Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
ZAKON
O RATIFIKACIJI PROTOKOLA O SPREMEMBI KONVENCIJE O ODGOVORNOSTI TRETJIM NA PODROČJU JEDRSKE ENERGIJE Z DNE 29. JULIJA 1960, KOT JE BILA SPREMENJENA Z DODATNIM PROTOKOLOM Z DNE 28. JANUARJA 1964
IN PROTOKOLOM Z DNE 16. NOVEMBRA 1982 (MPSKOJE)
1. člen
Ratificira se Protokol o spremembi Konvencije o odgovornosti tretjim na področju jedrske energije z dne 29. julija 1960, kot je bila spremenjena z Dodatnim protokolom z dne 28. januarja 1964 in Protokolom z dne 16. novembra 1982, podpisan v Parizu 12. februarja 2004.
2. člen
Protokol se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:*
PROTOKOL
O SPREMEMBI KONVENCIJE O ODGOVORNOSTI TRETJIM NA
PODROČJU JEDRSKE ENERGIJE Z DNE 29. JULIJA 1960, KOT JE BILA SPREMENJENA Z DODATNIM PROTOKOLOM Z DNE 28. JANUARJA 1964 IN PROTOKOLOM Z DNE 16. NOVEMBRA 1982
VLADE Zvezne republike Nemčije, Kraljevine Belgije, Kraljevine Danske, Kraljevine Španije, Republike Finske, Francoske republike, Helenske republike, Italijanske republike, Kraljevine Norveške, Kraljevine Nizozemske, Portugalske republike, Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska, Republike Slovenije, Kraljevine Švedske, Švicarske konfederacije in Republike Turčije SO SE
OB UPOŠTEVANJU, da je zaželeno spremeniti Konvencijo o odgovornosti tretjim na področju jedrske energije, sklenjeno v Parizu dne 29. julija 1960 v okviru Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje, zdaj Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, kot je bila spremenjena z dodatnim protokolom, podpisanim v Parizu 28. januarja 1964, in protokolom, podpisanim v Parizu 16. novembra 1982,
DOGOVORILE:
I.
Konvencija o odgovornosti tretjim na področju jedrske energije z dne 29. julija 1960, kot je bila spremenjena z dodatnim protokolom z dne 28. januarja 1964 in protokolom z dne 16. novembra 1982, se spremeni, kot sledi:
A. Pododstavka i) in ii) odstavka a) 1. člena se nadomestita z naslednjim besedilom:
i) "jedrska nesreča" pomeni dogodek ali vrsto dogodkov istega izvora, ki povzročijo jedrsko škodo;
ii) "jedrska naprava" pomeni reaktorje, razen tistih, ki so del prevoznih sredstev; obrate za izdelavo ali predelavo jedrskih snovi; obrate za ločevanje izotopov od jedrskega goriva; obrate za ponovno predelavo obsevanega jedrskega goriva; objekte za skladiščenje jedrskih snovi, razen za skladiščenje med njihovim prevozom; objekte za odlaganje jedrskih snovi; vsak tak reaktor, obrat, napravo ali objekt, ki je v razgradnji; druge take naprave, v katerih so jedrsko gorivo ali radioaktivni proizvodi ali odpadki, ki jih občasno določi Upravni odbor za jedrsko energijo Organizacije (v nadaljnjem besedilu: Upravni odbor); vsaka pogodbenica lahko določi, da se dve ali več jedrskih naprav enega uporabnika, ki so postavljene skupaj z drugimi objekti na isti lokaciji, na kateri so jedrsko gorivo ali radioaktivni proizvodi ali odpadki, šteje kot ena sama jedrska naprava.
B. Odstavku a) 1. člena se dodajo štirje novi pododstavki vii), viii), ix) in x), ki se glasijo:
vii) "jedrska škoda" pomeni:
1. izgubo življenja ali telesno poškodbo;
2. izgubo premoženja ali škodo na njem
in vsako naslednjo v obsegu, ki ga določa pravo pristojnega sodišča;
3. gospodarsko izgubo, ki nastane zaradi izgube ali škode, navedene v 1. ali 2. točki tega pododstavka, če ni vključena v navedenih točkah in jo je utrpela oseba, upravičena do zahtevka glede take izgube ali škode;
4. stroške ukrepov vzpostavitve poškodovanega okolja v prejšnje stanje, razen če je taka poškodba nepomembna, če so taki ukrepi dejansko že sprejeti ali pa še bodo sprejeti, in če niso vključeni v 2. točko tega pododstavka;
5. izgubo dohodka, ki izhaja iz neposrednega gospodarskega interesa pri kakršni koli uporabi ali uživanju okolja, nastalo zaradi večjega poslabšanja tega okolja, če ni vključena v 2. točko tega pododstavka;
6. stroške preventivnih ukrepov in nadaljnjo izgubo ali škodo, ki jo taki ukrepi povzročijo,
v 1. do 5. točki tega pododstavka, če izguba ali škoda nastane zaradi ionizirajočega sevanja ali pa je posledica takega sevanja, ki ga oddaja kakršen koli vir znotraj jedrske naprave, jedrsko gorivo, radioaktivni proizvodi ali odpadki ali jedrske snovi, ki prihajajo ali izvirajo iz jedrskih naprav ali pa se tja pošiljajo, ne glede na to ali izvirajo iz radioaktivnih lastnosti teh snovi ali kot kombinacije radioaktivnih lastnosti s toksičnimi, eksplozivnimi ali drugimi nevarnimi lastnostmi take snovi;
viii) "ukrepi za vzpostavitev v prejšnje stanje" pomenijo katere koli razumne ukrepe, ki so jih odobrili pristojni organi države, v kateri so bili sprejeti, in katerih cilj je vzpostavitev v prejšnje stanje poškodovanih ali uničenih sestavin okolja ali uvedba, kadar je to smiselno, enakovrednih sestavin v okolje. Z zakonodajo države, ki je utrpela jedrsko škodo, se določi, kdo je upravičen za sprejetje takih ukrepov;
ix) "preventivni ukrepi" pomenijo vse razumne ukrepe katere koli osebe po jedrski nesreči ali dogodku, ki povzroči hudo in neposredno nevarnost za nastanek jedrske škode, da se prepreči ali zmanjša jedrska škoda, navedena v 1. do 5. točki pododstavka vii) tega odstavka, na podlagi odobritve pristojnih organov po pravu države, v kateri so bili ukrepi sprejeti;
x) "razumni ukrepi" pomenijo ukrepe, za katere se po pravu pristojnega sodišča ugotovi, da so ustrezni in sorazmerni, ob upoštevanju vseh okoliščin, na primer:
1. vrste in obsega nastale jedrske škode ali pri preventivnih ukrepih vrste in obsega tveganja za nastanek take škode;
2. verjetne učinkovitosti ukrepov ob njihovem sprejetju in
3. ustreznega znanstvenega in strokovnega znanja in izkušenj.
C. 2. člen se nadomesti z naslednjim besedilom:
a) Ta konvencija se uporablja za jedrsko škodo, nastalo na ozemlju ali v kateri koli pomorski coni, določeni v skladu z mednarodnim pravom,
i) pogodbenice;
ii) države, ki ni pogodbenica, ki pa je ob jedrski nesreči pogodbenica Dunajske konvencije o civilni odgovornosti za jedrsko škodo z dne 21. maja 1963 in vseh sprememb te konvencije, ki veljajo zanjo, ter Skupnega protokola o uporabi Dunajske konvencije in Pariške konvencije z dne 21. septembra 1988, vendar pod pogojem, da je pogodbenica Pariške konvencije, na katere ozemlju je naprava odgovornega uporabnika, pogodbenica tega Skupnega protokola;
iii) države, ki ni pogodbenica in ob jedrski nesreči na svojem ozemlju ali pomorskih conah, določenih v skladu z mednarodnim pravom, nima jedrske naprave, ali
iv) katere koli druge države, ki ni pogodbenica in ima ob jedrski nesreči veljavno zakonodajo o jedrski odgovornosti, ki zagotavlja enakovredne vzajemne koristi in temelji na načelih, ki so enaka kot v tej konvenciji, vključno med drugim z objektivno odgovornostjo odgovornega uporabnika, z izključno odgovornostjo uporabnika ali določbo z enakim učinkom, z izključno pristojnostjo pristojnega sodišča, z enako obravnavo vseh žrtev jedrske nesreče, s priznavanjem in izvrševanjem sodb, s prostim prenosom odškodnine, obresti in stroškov,
ali, razen na ozemlju države, ki ni pogodbenica in ni navedena v pododstavku ii), iii) ali iv) tega odstavka, na ladji ali zrakoplovu ki ga je registrirala pogodbenica ali država, ki ni pogodbenica iz pododstavka ii), iii) ali iv) tega odstavka.
b) Ta člen ne preprečuje pogodbenici, na katere ozemlju je jedrska naprava odgovornega uporabnika, da ne bi zagotovila širšega obsega uporabe te konvencije na podlagi svoje zakonodaje.
D. 3. člen se nadomesti z naslednjim besedilom:
a) Uporabnik jedrske naprave je v skladu s to konvencijo odgovoren za jedrsko škodo, razen:
i) za škodo na sami jedrski napravi in na kateri koli drugi jedrski napravi, vključno z jedrsko napravo v gradnji na mestu, na katerem je ta naprava, ter
ii) za škodo na vsakem premoženju, ki je na istem mestu in se uporablja ali se bo uporabilo v zvezi s tako napravo,
če se dokaže, da je škodo povzročila jedrska nesreča v tej napravi ali je nastala zaradi jedrskih snovi, ki uhajajo iz te naprave, razen če je drugače določeno v 4. členu.
b) Kadar jedrsko škodo povzročita hkrati jedrska nesreča in nesreča, ki ni jedrska, se za tisti del škode, ki je posledica te druge nesreče, če je ni mogoče z gotovostjo ločiti od škode, ki je posledica jedrske nesreče, šteje, da je jedrsko škodo povzročila jedrska nesreča. Kadar jedrsko škodo hkrati povzročita jedrska nesreča in emisija ionizirajočega sevanja, ki je ta konvencija ne vključuje, nič v tej konvenciji ne omejuje odgovornosti katere koli osebe v zvezi s to emisijo ionizirajočega sevanja ali kako drugače vpliva na to odgovornost.
E. Odstavka c) in d) 4. člena se preštevilčita v odstavka d) in e) in doda se nov odstavek c), ki se glasi:
c) Na uporabnika druge jedrske naprave se lahko v skladu s pododstavkoma i) in ii) odstavka a) ter pododstavkoma i) in ii) odstavka b) tega člena odgovornost prenese le, če ima ta uporabnik neposreden gospodarski interes za jedrske snovi, ki se prevažajo.
F. Odstavka b) in d) 5. člena se nadomestita z naslednjim besedilom:
b) Kadar pa jedrsko škodo povzroči jedrska nesreča, ki se zgodi v jedrski napravi in so vanjo vključene samo jedrske snovi, ki so bile v njej skladiščene med prevozom, uporabnik jedrske naprave ne odgovarja, če je v skladu s 4. členom odgovoren drug uporabnik ali oseba.
d) Če v skladu s to konvencijo za jedrsko škodo odgovarja več uporabnikov, je odgovornost teh uporabnikov skupna in solidarna, s tem da je, kadar je ta odgovornost posledica jedrske škode, povzročene z jedrsko nesrečo, v katero so vključene jedrske snovi, ki se prevažajo na enem in istem prevoznem sredstvu ali pri skladiščenju med prevozom v eni in isti jedrski napravi, najvišji skupni znesek, za katerega so ti uporabniki odgovorni, najvišji znesek, ki je v skladu s 7. členom določen za vsakega od njih. V nobenem primeru se od nobenega uporabnika v zvezi z jedrsko nesrečo ne zahteva, da plača višji znesek od tistega, kot je zanj določen po 7. členu.
G. Odstavki c), e) in g) 6. člena se nadomestijo z naslednjim besedilom:
c) i) Ta konvencija ne vpliva na odgovornost:
1. posameznika za jedrsko škodo, ki jo je povzročila jedrska nesreča, za katero uporabnik v skladu z odstavkom a) 3. člena in 9. členom ni odgovoren po tej konvenciji, in če je ta posameznik povzročil škodo s takim dejanjem ali opustitvijo z namenom, da jo povzroči;
2. osebe, po predpisih pooblaščene za uporabo reaktorja, ki je del prevoznega sredstva, za jedrsko škodo, ki jo je povzročila jedrska nesreča, kadar uporabnik skladno s pododstavkom iii) odstavka a) ali pododstavkom iii) odstavka b) 4. člena za tako škodo ni odgovoren.
ii) Uporabnik ne prevzema odgovornosti, ki presega področje uporabe po tej konvenciji, za škodo, ki jo povzroči jedrska nesreča.
e) Če uporabnik dokaže, da je bila škoda v celoti ali delno posledica velike malomarnosti osebe, ki je utrpela škodo ali storila dejanje ali ga opustila z namenom povzročitve škode, lahko pristojno sodišče, če tako določa notranje pravo, uporabnika v celoti ali delno oprosti obveznosti plačila odškodnine za škodo, ki jo je ta oseba utrpela.
g) Če ima uporabnik v katerem koli obsegu skladno z odstavkom f) tega člena pravico do regresnega zahtevka do katere koli osebe, ta oseba v tem obsegu skladno z odstavkom d) tega člena nima pravice do takega zahtevka do uporabnika.
H. 7. člen se nadomesti z naslednjim besedilom:
a) Vsaka pogodbenica določi v svoji zakonodaji, da odgovornost uporabnika za jedrsko škodo, ki jo je povzročila posamična jedrska nesreča, v nobenem primeru ni nižja od 700 milijonov eurov.
b) Ne glede na odstavek a) tega člena in odstavek c) 21. člena lahko vsaka pogodbenica:
i) ob upoštevanju vrste jedrske naprave in verjetnih posledic jedrske nesreče, ki bi jih lahko ta povzročila, določi nižji znesek odgovornosti za to napravo pod pogojem, da tako določeni znesek v nobenem primeru ni nižji od 70 milijonov eurov, ter
ii) ob upoštevanju vrste uporabljenih jedrskih snovi in verjetnih posledic jedrske nesreče zaradi njih določi nižji znesek odgovornosti za prevoz jedrskih snovi pod pogojem, da v nobenem primeru ni nižji od 80 milijonov eurov.
c) Odškodnina za jedrsko škodo na prevoznih sredstvih, na katerih so bile jedrske snovi v trenutku jedrske nesreče, ne zmanjša odgovornosti uporabnika za drugo jedrsko škodo na znesek, nižji od 80 milijonov eurov, ali drug višji znesek, ki ga določa zakonodaja pogodbenice.
d) Znesek za odgovornost uporabnikov jedrskih naprav na ozemlju pogodbenice, ki je določen v skladu z odstavkoma a) in b) tega člena ali z odstavkom c) 21. člena, ter določbe zakonodaje pogodbenice skladno z odstavkom c) tega člena se nanašajo na odgovornost teh uporabnikov ne glede na to, kje se jedrska nesreča zgodi.
e) Pogodbenica lahko za tranzit jedrskih snovi čez svoje ozemlje postavi pogoj, da se najvišji znesek za odgovornost tujega uporabnika poveča, če meni, da tak znesek ni ustrezen glede na tveganje za jedrsko nesrečo med tranzitom, vendar tako povečani znesek ne sme presegati najvišjega zneska za odgovornost uporabnikov jedrskih naprav na njenem ozemlju.
f) Določbe odstavka e) tega člena se ne uporabljajo za:
i) tiste prevoze po morju, za katere mednarodno pravo v primeru skrajne sile določa pravico do vstopa v pristanišče te pogodbenice ali pravico do neškodljivega prehoda čez njeno ozemlje, ali
ii) tiste prevoze po zraku, za katere po sporazumu ali mednarodnem pravu obstaja pravica do preleta ozemlja take pogodbenice ali pristanka na njem.
g) Kadar se konvencija skladno s pododstavkom iv) odstavka a) 2. člena uporablja za državo, ki ni pogodbenica, lahko katera koli pogodbenica v zvezi z jedrsko škodo določi nižje zneske za odgovornost, kot so najnižji zneski, določeni v tem členu ali v odstavku c) 21. člena, če ta država ne zagotavlja vzajemnih koristi v enakovrednem znesku.
h) Kakršne koli obresti in stroški, ki jih v postopkih za povračilo škode prisodi sodišče po tej konvenciji, se ne štejejo kot odškodnina za namene te konvencije in jih mora uporabnik plačati poleg katerega koli zneska, za katerega odgovarja v skladu s tem členom.
i) Zneski, navedeni v tem členu, se lahko v domači valuti zaokrožijo.
j) Vsaka pogodbenica zagotovi, da osebe, ki so utrpele škodo, lahko uveljavijo svoje pravice do odškodnine, ne da bi morale sprožiti ločene postopke glede na izvor sredstev, predvidenih za tako odškodnino.
I. 8. člen se nadomesti z naslednjim besedilom:
a) Pravica do odškodnine po tej konvenciji zastara ali preneha, če se tožba ne vloži,
i) za izgubo življenja in telesno poškodbo v 30 letih od dneva jedrske nesreče;
ii) za drugo jedrsko škodo v desetih letih od dneva jedrske nesreče.
b) Notranja zakonodaja pa lahko določi obdobje, daljše od tistega, ki je določeno v pododstavku i) ali pododstavku ii) odstavka a) tega člena, če je pogodbenica, na katere ozemlju je jedrska naprava odgovornega uporabnika, sprejela ukrepe za kritje odgovornosti tega uporabnika za kakršne koli odškodninske tožbe, vložene po izteku obdobja, določenega v pododstavku i) ali pododstavku ii) odstavka a) tega člena, in v tem daljšem obdobju.
c) Če se določi daljše obdobje v skladu z odstavkom b) tega člena, odškodninska tožba, vložena v tem obdobju, v nobenem primeru ne vpliva na pravico do odškodnine po tej konvenciji za katero koli osebo, ki je vložila tožbo proti uporabniku,
i) v 30 letih za telesno poškodbo ali izgubo življenja;
ii) v desetih letih za vso drugo jedrsko škodo.
d) Notranja zakonodaja lahko določi obdobje najmanj treh let za zastaranje ali prenehanje pravic do odškodnine po tej konvenciji, računano od dneva, ko je oseba, ki je jedrsko škodo utrpela, zvedela ali bi se zanjo upravičeno pričakovalo, da je zvedela za to škodo in za uporabnika, ki je zanjo odgovoren, pod pogojem, da niso prekoračeni roki, določeni v skladu z odstavkoma a) in b) tega člena.
e) Kadar se uporabijo določbe pododstavka ii) odstavka f) 13. člena, pa pravica do odškodnine ne zastara ali preneha, če se še v roku, predvidenem v odstavkih a), b) in d) tega člena,
i) pred odločitvijo razsodišča iz 17. člena vloži tožba na enem od sodišč, med katerimi lahko razsodišče izbira; če razsodišče odloči, da je pristojno sodišče drugo kot tisto, pri katerem je bila tožba že vložena, lahko določi datum, do katerega mora biti tožba vložena pri tako določenem pristojnem sodišču, ali
ii) od pogodbenice zahteva, da začne postopek, po katerem bo razsodišče določilo pristojno sodišče v skladu s pododstavkom ii) odstavka f) 13. člena, in se tožba vloži po taki določitvi v roku, kot ga določi razsodišče.
f) Razen če notranje pravo ne določa drugače, lahko vsaka oseba, ki je utrpela jedrsko škodo, ki jo je povzročila jedrska nesreča, in je vložila odškodninsko tožbo v roku, predvidenem v tem členu, spremeni svoj zahtevek v zvezi s kakršnim koli povečanjem škode po poteku tega roka pod pogojem, da pristojno sodišče še ni izdalo pravnomočne sodne odločbe.
J. 9. člen se nadomesti z naslednjim besedilom:
Uporabnik ni odgovoren za jedrsko škodo, ki jo je povzročila jedrska nesreča, ki je neposredna posledica oboroženega spopada, sovražnosti, državljanske vojne ali vstaje.
K. 10. člen se nadomesti z naslednjim besedilom:
a) V skladu s to konvencijo je uporabnik dolžan imeti in ohranjati zavarovanje ali drugo finančno jamstvo za kritje svoje odgovornosti v znesku, določenem v odstavku a) ali b) 7. člena ali odstavku c) 21. člena, in sicer take vrste in pod takimi pogoji, kot jih določi pristojni državni organ.
b) Kadar znesek za kritje odgovornosti uporabnika ni omejen, določi pogodbenica, na katere ozemlju je jedrska naprava odgovornega uporabnika, omejitev finančnega jamstva odgovornega uporabnika pod pogojem, da nobena tako določena omejitev ni nižja od zneska iz odstavka a) ali b) 7. člena.
c) Pogodbenica, na katere ozemlju je jedrska naprava odgovornega uporabnika, zagotovi plačilo zahtevkov za odškodnine za jedrsko škodo, ki so bili uveljavljeni proti uporabniku, z zagotovitvijo potrebnih sredstev, če zavarovanje ali drugo finančno jamstvo ni na voljo ali ne zadostuje za izpolnitev takih zahtevkov, do zneska, ki ni nižji od zneska iz odstavka a) 7. člena ali odstavka c) 21. člena.
d) Nobena zavarovalnica ali drug finančni garant ne sme začasno prekiniti ali preklicati zavarovanja ali drugega finančnega jamstva, predvidenega v odstavkih a) in b) tega člena, ne da bi najmanj dva meseca vnaprej pisno obvestil pristojni državni organ, ali tega storiti med trajanjem prevoza, če se tako zavarovanje ali finančno jamstvo nanaša na prevoz jedrskih snovi.
e) Zneski, zagotovljeni kot zavarovanje, pozavarovanje ali drugo finančno jamstvo, se lahko črpajo samo za odškodnine za jedrsko škodo, ki jo je povzročila jedrska nesreča.
L. 12. člen se nadomesti z naslednjim besedilom:
Odškodnina, ki se plača po tej konvenciji, zavarovalne in pozavarovalne premije, zneski, zagotovljeni kot zavarovanje, pozavarovanje ali drugo finančno jamstvo, zahtevani v skladu z 10. členom, ter obresti in stroški iz odstavka h) 7. člena se svobodno prenašajo med denarnimi območji pogodbenic.
M. 13. člen se nadomesti z naslednjim besedilom:
a) Če ni v tem členu drugače določeno, so za tožbe, vložene na podlagi 3. in 4. člena ter odstavka a) 6. člena, pristojna samo sodišča pogodbenice, na katere ozemlju se je zgodila jedrska nesreča.
b) Kadar se jedrska nesreča zgodi na območju izključne ekonomske cone pogodbenice ali če cona ni bila vzpostavljena na območju, ki ne presega meja izključne ekonomske cone, če bi bila ta vzpostavljena, so za namene te konvencije za tožbe glede jedrske škode, ki jo je povzročila jedrska nesreča, pristojna samo sodišča te pogodbenice pod pogojem, da je ta pogodbenica uradno obvestila generalnega sekretarja Organizacije o takem območju pred jedrsko nesrečo. Nič v tem odstavku se ne razlaga tako, kot da se dovoljuje izvajanje sodne pristojnosti ali razmejevanje pomorskih con na način, ki je v nasprotju z mednarodnim pravom morja.
c) Kadar se jedrska nesreča zgodi zunaj ozemlja pogodbenic ali kadar se zgodi na območju, za katero ni bilo dano uradno obvestilo v skladu z odstavkom b) tega člena, ali kadar kraja jedrske nesreče ni mogoče zanesljivo ugotoviti, so za take tožbe pristojna sodišča pogodbenice, na katere ozemlju je jedrska naprava odgovornega uporabnika.
d) Kadar se zgodi jedrska nesreča na območju, za katero se upoštevajo okoliščine iz odstavka d) 17. člena, so pristojna sodišča, ki jih je na zahtevo prizadete pogodbenice določilo razsodišče, navedeno v 17. členu, za katera je ugotovilo, da so to sodišča tiste pogodbenice, ki je najtesneje povezana z nesrečo in prizadeta zaradi njenih posledic.
e) Izvajanje sodne pristojnosti na podlagi tega člena in uradno obvestilo o območju, dano v skladu z odstavkom b) tega člena, nimata za posledico nobenih pravic ali obveznosti oziroma nista precedenčni primer glede razmejitve pomorskih con med državami z nasprotno ležečimi ali sosednjimi obalnimi območji.
f) Kadar bi bila na podlagi odstavka a), b) ali c) tega člena pristojna sodišča več kot ene pogodbenice, so pristojna:
i) če se je jedrska nesreča zgodila delno zunaj ozemlja katere koli pogodbenice in delno na ozemlju ene same pogodbenice, sodišča te pogodbenice ter
ii) v vsakem drugem primeru pa sodišča tiste pogodbenice, ki jih je na zahtevo prizadete pogodbenice določilo razsodišče, navedeno v 17. členu, za katera je ugotovilo, da so to sodišča tiste pogodbenice, ki je najtesneje povezana z nesrečo in prizadeta zaradi njenih posledic.
g) Pogodbenica, katere sodišča imajo pristojnost, zagotovi, da v zvezi s tožbami za odškodnino za jedrsko škodo lahko:
i) vsaka država vloži tožbo v imenu oseb, ki so utrpele jedrsko škodo in so državljani te države ali pa imajo svoje stalno ali začasno prebivališče na njenem ozemlju in soglašajo s tem, ter
ii) vsaka oseba vloži tožbo za uveljavitev pravic po tej konvenciji, pridobljenih s subrogacijo ali odstopom.
h) Pogodbenica, katere sodišča imajo pristojnost po tej konvenciji, zagotovi, da je samo eno od njenih sodišč pristojno za odločanje o odškodninah za jedrsko škodo, ki jo je povzročila katera koli jedrska nesreča, merila za izbiro pa določa notranja zakonodaja te pogodbenice.
i) Sodbe, ki jih po tem členu pristojno sodišče izda po obravnavi, ali zamudne sodbe se, ko postanejo izvršljive po pravu, ki ga uporablja navedeno sodišče, štejejo za izvršljive na ozemlju vsake druge pogodbenice, takoj ko so izpolnjene formalnosti, ki jih zahteva ta pogodbenica. Vsebinsko obravnavanje te zadeve v novem postopku ni mogoče. Zgornje določbe se ne uporabljajo za vmesne sodbe.
j) Če je po tej konvenciji vložena tožba zoper pogodbenico, se ta pogodbenica pred sodiščem, pristojnim po tem členu, ne more sklicevati na sodno imuniteto, razen glede ukrepov izvršbe.
N. Odstavek b) 14. člena se nadomesti z naslednjim besedilom:
b) "Notranje pravo" in "notranja zakonodaja" pomenita pravo ali notranjo zakonodajo sodišča, ki je po tej konvenciji pristojno za zahtevke, ki so posledica jedrske nesreče, pri čemer so izključene kolizijske norme v zvezi s takimi zahtevki. To pravo ali zakonodaja se uporablja v vseh zadevah, tako vsebinskih kot postopkovnih, ki jih ta konvencija posebej ne ureja.
O. Odstavek b) 15. člena se nadomesti z naslednjim besedilom:
b) Če odškodnina za jedrsko škodo presega 700 milijonov eurov, navedenih v odstavku a) 7. člena, se lahko vsak tak ukrep ne glede na njegovo obliko uporablja pod pogoji, ki lahko odstopajo od določb te konvencije.
P. Za 16. členom se doda nov 16. bis člen:
16. bis člen
Ta konvencija ne vpliva na pravice in obveznosti pogodbenice po splošnih pravilih mednarodnega javnega prava.
Q. 17. člen se nadomesti z naslednjim besedilom:
a) Ob sporu med dvema ali več pogodbenicami glede razlage ali uporabe te konvencije se stranke v sporu posvetujejo, da bi spor rešile s pogajanji ali na drug prijateljski način.
b) Kadar spor iz odstavka a) ni rešen v šestih mesecih od datuma, ko ga je priznala katera koli stranka v sporu, se pogodbenice sestanejo, da strankam v sporu pomagajo doseči prijateljsko rešitev.
c) Kadar spor ni rešen v treh mesecih od srečanja iz odstavka b), se na zahtevo katere koli stranke v sporu predloži Evropskemu razsodišču za jedrsko energijo, ustanovljenemu s Konvencijo z dne 20. decembra 1957 o uvedbi varnostnega nadzora na področju jedrske energije.
d) Spori glede razmejitev meja na morju presegajo okvir te konvencije.
R. 18. člen se nadomesti z naslednjim besedilom:
a) Pridržki k eni ali več določbam te konvencije se lahko izrazijo kadar koli pred njeno ratifikacijo, sprejetjem ali odobritvijo ali pristopom k njej ali pred uradnim obvestilom po 23. členu glede ozemlja ali ozemelj, navedenih v uradnem obvestilu, in so dopustni le, če so pogoje teh pridržkov podpisnice izrecno sprejele.
b) Tako sprejetje se ne zahteva od podpisnice, ki še ni ratificirala, sprejela ali odobrila te konvencije v 12 mesecih po datumu, ko je od generalnega sekretarja Organizacije v skladu s 24. členom prejela uradno obvestilo o takem pridržku.
c) Vsak pridržek, sprejet v skladu s tem členom, se lahko kadar koli umakne z uradnim obvestilom generalnemu sekretarju Organizacije.
S. 19. člen se nadomesti z naslednjim besedilom:
a) Ta konvencija se ratificira, sprejme ali odobri. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri generalnem sekretarju Organizacije.
b) Ta konvencija začne veljati, ko listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi deponira vsaj pet podpisnic. Za vsako podpisnico, ki jo ratificira, sprejme ali odobri pozneje, pa začne ta konvencija veljati, ko deponira svojo listino o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.
T. 20. člen se nadomesti z naslednjim besedilom:
Spremembe te konvencije sprejmejo vse pogodbenice s soglasjem. Veljati začnejo, ko jih ratificirata, sprejmeta ali odobrita dve tretjini pogodbenic. Za vsako pogodbenico, ki jih ratificira, sprejme ali odobri pozneje, pa spremembe začnejo veljati na dan ratifikacije, sprejetja ali odobritve.
U. 21. členu se doda nov odstavek c), ki se glasi:
c) Če vlada, ki ni podpisnica te konvencije, k njej pristopi po 1. januarju 1999, lahko ne glede na odstavek a) 7. člena na podlagi svoje zakonodaje določi, da se lahko odgovornost uporabnika za jedrsko škodo, ki jo je povzročila katera koli jedrska nesreča, omeji na prehodni znesek vsaj 350 milijonov eurov za največ pet let od dneva sprejetja protokola z dne 12. februarja 2004 o spremembi te konvencije za jedrsko nesrečo, ki se zgodi v tem času.
V. Odstavek c) 22. člena se preštevilči v odstavek d) in doda se nov odstavek c), ki se glasi:
c) Po izteku vsakega petletnega obdobja po dnevu začetka veljavnosti konvencije se pogodbenice medsebojno posvetujejo o vseh vprašanjih v skupnem interesu v zvezi z uporabo te konvencije in zlasti preučijo, ali je zaželeno povečanje zneskov za odgovornost in finančno jamstvo po tej konvenciji.
W. Odstavek b) 23. člena se nadomesti z naslednjim besedilom:
b) Vsaka podpisnica ali pogodbenica lahko ob podpisu, ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi te konvencije ali pristopu k njej ali kadar koli pozneje uradno obvesti generalnega sekretarja Organizacije, da se ta konvencija uporablja za tista njena ozemlja, vključno z ozemlji, za katerih mednarodne odnose je odgovorna, za katera se ta konvencija ne uporablja v skladu z odstavkom a) tega člena in ki so navedena v uradnem obvestilu. Vsako tako uradno obvestilo se lahko za katero koli ozemlje ali ozemlja, navedena v njem, umakne z uradnim obvestilom generalnemu sekretarju Organizacije 12 mesecev pred potekom obdobja.
X. 24. člen se nadomesti z naslednjim besedilom:
Generalni sekretar Organizacije obvesti vse podpisnice in vlade, ki pristopajo h konvenciji, o prejetju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju in odobritvi, pristopu, umiku, uradnem obvestilu po odstavku b) 13. člena in 23. členu, odločitvah Upravnega odbora po pododstavkih ii) in iii) odstavka a) ter odstavku b) 1. člena, datumu začetka veljavnosti konvencije, vsaki spremembi besedila konvencije in datumu začetka veljavnosti te spremembe ter pridržkih, izraženih v skladu z 18. členom.
Y. Izraz "škoda" se nadomesti z izrazom "jedrska škoda" v naslednjih členih:
odstavkih a) in b) 4. člena,
odstavkih a) in c) 5. člena,
odstavkih a), b), d), f) in h) 6. člena.
Z. V prvem stavku 4. člena francoskega besedila se beseda "stockage" nadomesti z besedo "entreposage" in v istem členu se beseda "transportées" nadomesti z besedilom "en cours de transport". V odstavku h) 6. člena angleškega besedila se beseda "workmen's" nadomesti z besedo "workers".
AA. Priloga II h konvenciji se črta.
II.
a) Določbe tega protokola so za njegove pogodbenice sestavni del Konvencije o odgovornosti tretjim na področju jedrske energije z dne 29. julija 1960, kot je bila spremenjena z dodatnim protokolom z dne 28. januarja 1964 in protokolom z dne 16. novembra 1982 (v nadaljnjem besedilu: konvencija), ki bo znana kot Konvencija o odgovornosti tretjim na področju jedrske energije z dne 29. julija 1960, kot je bila spremenjena z dodatnim protokolom z dne 28. januarja 1964, protokolom z dne 16. novembra 1982 in protokolom z dne 12. februarja 2004.
b) Ta protokol se ratificira, sprejme ali odobri. Listina o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponira pri generalnem sekretarju Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj.
c) Podpisnice tega protokola, ki so že ratificirale konvencijo ali k njej pristopile, izražajo svoj namen, da čim prej ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo ta protokol. Druge podpisnice tega protokola se zavežejo, da ga ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo hkrati z ratifikacijo konvencije.
d) Ta protokol je na voljo za pristop v skladu z 21. členom konvencije. Pristopi h konvenciji se sprejmejo le, če se hkrati pristopi tudi k temu protokolu.
e) Ta protokol začne veljati v skladu z 20. členom konvencije.
f) Generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj obvesti vse podpisnice in vlade pristopnice o prejetju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi tega protokola ali pristopu k njemu.
V POTRDITEV TEGA, so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali ta Protokol.
PODPISANO v Parizu, 12. februarja 2004 v angleškem, nizozemskem, francoskem, nemškem, italijanskem in španskem jeziku, pri čemer je vseh šest besedil enako verodostojnih, v enem izvirniku, ki je deponiran pri generalnem sekretarju Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Ta pošlje overjene kopije vsem podpisnicam in državam, ki k protokolu pristopajo.
Za ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO:
Za BELGIJO:
Za DANSKO:
Za ŠPANIJO:
Za FINSKO:
Za FRANCIJO:
Za GRČIJO:
Za ITALIJO:
Za NORVEŠKO:
Za NIZOZEMSKO:
Za PORTUGALSKO:
Za ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA
IN SEVERNA IRSKA:
Za SLOVENIJO:
Za ŠVEDSKO:
Za ŠVICO:
Za TURČIJO:
___________________
* Besedilo protokola v francoskem, nemškem, španskem, italijanskem in nizozemskem izvirniku je na vpogled v Sektorju za mednarodno pravo Ministrstva za zunanje zadeve.
3. člen
Za izvajanje protokola skrbi Ministrstvo za okolje in prostor – Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost.
4. člen
Republika Slovenija daje v skladu z 18. členom konvencije pridržek glede izvajanja odstavka g) 7. člena konvencije:
"Republika Slovenija si ne glede na pododstavek iii) odstavka a) 2. člena pridržuje pravico, da v zvezi z jedrsko škodo, nastalo na ozemlju ali v kateri koli pomorski coni, določeni v skladu z mednarodnim pravom, ali na ladji ali zrakoplovu, registriranem v državi, ki ni Republika Slovenija, določi nižje zneske odgovornosti, kot je najnižji znesek, določen po odstavku a) 7. člena, če ta druga država ne zagotavlja vzajemnih koristi v enakovrednem znesku."
5. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
Številka: 801-10/10-9/9
Datum: 4. marec 2010
EPA 875-V
Državni zbor
dr. Pavel Gantar
predsednik
| Zadnja sprememba: 03/23/2010 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |