, ne glede na to, ali je rezident države pogodbenice, v državi pogodbenici stalno poslovno enoto, v zvezi s katero je nastala zadolžitev, za katero se plačajo obresti, ter take obresti krije taka stalna poslovna enota, se šteje, da take obresti nastanejo v državi, v kateri je stalna poslovna enota.
7. Kadar zaradi posebnega odnosa med plačnikom in upravičenim lastnikom ali med njima in drugo osebo znesek obresti glede na terjatve, za katere se plačajo, presega znesek, za katerega bi se sporazumela plačnik in upravičeni lastnik, če takega odnosa ne bi bilo, se določbe tega člena uporabljajo samo za zadnji omenjeni znesek. V takem primeru se presežni del plačil še naprej obdavčuje v skladu z zakonodajo vsake države pogodbenice, pri čemer je treba upoštevati druge določbe te konvencije.
12. člen
Licenčnine in avtorski honorarji
1. Licenčnine in avtorski honorarji, ki nastanejo v državi pogodbenici in se plačajo rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.
2. Take licenčnine in avtorski honorarji pa se lahko obdavčijo tudi v državi pogodbenici, v kateri nastanejo, in sicer v skladu z zakonodajo te države, če pa je upravičeni lastnik licenčnin in avtorskih honorarjev rezident druge države pogodbenice, tako obračunani davek ne sme presegati 10 odstotkov bruto zneska takih licenčnin in avtorskih honorarjev.
3. Izraz ''licenčnine in avtorski honorarji'', kot je uporabljen v tem členu, pomeni plačila vsake vrste, prejeta kot povračilo za uporabo ali pravico do uporabe kakršnih koli avtorskih pravic za literarno, umetniško ali znanstveno delo, vključno s kinematografskimi filmi, katerega koli patenta, blagovne znamke, vzorca ali modela, načrta, tajne formule ali postopka ali za informacije o industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušnjah.
4. Določbe prvega in drugega odstavka se ne uporabljajo, če upravičeni lastnik licenčnin in avtorskih honorarjev, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, v kateri licenčnine in avtorski honorarji nastanejo, prek stalne poslovne enote v njej in je pravica ali premoženje, v zvezi s katerim se licenčnine in avtorski honorarji plačajo, dejansko povezano s tako stalno poslovno enoto. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. člena.
5. Šteje se, da so licenčnine in avtorski honorarji nastali v državi pogodbenici, kadar je plačnik rezident te države. Kadar pa ima oseba, ki plačuje licenčnine in avtorske honorarje, ne glede na to, ali je rezident države pogodbenice, v državi pogodbenici stalno poslovno enoto, v zvezi s katero je nastala obveznost za plačilo licenčnin in avtorskih honorarjev, ter take licenčnine in avtorske honorarje krije taka stalna poslovna enota, se šteje, da so take licenčnine in avtorski honorarji nastali v državi, v kateri je stalna poslovna enota.
6. Kadar zaradi posebnega odnosa med plačnikom in upravičenim lastnikom ali med njima in drugo osebo znesek licenčnin in avtorskih honorarjev glede na uporabo, pravico ali informacijo, za katero se plačujejo, presega znesek, za katerega bi se sporazumela plačnik in upravičeni lastnik, če takega odnosa ne bi bilo, se določbe tega člena uporabljajo samo za zadnji omenjeni znesek. V takem primeru se presežni del plačil še naprej obdavčuje v skladu z zakonodajo vsake države pogodbenice, pri čemer je treba upoštevati druge določbe te konvencije.
13. člen
Kapitalski dobički
1. Dobiček, ki ga rezident države pogodbenice doseže z odtujitvijo nepremičnin, ki so navedene v 6. členu in so v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.
2. Dobiček iz odtujitve premičnin, ki so del poslovnega premoženja stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, vključno z dobičkom iz odtujitve take stalne poslovne enote (same ali s celotnim podjetjem), se lahko obdavči v tej drugi državi.
3. Dobiček iz odtujitve ladij ali letal, s katerimi se opravljajo prevozi v mednarodnem prometu, ali premičnin, ki se nanašajo na opravljanje prevozov s takimi ladjami ali letali, se obdavči samo v državi pogodbenici, v kateri je sedež dejanske uprave podjetja.
4. Dobiček iz odtujitve premoženja, ki ni premoženje, navedeno v prvem, drugem in tretjem odstavku, se obdavči samo v državi pogodbenici, katere rezident je oseba, ki odtuji premoženje.
14. člen
Dohodek iz zaposlitve
1. V skladu z določbami 15., 17., 18. in 19. člena se plače, mezde in drugi podobni prejemki, ki jih dobi rezident države pogodbenice iz zaposlitve, obdavčijo samo v tej državi, razen če se zaposlitev ne izvaja v drugi državi pogodbenici. Če se zaposlitev izvaja tako, se lahko tako dobljeni prejemki obdavčijo v tej drugi državi.
2. Ne glede na določbe prvega odstavka se prejemek, ki ga dobi rezident države pogodbenice iz zaposlitve, ki se izvaja v drugi državi pogodbenici, obdavči samo v prvi omenjeni državi, če:
a) je prejemnik navzoč v drugi državi v obdobju ali obdobjih, ki skupno ne presegajo 183 dni v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju, ki se začne ali konča v določenem davčnem letu, in
b) prejemek plača delodajalec, ki ni rezident druge države, ali se plača v njegovem imenu in
c) prejemka ne krije stalna poslovna enota, ki jo ima delodajalec v drugi državi.
3. Ne glede na prejšnje določbe tega člena se lahko prejemek, ki izhaja iz zaposlitve na ladji ali letalu, s katerim se opravljajo prevozi v mednarodnem prometu, obdavči v državi pogodbenici, v kateri je sedež dejanske uprave podjetja.
4. Rezidenti države pogodbenice, ki jih uprava nacionalnega letalskega prevoznika te države pogodbenice določi kot letališko zemeljsko osebje v drugi državi pogodbenici, so oproščeni davkov od prejemkov v tej drugi državi pogodbenici.
15. člen
Plačila direktorjem
Plačila direktorjem in druga podobna plačila, ki jih dobi rezident države pogodbenice kot član uprave ali podobnega organa družbe, ki je rezident druge države pogodbenice, se obdavčijo samo v prvi državi pogodbenici.
16. člen
Umetniki in športniki
1. Ne glede na določbe 7. in 14. člena se dohodek, ki ga dobi rezident države pogodbenice kot nastopajoči izvajalec, kot je gledališki, filmski, radijski ali televizijski umetnik ali glasbenik, ali kot športnik, iz osebnih dejavnosti, ki jih opravlja v drugi državi pogodbenici, lahko obdavči v tej drugi državi.
2. Kadar dohodek iz osebnih dejavnosti, ki jih opravlja nastopajoči izvajalec ali športnik kot tak, ne priraste samemu nastopajočemu izvajalcu ali športniku, temveč drugi osebi, se ta dohodek kljub določbam 7. in 14. člena lahko obdavči v državi pogodbenici, v kateri potekajo dejavnosti nastopajočega izvajalca ali športnika.
3. Določbe prvega in drugega odstavka se ne uporabljajo za dohodek iz osebnih dejavnosti kot takih, ki jih nastopajoči izvajalci ali športniki, ki so rezidenti države pogodbenice, opravljajo v drugi državi pogodbenici, če se gostovanje v tej državi pretežno krije iz javnih sredstev prve omenjene države, vključno iz sredstev njene politične enote, lokalne oblasti ali z zakonom določenega organa.
17. člen
Pokojnine
V skladu z drugim odstavkom 18. člena se pokojnine in drugi podobni prejemki, ki se izplačujejo rezidentu države pogodbenice za preteklo zaposlitev, obdavčijo samo v tej državi.
18. člen
Državna služba
1. a) Plače, mezde in drugi podobni prejemki, ki jih plačuje država pogodbenica ali njena politična enota ali lokalna oblast posamezniku za storitve, ki jih opravi za to državo ali enoto ali oblast, se obdavčijo samo v tej državi.
b) Take plače, mezde in drugi podobni prejemki pa se obdavčijo samo v drugi državi pogodbenici, če se storitve opravljajo v tej drugi državi in je posameznik rezident te države, ki:
(i) je državljan te države ali
(ii) ni postal rezident te države samo zaradi opravljanja storitev.
2. a) Ne glede na določbe prvega odstavka se pokojnine in drugi podobni prejemki, plačani iz skladov države pogodbenice ali njene politične enote ali lokalne oblasti posamezniku za storitve, opravljene za to državo ali enoto ali oblast, obdavčijo samo v tej državi.
b) Take pokojnine in drugi podobni prejemki pa se obdavčijo samo v drugi državi pogodbenici, če je posameznik rezident in državljan te države.
3. Za plače, mezde, pokojnine in druge podobne prejemke za storitve, opravljene v zvezi s poslovanjem države pogodbenice ali njene politične enote ali lokalne oblasti, se uporabljajo določbe 14., 15., 16. in 17. člena.
19. člen
Učitelji, profesorji in raziskovalci
1. Posameznik, ki je ali je bil tik pred obiskom države pogodbenice rezident druge države pogodbenice in je na povabilo vlade prve omenjene države ali univerze, višje ali visoke šole, šole, muzeja ali druge ustanove v tej prvi omenjeni državi ali je po uradnem programu kulturne izmenjave v tej državi samo zaradi poučevanja, predavanja ali raziskovanja v taki ustanovi za obdobje, ki ne presega dveh zaporednih let, je v tej državi oproščen davka za prejemke za tako dejavnost.
2. Oprostitev po prvem odstavku se ne prizna za prejemke za raziskovanje, če tako raziskovanje ni v javno korist, ampak v zasebno korist posamezne osebe ali oseb.
20. člen
Študenti in pripravniki
1. Plačila, ki jih študent ali pripravnik, ki je ali je bil tik pred obiskom države pogodbenice rezident druge države pogodbenice in je v prvi omenjeni državi navzoč samo zaradi svojega izobraževanja ali usposabljanja, prejme za svoje vzdrževanje, izobraževanje ali usposabljanje, se ne obdavčijo v tej državi, če taka plačila izhajajo iz virov zunaj te države.
2. Pri nagradah, štipendijah in prejemkih iz zaposlitve, ki niso zajeti v prvem odstavku, je študent ali pripravnik iz prvega odstavka med izobraževanjem ali usposabljanjem upravičen tudi do enakih oprostitev, olajšav ali odbitkov pri davkih kot rezidenti države pogodbenice, v kateri je na obisku.
21. člen
Drugi dohodki
1. Deli dohodka rezidenta države pogodbenice, ki nastanejo kjer koli in niso obravnavani v predhodnih členih te konvencije, se obdavčijo samo v tej državi.
2. Določbe prvega odstavka se ne uporabljajo za dohodek, ki ni dohodek iz nepremičnin, kot so opredeljene v drugem odstavku 6. člena, če prejemnik takega dohodka, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v njej in je pravica ali premoženje, za katero se plača dohodek, dejansko povezano s tako stalno poslovno enoto. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. člena.
22. člen
Premoženje
1. Premoženje v obliki nepremičnin iz 6. člena, ki ga ima v lasti rezident države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.
2. Premoženje v obliki premičnin, ki so del poslovnega premoženja stalne poslovne enote, ki jo ima neko podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.
3. Premoženje v obliki ladij ali letal, s katerimi se opravljajo prevozi v mednarodnem prometu, in v obliki premičnin, ki se nanašajo na opravljanje prevozov s takimi ladjami in letali, se obdavči samo v državi pogodbenici, v kateri je sedež dejanske uprave podjetja.
4. Vse druge sestavine premoženja rezidenta države pogodbenice se obdavčijo samo v tej državi.
23. člen
Odprava dvojnega obdavčevanja
1. Zakonodaja, ki velja v eni ali drugi državi pogodbenici, še naprej ureja obdavčevanje v posamezni državi pogodbenici, razen če v tej konvenciji ni drugače določeno.
2. Dogovorjeno je, da izogibanje dvojnega obdavčevanja poteka v skladu s temi odstavki tega člena:
a) v Sloveniji:
(i) kadar rezident Slovenije dobi dohodek ali ima v lasti premoženje, ki se v skladu z določbami te konvencije lahko obdavči v Kuvajtu, Slovenija dovoli:
(1) kot odbitek od davka od dohodka tega rezidenta znesek, ki je enak davku od dohodka, plačanemu v Kuvajtu;
(2) kot odbitek od davka od premoženja tega rezidenta znesek, ki je enak davku od premoženja, plačanemu v Kuvajtu.
Tak odbitek v nobenem primeru ne sme presegati tistega dela pred odbitkom izračunanega davka od dohodka ali premoženja, ki se nanaša na dohodek ali premoženje, odvisno od primera, ki se lahko obdavči v Kuvajtu.
(ii) Kadar je v skladu s katero koli določbo te konvencije dohodek, ki ga dobi rezident Slovenije, ali premoženje, ki ga ima v lasti, oproščeno davka v Sloveniji, lahko Slovenija pri izračunu davka od preostalega dohodka ali premoženja takega rezidenta vseeno upošteva oproščeni dohodek ali premoženje;
b) v Kuvajtu:
kadar rezident Kuvajta dobi dohodek ali ima v lasti premoženje, ki se v skladu z določbami te konvencije lahko obdavči v Kuvajtu in Sloveniji, Kuvajt kot odbitek od davka od dohodka ali premoženja tega rezidenta dovoli znesek, ki je enak davku od dohodka ali premoženja, plačanemu v Sloveniji. Tak odbitek v nobenem primeru ne sme presegati tistega dela pred odbitkom izračunanega davka od dohodka ali premoženja, ki se nanaša na dohodek ali premoženje, odvisno od primera, ki se lahko obdavči v Sloveniji.
24. člen
Enako obravnavanje
1. Državljani države pogodbenice ne smejo biti v drugi državi pogodbenici zavezani kakršnemu koli obdavčevanju ali kakršni koli zahtevi v zvezi s tem, ki je bolj obremenjujoča, kot so ali so lahko obdavčevanje in s tem povezane zahteve za posameznike z državljanstvom te druge države v enakih okoliščinah, še zlasti glede rezidentstva.
2. Obdavčevanje stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, ne sme biti manj ugodno v tej drugi državi, kot je obdavčevanje podjetij te druge države, ki opravljajo enake dejavnosti v enakih okoliščinah. Ta določba se ne razlaga, kot da zavezuje državo pogodbenico, da priznava rezidentom druge države pogodbenice kakršne koli osebne olajšave, druge olajšave in znižanja za davčne namene zaradi osebnega stanja ali družinskih obveznosti, ki jih priznava svojim rezidentom.
3. Podjetja države pogodbenice, katerih kapital je v celoti ali delno, neposredno ali posredno v lasti ali pod nadzorom enega ali več rezidentov druge države pogodbenice, ne smejo biti v prvi omenjeni državi zavezana nobenemu obdavčevanju ali nobeni zahtevi v zvezi s tem, ki je drugačna ali bolj obremenjujoča, kot so ali so lahko obdavčevanje in s tem povezane zahteve do podobnih podjetij prve omenjene države.
4. Razen kadar se uporabljajo določbe prvega odstavka 9. člena, sedmega odstavka 11. člena ali šestega odstavka 12. člena, se obresti, licenčnine in avtorski honorarji ter druga izplačila, ki jih izplača podjetje države pogodbenice rezidentu druge države pogodbenice, pri ugotavljanju obdavčljivega dobička takega podjetja odbijejo pod istimi pogoji, kot če bi bili plačani rezidentu prve omenjene države. Podobno se tudi kakršni koli dolgovi podjetja države pogodbenice rezidentu druge države pogodbenice pri ugotavljanju obdavčljivega premoženja takega podjetja odbijejo pod istimi pogoji, kot če bi bili pogodbeno dogovorjeni z rezidentom prve omenjene države.
5. Nič v tem členu se ne sme razlagati tako, kot da nalaga državi pogodbenici zakonsko obveznost, da rezidentom druge države pogodbenice prizna ugodnosti obravnave, prednosti ali privilegija, ki jih lahko priznava kateri koli drugi državi ali njenim rezidentom na podlagi carinske unije, gospodarske unije, območja proste trgovine ali druge regionalne ali podregionalne povezave, ki se v celoti ali pretežno nanaša na pretok kapitala in/ali obdavčevanje, in katere članica je lahko prva omenjena država.
6. Določbe tega člena se uporabljajo samo za davke, za katere se uporablja ta konvencija.
25. člen
Postopek skupnega dogovora
1. Kadar oseba meni, da imajo ali bodo imela dejanja ene ali obeh držav pogodbenic zanjo za posledico obdavčevanje, ki ni v skladu z določbami te konvencije, lahko ne glede na pravna sredstva, ki ji jih omogoča domače pravo teh držav, predloži zadevo pristojnemu organu države pogodbenice, katere rezident je, ali države pogodbenice, katere državljan je, če se njen primer nanaša na prvi odstavek 24. člena. Zadeva mora biti predložena v treh letih od prvega uradnega obvestila o dejanju, ki je imelo za posledico obdavčevanje, ki ni v skladu z določbami konvencije.
2. Pristojni organ si, če se mu zdi pritožba upravičena in če je sam ne more zadovoljivo rešiti, prizadeva rešiti zadevo s skupnim dogovorom s pristojnim organom druge države pogodbenice, da bi se izognil obdavčevanju, ki ni v skladu s konvencijo. Vsak dosežen dogovor se izvaja ne glede na roke v domačem pravu držav pogodbenic.
3. Pristojna organa držav pogodbenic si prizadevata s skupnim dogovorom razrešiti kakršne koli težave ali dvome, ki nastanejo pri razlagi ali uporabi konvencije. Prav tako se lahko posvetujeta o odpravi dvojnega obdavčevanja v primerih, ki jih konvencija ne predvideva.
4. Pristojna organa držav pogodbenic se lahko dogovarjata neposredno, da bi dosegla dogovor v smislu prejšnjih odstavkov, pa tudi v skupni komisiji, ki jo sestavljata sama ali njuni predstavniki.
26. člen
Izmenjava informacij
1. Pristojna organa držav pogodbenic si izmenjavata informacije, ki so predvidoma pomembne za izvajanje določb te konvencije ali za izvajane ali uveljavljanje domače zakonodaje glede davkov vseh vrst in opisov, ki se uvedejo v imenu držav pogodbenic ali njunih političnih enot ali lokalnih oblasti, če obdavčevanje na njeni podlagi ni v nasprotju s konvencijo. Izmenjava informacij ni omejena s 1. in 2. členom.
2. Vsaka informacija, ki jo po prvem odstavku prejme država pogodbenica, se obravnava kot tajnost na isti način kot informacije, pridobljene po domači zakonodaji te države, in se razkrije samo osebam ali organom (vključno s sodišči in upravnimi organi), udeleženim pri odmeri ali pobiranju, izterjavi ali pregonu ali pri odločanju o pritožbah glede davkov iz prvega odstavka ali pri nadzoru nad omenjenim. Te osebe ali organi uporabljajo informacije samo v te namene. Informacije lahko razkrijejo v sodnih postopkih ali sodnih odločitvah.
3. V nobenem primeru se določbe prvega odstavka ne razlagajo, kakor da nalagajo državi pogodbenici obveznost:
a) da izvaja upravne ukrepe, ki niso v skladu z zakonodajo in upravno prakso te ali druge države pogodbenice,
b) da predloži informacije, ki jih ni mogoče dobiti po zakonodaji ali običajni upravni poti te ali druge države pogodbenice,
c) da predloži informacije, ki bi razkrile kakršno koli trgovinsko, poslovno, industrijsko, komercialno ali poklicno skrivnost ali trgovinski postopek, ali informacije, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z javnim redom.
27. člen
Razna pravila
1. Določbe te konvencije se ne smejo razlagati, kot da kakor koli omejujejo kakršno koli izločitev, oprostitev, odbitek, dobroimetje ali drugo ugodnost, ki jo zdaj ali jo bo v prihodnje zagotavljala zakonodaja države pogodbenice pri ugotavljanju davka, ki ga nalaga ta država.
2. Pristojna organa držav pogodbenic lahko sprejmeta predpise za izvajanje določb te konvencije.
28. člen
Člani diplomatskih predstavništev in konzulatov
Nič v tej konvenciji ne vpliva na davčne ugodnosti članov diplomatskih predstavništev ali konzulatov po splošnih pravilih mednarodnega prava ali določbah posebnih sporazumov.
29. člen
Začetek veljavnosti
1. Državi pogodbenici se uradno obvestita o dokončanju svojih ustavnih postopkov za začetek veljavnosti te konvencije. Konvencija začne veljati z dnem prejema zadnjega uradnega obvestila.
2. Ta konvencija se uporablja:
a) v zvezi z davki, odtegnjenimi pri viru, za dohodek, dosežen 1. januarja ali po njem v koledarskem letu, ki sledi letu, v katerem začne veljati ta konvencija;
b) v zvezi z drugimi davki od dohodka in premoženja za davke, obračunane za katero koli davčno leto, ki se začne 1. januarja ali po njem v koledarskem letu, ki sledi letu, v katerem začne veljati ta konvencija.
30. člen
Trajanje in prenehanje veljavnosti
Ta konvencija velja pet let in se nato podaljša za enako obdobje ali enaka obdobja, dokler ena ali druga država pogodbenica šest mesecev pred potekom začetnega ali katerega koli naslednjega obdobja pisno ne obvesti druge, da jo namerava odpovedati. V takem primeru konvencija preneha veljati v obeh državah pogodbenicah:
a) v zvezi z davki, odtegnjenimi pri viru, za dohodek, dosežen 1. januarja ali po njem v koledarskem letu, ki sledi letu, v katerem je dano obvestilo o odpovedi;
b) v zvezi z drugimi davki od dohodka in premoženja za davke, obračunane za katero koli davčno leto, ki se začne 1. januarja ali po njem v koledarskem letu, ki sledi letu, v katerem je dano obvestilo o odpovedi.
V DOKAZ NAVEDENEGA sta pooblaščenca držav pogodbenic podpisala to konvencijo.
Sestavljeno v Kuvajtu 11. januarja 2010, ki ustreza dnevu 25. muharamu 1431 H, v dveh izvirnikih v slovenskem, arabskem in angleškem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna. Pri razlikah med besedili prevlada angleško besedilo.
Za Vlado Za Vlado
Republike Slovenije Države Kuvajt
Franc Križanič, l.r. Mustafa Al-Shamali, l.r.
3. člen
Za izvajanje konvencije skrbi ministrstvo, pristojno za finance.
4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
Številka: 432-01/10-35/9
Datum: 22. september 2010
EPA 1194-V
Državni zbor
dr. Pavel Gantar
predsednik
| Zadnja sprememba: 10/14/2010 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |