Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI
ZAKON

O RATIFIKACIJI KONVENCIJE SVETA EVROPE O PRANJU, ODKRIVANJU, ZASEGU IN ZAPLEMBI PREMOŽENJSKE KORISTI, PRIDOBLJENE
S KAZNIVIM DEJANJEM, IN O FINANCIRANJU TERORIZMA (MKPOZZ)



1. člen

Ratificira se Konvencija Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma, sestavljena v Varšavi 16. maja 2005.

2. člen

Besedilo konvencije se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:
KONVENCIJA Sveta Evrope
O PRANJU, ODKRIVANJU, ZASEGU IN ZAPLEMBI PREMOŽENJSKE KORISTI,
PRIDOBLJENE S KAZNIVIM DEJANJEM, IN O FINANCIRANJU TERORIZMA


Uvod

Države članice Sveta Evrope in druge podpisnice te konvencije so

ob upoštevanju, da je cilj Sveta Evrope doseči večjo enotnost med njegovimi članicami;

prepričane o potrebi po skupni kazenski politiki za zaščito družbe;

ob upoštevanju, da boj proti težjim kaznivim dejanjem, ki postajajo vedno večji mednarodni problem, zahteva uporabo sodobnih in učinkovitih metod na mednarodni ravni;

prepričane, da je ena teh metod, da se storilcem odvzamejo premoženjska korist in predmeti, pridobljeni s kaznivimi dejanji;

ob upoštevanju, da je za dosego tega cilja treba vzpostaviti tudi dobro delujoč sistem mednarodnega sodelovanja;

ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem (ETS št. 141, v nadaljnjem besedilu: Konvencija iz leta 1990);

ob sklicevanju na Resolucijo 1373(2001) o grožnjah mednarodnemu miru in varnosti, ki jih povzročajo teroristična dejanja, ki jo je sprejel Varnostni svet Združenih narodov 28. septembra 2001, in predvsem na njen pododstavek d) tretjega odstavka;

ob sklicevanju na Mednarodno konvencijo o zatiranju financiranja terorizma, ki jo je 9. decembra 1999 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov, in predvsem na njen 2. in 4. člen Konvencije, ki obvezujeta države pogodbenice, da določijo financiranje terorizma kot kaznivo dejanje;

prepričane, da je treba nemudoma sprejeti ukrepe za ratifikacijo in celovito izvajanje zgoraj omenjene Mednarodne konvencije o zatiranju financiranja terorizma,

sklenile:
I. POGLAVJE – Uporaba izrazov

1. člen – Uporaba izrazov

V tej konvenciji izraz:

a) »premoženjska korist« pomeni vsako gospodarsko korist, ki neposredno ali posredno izvira iz kaznivih dejanj ali je pridobljena s kaznivimi dejanji. To je lahko katero koli premoženje, kot je opredeljeno v pododstavku b) tega člena;

b) »premoženje« vključuje vse vrste premoženja, materialnega ali nematerialnega, premičnega ali nepremičnega, ter pravne dokumente ali listine, ki dokazujejo pravico do takega premoženja ali udeležbo pri njem;

c) »predmet« pomeni vsako premoženje, ki je ali naj bi bilo na kakršen koli način v celoti ali deloma uporabljeno za storitev kaznivega dejanja ali kaznivih dejanj;

d) »odvzem« pomeni kazen ali ukrep, ki ga v postopku v zvezi s kaznivim dejanjem ali kaznivimi dejanji, katerih posledica je dokončen odvzem premoženja, odredi sodišče;

e) »predhodno kaznivo dejanje« pomeni vsako kaznivo dejanje, katerega posledica je pridobljena premoženjska korist, ki lahko postane predmet kaznivega dejanja, opredeljenega v 9. členu te konvencije;

f) »finančna obveščevalna enota« (v nadaljnjem besedilu: FIU) pomeni osrednji nacionalni organ, pristojen za sprejemanje (in če je dovoljeno, zahtevanje), analiziranje in sporočanje finančnih podatkov pristojnim organom: i. v zvezi s sumljivo premoženjsko koristjo in možnim financiranjem terorizma, ali
ii. ki jih zahteva nacionalna zakonodaja ali predpis,

za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma;

g) »zamrznitev« ali »zaseg« pomeni začasno prepoved prenosa, uničenja, menjave premoženja, razpolaganja z njim ali njegovega gibanja ali začasno hrambo premoženja ali nadzor nad njim na podlagi odredbe sodišča ali drugega pristojnega organa;

h) »financiranje terorizma« pomeni dejanja, določena v 2. členu zgoraj omenjene Mednarodne konvencije o zatiranju financiranja terorizma.
II. POGLAVJE – Financiranje terorizma

2. člen – Uporaba konvencije v zvezi s financiranjem terorizma

1. Vsaka pogodbenica sprejme take zakonodajne in druge morebitne ukrepe, da ji omogočijo uporabo določb III., IV. in V. poglavja te konvencije v zvezi s financiranjem terorizma.

2. Predvsem pa mora vsaka pogodbenica zagotoviti, da lahko odkrije, sledi, prepozna, zamrzne, zaseže in odvzame premoženje zakonitega ali nezakonitega izvora, ki se uporablja ali je v celoti ali delno in na kakršen koli način namenjeno za financiranje terorizma, ali premoženjsko korist iz tega kaznivega dejanja in da v ta namen zagotovi sodelovanje v najširšem možnem obsegu.




III. POGLAVJE – Ukrepi, ki jih je treba sprejeti na nacionalni ravni

1. del – Splošne določbe

3. člen – Ukrepi za odvzem

1. Vsaka pogodbenica sprejme take zakonodajne in druge morebitne ukrepe, da lahko odvzame predmete in premoženjsko korist ali premoženje, ki po vrednosti ustreza taki premoženjski koristi in opranemu premoženju.

2. Pod pogojem, da se prvi odstavek tega člena uporablja za pranje denarja in za vrste kaznivih dejanj iz dodatka h konvenciji, lahko vsaka pogodbenica ob podpisu ali ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, izjavi, da se prvi odstavek tega člena uporablja:


3. Pogodbenice lahko predvidijo obvezen odvzem pri kaznivih dejanjih, v zvezi s katerimi je mogoč odvzem. Pogodbenice lahko v to določbo vključijo predvsem kazniva dejanja pranja denarja, nedovoljenega prometa z drogami, trgovine z ljudmi in vsa druga težja kazniva dejanja.

4. Vsaka pogodbenica sprejme take zakonodajne ali druge morebitne ukrepe, s katerimi zagotovi, da pri težjem kaznivem dejanju ali dejanjih, ki jih opredeljuje nacionalna zakonodaja, storilec kaznivega dejanja izkaže izvor domnevne premoženjske koristi ali drugega premoženja, ki se lahko odvzame, če je taka zahteva skladna z načeli njene nacionalne zakonodaje.

4. člen – Preiskovalni in začasni ukrepi

Vsaka pogodbenica sprejme take zakonske in druge morebitne ukrepe, da lahko hitro prepozna, izsledi, zamrzne ali zaseže premoženje, ki se na podlagi 3. člena lahko odvzame, predvsem da bi se pozneje omogočil odvzem.

5. člen – Zamrznitev, zaseg in odvzem

Vsaka pogodbenica sprejme take zakonodajne in druge morebitne ukrepe, s katerimi zagotovi, da ukrepi za zamrznitev, zaseg in odvzem zajemajo tudi:
6. člen – Upravljanje zamrznjenega ali zaseženega premoženja

Vsaka pogodbenica sprejme take zakonodajne ali druge morebitne ukrepe, s katerimi zagotovi ustrezno upravljanje zamrznjenega ali zaseženega premoženja v skladu s 4. in 5. členom te konvencije.

7. člen – Preiskovalna pooblastila in metode

1. Vsaka pogodbenica sprejme take zakonske in druge morebitne ukrepe, s katerimi pooblasti svoja sodišča ali druge pristojne organe, da odredijo, naj se bančne, finančne ali poslovne evidence dajo na razpolago ali zasežejo z namenom, da se opravijo dejanja iz 3., 4. in 5. člena. Pogodbenica ne sme odkloniti ukrepanja v skladu z določbami tega člena zaradi bančne tajnosti.

2. Brez poseganja v prvi odstavek vsaka pogodbenica sprejme take zakonske in druge morebitne ukrepe, s katerimi:
d) zagotovi, da banke svoji stranki ali tretjim osebam ne razkrijejo, da so bili podatki zahtevani ali pridobljeni v skladu s pododstavki a), b) ali c) ali da se opravlja preiskava.

Pogodbenice proučijo možnost razširitve te določbe na račune, ki so odprti pri nebančnih finančnih institucijah.

3. Vsaka pogodbenica prouči sprejetje takih zakonskih in drugih morebitnih ukrepov, da lahko uporabi posebne preiskovalne metode za lažje prepoznavanje premoženjske koristi in njeno sledenje ter zbiranje dokazov v zvezi s tem, kot so opazovanje, prestrezanje telekomunikacij, dostop do računalniških sistemov in nalog za izdelavo posebnih listin.

8. člen – Pravna sredstva

Vsaka pogodbenica sprejme take zakonske in druge morebitne ukrepe, da lahko zainteresiranim strankam, prizadetim zaradi ukrepov na podlagi 3., 4. in 5. člena in drugih ustreznih določb v tem delu, zagotovi učinkovita pravna sredstva za ohranitev njihovih pravic.

9. člen – Kazniva dejanja pranja denarja

1. Vsaka pogodbenica sprejme take zakonske in druge morebitne ukrepe, da v svoji nacionalni zakonodaji opredeli kot kazniva naslednja naklepna dejanja:

in ob upoštevanju svojih ustavnih načel in temeljnih zasnov pravnega sistema:

2. Za izvajanje ali uporabo prvega odstavka tega člena:

3. Vsaka pogodbenica lahko sprejme take zakonske in druge morebitne ukrepe, da v skladu s svojo nacionalno zakonodajo opredeli kot kazniva tudi vsa ali nekatera dejanja, navedena v prvem odstavku tega člena, v vsakem ali obeh spodaj naštetih primerih, kadar je storilec:

4. Pod pogojem, da se prvi odstavek tega člena uporablja za vrste predhodnih kaznivih dejanj iz dodatka h konvenciji, lahko vsaka država ali Evropska skupnost ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, izjavi, da se prvi odstavek tega člena uporablja:

5. Vsaka pogodbenica zagotovi, da predhodna ali sočasna obsodba za predhodno kaznivo dejanje ni pogoj za obsodbo za pranje denarja.

6. Vsaka pogodbenica zagotovi, da je obsodba za pranje denarja na podlagi tega člena mogoča, če se dokaže, da premoženje iz pododstavka a) ali b) prvega odstavka tega člena izvira iz predhodnega kaznivega dejanja, ne da bi bilo treba točno ugotoviti, za katero kaznivo dejanje gre.

7. Vsaka pogodbenica zagotovi, da predhodna kazniva dejanja pranja denarja vključujejo dejanje, ki se je zgodilo v drugi državi in pomeni kaznivo dejanje v tej državi ter bi pomenilo predhodno kaznivo dejanje, če bi se zgodilo doma. Vsaka pogodbenica lahko kot edini pogoj določi, da bi dejanje pomenilo predhodno kaznivo dejanje, če bi se zgodilo doma.

10. člen – Odgovornost pravnih oseb

1. Vsaka pogodbenica sprejme take zakonske in druge morebitne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se pravne osebe lahko štejejo za odgovorne za kazniva dejanja pranja denarja, določena v skladu s to konvencijo, ki jih v njihovo korist stori katera koli fizična oseba, ki deluje kot posameznik ali član organa pravne osebe z vodilnim položajem v pravni osebi, ki temelji na:
kot tudi za vpletenost take fizične osebe kot soudeleženca navedenih kaznivih dejanj ali napeljevalca k tem dejanjem.

2. Poleg primerov navedenih v prvem odstavku, sprejme vsaka pogodbenica potrebne ukrepe s katerimi zagotovi, da se lahko pravna oseba šteje za odgovorno, kadar je pomanjkanje nadzora ali kontrole s strani fizične osebe iz prvega odstavka omogočilo, da je fizična oseba v korist te pravne osebe storila kazniva dejanja iz prvega odstavka.

3. Odgovornost pravne osebe na podlagi tega člena ne izključuje kazenskih postopkov zoper fizične osebe, ki so storilci kaznivih dejanj iz prvega odstavka, napeljevalci k tem dejanjem ali njihovi soudeleženci.

4. Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko pravne osebe, ki so odgovorne v skladu s tem členom, kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kazenskimi ali nekazenskimi sankcijami, vključno z denarnimi sankcijami.

11. člen – Predhodne odločbe

Vsaka pogodbenica sprejme take zakonske in druge morebitne ukrepe, da se lahko pri določanju kazni upoštevajo dokončne odločbe zoper fizično ali pravno osebo, ki jih sprejme druga pogodbenica v zvezi s kaznivimi dejanji, določenimi v skladu s to konvencijo.


2. del – Finančna obveščevalna enota (FIU) in preprečevanje

12. člen – Finančna obveščevalna enota (FIU)

1. Vsaka pogodbenica sprejme take zakonske in druge morebitne ukrepe, da ustanovi FIU, kot je opredeljeno v tej konvenciji.

2. Vsaka pogodbenica sprejme take zakonske in druge morebitne ukrepe, s katerimi zagotovi, da ima njena FIU pravočasni neposredni ali posredni dostop do finančnih, upravnih in policijskih podatkov, potrebnih za pravilno izvajanje njenih nalog, vključno z analizo sporočil o sumljivih transakcijah.

13. člen – Ukrepi za preprečevanje pranja denarja

1. Vsaka pogodbenica sprejme take zakonske in druge morebitne ukrepe za vzpostavitev celovitega nacionalnega regulativnega in nadzornega ali kontrolnega režima za preprečevanje pranja denarja in ustrezno upošteva veljavne mednarodne standarde, še zlasti priporočila, ki jih je sprejela Delovna skupina za finančno ukrepanje proti pranju denarja (v nadaljnjem besedilu: FATF).

2. V tem pogledu vsaka pogodbenica sprejme predvsem take zakonske in druge morebitne ukrepe, da lahko:


3. V tem smislu vsaka pogodbenica sprejme take zakonske ali druge morebitne ukrepe, da odkrije vsak pomembnejši prenos gotovine in ustreznih vrednostnih papirjev na prinosnika čez državno mejo.

14. člen – Začasna ustavitev domačih sumljivih transakcij

Vsaka pogodbenica sprejme take zakonske in druge morebitne ukrepe, s katerimi omogoči FIU, ali če je primerno, drugim pristojnim organom ali institucijam nujno ukrepanje, kadar obstaja sum, da je transakcija povezana s pranjem denarja, da začasno ustavijo ali odrečejo soglasje za transakcijo, ki poteka, z namenom analizirati transakcijo in potrditi sum. Vsaka pogodbenica lahko omeji tak ukrep na primere, v zvezi s katerimi je bilo poslano sporočilo o sumljivi transakciji. Najdaljše trajanje začasne ustavitve ali odreka soglasja za transakcijo mora biti v skladu z ustreznimi določbami v nacionalni zakonodaji.
IV. POGLAVJE – Mednarodno sodelovanje

1. del – Načela mednarodnega sodelovanja

15. člen – Splošna načela in ukrepi za mednarodno sodelovanje

1. Pogodbenice v največji možni meri medsebojno sodelujejo pri preiskavah in postopkih za odvzem predmetov in premoženjske koristi.

2. Vsaka pogodbenica sprejme take zakonske ali druge morebitne ukrepe, da lahko pod pogoji iz tega poglavja ugodi zaprosilu:

3. Pomoč pri preiskavi in začasni ukrepi, ki se zahtevajo v pododstavku b) drugega odstavka se izvajajo, kot je dovoljeno in v skladu z nacionalno zakonodajo zaprošene pogodbenice. Kadar zaprosilo glede enega od teh ukrepov določa obličnost ali postopke, potrebne po zakonu pogodbenice prosilke, celo če jih zaprošena pogodbenica ne pozna, jih ta izpolni v obsegu, v katerem zahtevani ukrepi ne nasprotujejo temeljnim načelom njene zakonodaje.

4. Vsaka pogodbenica sprejme take zakonodajne ali druge morebitne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so zaprosila drugih pogodbenic za prepoznavanje, sledenje, zamrznitev ali zaseg premoženjske koristi in predmetov deležna iste prednostne obravnave kot tista, ki se obravnavajo po notranjih postopkih.


2. del Pomoč pri preiskavi

16. člen – Obveznost dajanja pomoči

Pogodbenice dajejo druga drugi na zaprosilo kar najširšo pomoč pri prepoznavanju in sledenju predmetov, premoženjske koristi in drugega premoženja, ki se lahko odvzame. Taka pomoč vključuje vsak ukrep, da se priskrbi in zagotovi dokaz o obstoju, kraju ali gibanju, naravi, pravnem položaju ali vrednosti omenjenega premoženja.

17. člen – Zaprosila za podatke o bančnih računih

1. Vsaka pogodbenica pod pogoji, določenimi v tem členu, sprejme kot odgovor na zaprosilo druge pogodbenice potrebne ukrepe za ugotovitev, ali fizična ali pravna oseba, ki je v preiskavi zaradi kaznivega dejanja, ima ali upravlja enega ali več računov katere koli vrste v banki na njenem ozemlju, in v tem primeru pridobi vse podatke o ugotovljenih računih.

2. Obveznost iz tega člena velja samo, če banka, ki vodi račun, razpolaga s takimi podatki.

3. Poleg zahtev iz 37. člena pogodbenica prosilka v zaprosilu:
4. Zaprošena pogodbenica lahko za izvršitev takega zaprosila določi iste pogoje, kot veljajo za zaprosila za preiskavo in zaseg.

5. Vsaka država Evropske skupnosti lahko ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, izjavi, da se ta člen uporablja samo za vrste kaznivih dejanj s seznama v dodatku k tej konvenciji.

6. Pogodbenice lahko razširijo to določbo na račune, ki so odprti pri nebančnih finančnih institucijah. Taka razširitev lahko temelji na načelu vzajemnosti.

18. člen – Zaprosila za podatke o bančnih transakcijah

1. Zaprošena pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice zagotovi podatke o določenih bančnih računih in bančnih transakcijah, izvedenih v določenem obdobju prek enega ali več računov, navedenih v zaprosilu, vključno s podatki o vseh računih pošiljatelja ali prejemnika.

2. Obveznost iz tega člena velja samo, če banka, ki vodi račun, razpolaga s takimi podatki.

3. Poleg zahtev 37. člena pogodbenica prosilka v svojem zaprosilu navede, zakaj meni, da so zaprošeni podatki pomembni za kazensko preiskavo.

4. Zaprošena pogodbenica lahko za izvršitev takega zaprosila določi iste pogoje, kot veljajo za zaprosila za preiskavo in zaseg.

5. Pogodbenice lahko razširijo to določbo na račune, ki so odprti pri nebančnih finančnih institucijah. Taka razširitev lahko temelji na načelu vzajemnosti.

19. člen – Zaprosila za spremljanje bančnih transakcij

1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da na zaprosilo druge pogodbenice lahko v določenem obdobju spremlja bančne transakcije, ki se izvajajo prek enega ali več računov, navedenih v zaprosilu, in da sporoči ugotovitve pogodbenici prosilki.

2. Poleg zahtev iz 37. člena pogodbenica prosilka v svojem zaprosilu navede, zakaj meni, da so zaprošeni podatki pomembni za kazensko preiskavo.

3. Odločitev o spremljanju v vsakem posameznem primeru sprejmejo pristojni organi zaprošene pogodbenice v skladu z nacionalno zakonodajo te pogodbenice.

4. O praktičnih podrobnostih v zvezi s spremljanjem se dogovorijo pristojni organi pogodbenice prosilke in zaprošene pogodbenice.

5. Pogodbenice lahko razširijo to določbo na račune, ki so odprti pri nebančnih finančnih institucijah.

20. člen – Spontano obveščanje

Brez vpliva na lastne preiskave ali postopke lahko pogodbenica brez predhodnega zaprosila drugi pogodbenici da podatke o predmetih in premoženjski koristi, kadar meni, da bi lahko razkritje takih podatkov pomagalo pogodbenici prejemnici pri uvedbi ali vodenju preiskav ali postopkov ali da bi lahko to pogodbenico spodbudilo k vložitvi zaprosila v skladu s tem poglavjem.


3. del – Začasni ukrepi

21. člen – Obveznost uvedbe začasnih ukrepov

1. Na prošnjo druge pogodbenice, ki je uvedla kazenski postopek ali postopek za odvzem, pogodbenica uvede potrebne začasne ukrepe, kot je zamrznitev ali zaseg, da prepreči kakršne koli posle s premoženjem, njegov prenos ali razpolaganje s premoženjem, ki bi pozneje lahko bilo predmet zaprosila za odvzem ali bi lahko omogočilo ugoditev takemu zaprosilu.

2. Pogodbenica, ki je prejela zaprosilo za odvzem v skladu s 23. členom, na podlagi zaprosila uvede ukrepe, omenjene v prvem odstavku tega člena, za vsako premoženje, ki je predmet zaprosil ali bi lahko omogočilo ugoditev takemu zaprosilu.

22. člen – Izvedba začasnih ukrepov

1. Po izvedbi zaprošenih ukrepov, zahtevanih v skladu s prvim odstavkom 21. člena, pogodbenica prosilka spontano in kakor hitro je mogoče zagotovi zaprošeni pogodbenici vse podatke, ki lahko postavijo pod vprašaj te ukrepe ali spremenijo njihov obseg. Pogodbenica prosilka prav tako nemudoma zagotovi vse dodatne podatke, ki jih zahteva zaprošena pogodbenica in ki so potrebni za izvajanje in spremljanje začasnih ukrepov.

2. Pred ukinitvijo začasnega ukrepa, uvedenega na podlagi tega člena, zaprošena pogodbenica, kadar koli je to mogoče, pogodbenici prosilki da možnost, da predloži razloge za nadaljevanje ukrepa.

4. del – Odvzem

23. člen – Obveznost odvzema

1. Pogodbenica, ki je prejela zaprosilo druge pogodbenice za odvzem predmetov ali premoženjske koristi, ki so na njenem ozemlju:
2. Za uveljavitev pododstavka b) prvega odstavka tega člena je vsaka pogodbenica, kadar koli je to potrebno, pristojna, da v skladu s svojo zakonodajo uvede postopek za odvzem.

3. Določbe prvega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za odvzem v obliki zahtevka za plačilo denarnega zneska, ki ustreza vrednosti premoženjske koristi, če je premoženje, ki ga je mogoče odvzeti, na ozemlju zaprošene pogodbenice. V takih primerih zaprošena pogodbenica pri odvzemu na podlagi prvega odstavka, če plačilo ni prejeto, terjatev izvrši na katerem koli premoženju, ki je v ta namen na voljo.

4. Če se zaprosilo za odvzem nanaša na določen del premoženja, se lahko pogodbenici dogovorita, da zaprošena pogodbenica izvrši odvzem v obliki zahteve za plačilo denarnega zneska, ki ustreza vrednosti premoženja.

5. Pogodbenice v največji možni meri sodelujejo na podlagi nacionalne zakonodaje s tistimi pogodbenicami, ki zaprosijo za izvedbo ukrepov, enakovrednih odvzemu, ki vodijo do razlastitve premoženja, vendar niso kazenske sankcije, če take ukrepe odredi pravosodni organ pogodbenice prosilke v zvezi s kaznivim dejanjem, pod pogojem, da je bilo ugotovljeno, da premoženje pomeni premoženjsko korist ali drugo premoženje v smislu 5. člena te konvencije.

24. člen – Izvršitev odvzema

1. Postopke za pridobitev odredbe za odvzem in izvršitev odvzema po 23. členu ureja zakonodaja zaprošene pogodbenice.

2. Zaprošeno pogodbenico zavezujejo ugotovitve o dejstvih, če so navedene v obsodbi ali sodni odločbi pogodbenice prosilke ali če se taka obsodba ali sodna odločba v osnovi nanje opira.

3. Vsaka država ali Evropska skupnost lahko ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, izjavi, da se drugi odstavek tega člena uporablja samo v skladu z njenimi ustavnimi načeli in temeljnimi zasnovami njenega pravnega sistema.

4. Če odvzem sestoji iz zahtevka za plačilo denarnega zneska, pristojni organ zaprošene pogodbenice ta znesek pretvori v valuto te pogodbenice po menjalnem tečaju, ki velja ob sprejetju odločitve o izvršitvi odvzema.

5. V primeru iz pododstavka a) prvega odstavka 23. člena lahko o zahtevi za ponovno presojo odredbe za odvzem odloča le pogodbenica prosilka.

25. člen – Odvzeto premoženje

1. S premoženjem, ki ga pogodbenica odvzame v skladu s 23. in 24. členom te konvencije, ta razpolaga v skladu s svojo nacionalno zakonodajo in upravnimi postopki.

2. Kadar ukrepajo na zaprosilo druge pogodbenice v skladu s 23. in 24. členom te konvencije, pogodbenice v obsegu, ki ga dovoljuje nacionalna zakonodaja in če je tako zahtevano, prednostno obravnavajo vrnitev odvzetega premoženja pogodbenici prosilki, tako da lahko izplača odškodnino žrtvam kaznivih dejanj ali vrne tako premoženje zakonitim lastnikom.

3. Kadar ukrepa na zaprosilo druge pogodbenice v skladu s 23. in 24. členom te konvencije, lahko pogodbenica v skladu s svojo nacionalno zakonodajo ali upravnimi postopki nameni posebej upošteva možnost sklenitve sporazumov ali dogovorov o delitvi takega premoženja z drugimi pogodbenicami za vsak primer posebej.



26. člen – Pravica do izvršbe in najvišji znesek odvzema

1. Zaprosilo za odvzem, vloženo na podlagi 23. in 24. člena, ne vpliva na pravico pogodbenice prosilke, da sama izvrši odredbo za odvzem.

2. Nič v tej konvenciji se ne sme razlagati tako, da bi lahko skupna vrednost odvzema presegla denarni znesek, določen v odredbi za odvzem. Če pogodbenica ugotovi, da bi se to lahko zgodilo, se pogodbenici posvetujeta, da se temu izogneta.

27. člen – Zaporna kazen za dolžnika

Zaprošena pogodbenica ne odredi zaporne kazni za dolžnika ali drugega ukrepa, ki omejuje njegovo prostost, zaradi zaprosila na podlagi 23. člena, če je pogodbenica prosilka tako določila v svojem zaprosilu.

5. del – Zavrnitev in odložitev sodelovanja

28. člen – Razlogi za zavrnitev

1. Sodelovanje na podlagi tega poglavja se lahko zavrne, če:

2. Sodelovanje na podlagi 2. dela, če zaprošena pomoč vključuje prisilne ukrepe, in sodelovanje na podlagi 3. dela tega poglavja je mogoče zavrniti tudi, če zaprošenih ukrepov za izvedbo preiskave ali postopkov v podobnih domačih primerih po nacionalni zakonodaji zaprošene pogodbenice ne bi bilo mogoče sprejeti.

3. Kadar to terja zakonodaja zaprošene pogodbenice, se sodelovanje na podlagi 2. dela, če zaprošena pomoč vključuje prisilne ukrepe, in na podlagi 3. dela tega poglavja lahko odkloni, če zaprošeni ali drugi ukrepi s podobnimi učinki po zakonodaji pogodbenice prosilke niso dovoljeni ali če z vidika pristojnosti organov pogodbenice prosilke zaprosilu ni ugodil sodnik ali drug pravosodni organ, vključno z državnim tožilstvom, ali kateri koli od teh organov, ki ukrepa v zvezi s kaznivimi dejanji.

4. Sodelovanje na podlagi 4. dela tega poglavja se tudi lahko zavrne, če:

5. Za namene pododstavka f) četrtega odstavka tega člena se ne šteje, da je bila odločitev sodišča sprejeta v odsotnosti, če:

6. Če se za namene pododstavka f) četrtega odstavka tega člena upošteva, da so bile zagotovljene minimalne pravice obrambe, zaprošena pogodbenica upošteva dejstvo, da se je prizadeta oseba namenoma skušala izogniti roki pravice, ali dejstvo, da se je ta oseba odpovedala možnosti vložitve pravnega sredstva proti odločitvi, sprejeti v odsotnosti, čeprav je tako možnost imela. Enako velja tudi, kadar je bilo prizadeti osebi pravočasno vročeno vabilo na sodišče, pa se je odločila, da se nanj ne bo odzvala niti ne bo zaprosila za preložitev.

7. Pogodbenica se ne sklicuje na bančno tajnost kot razlog za zavrnitev kakršnega koli sodelovanja na podlagi tega poglavja. Če to terja njena nacionalna zakonodaja, pogodbenica lahko zahteva, da zaprosilo za sodelovanje, ki vključuje odpravo bančne tajnosti, odobri sodnik ali drug pravosodni organ, vključno z državnim tožilstvom, ali kateri koli od teh organov, ki ukrepa v zvezi s kaznivimi dejanji.

8. Brez vpliva na razloge za zavrnitev, predvidene v pododstavku a) prvega odstavka tega člena:

29. člen – Odlog

Zaprošena pogodbenica lahko odloži ukrepanje na podlagi zaprosila, če bi tako ukrepanje lahko škodovalo preiskavi ali postopkom njenih organov.

30. člen – Delna ali pogojna ugoditev zaprosilu

Preden zaprošena pogodbenica zavrne ali odloži sodelovanje na podlagi tega poglavja, prouči, kadar je to primerno tudi po posvetu s pogodbenico prosilko, ali lahko zaprosilu ugodi delno ali pod določenimi pogoji, ki se ji zdi potrebno.

6. del – Notifikacija in varstvo pravic tretjih oseb

31. člen – Notifikacija listin

1. Pogodbenice dajejo druga drugi kar najširšo medsebojno pomoč pri vročanju pravosodnih listin osebam, na katere se nanašajo začasni ukrepi in odvzem.

2. Nič v tem členu ne ovira:

razen če namembna pogodbenica ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu predloži generalnemu sekretarju Sveta Evrope izjavo o nasprotnem.

3. Pri vročanju sodnih listin osebam v tujini, na katere se nanašajo začasni ukrepi ali odredbe za odvzem, izdane v pogodbenici pošiljateljici, ta pogodbenica navede pravna sredstva, ki so po njeni zakonodaji na voljo tem osebam.

32. člen – Priznanje tujih odločb

1. Pri obravnavi zaprosila za sodelovanje na podlagi 3. in 4. dela zaprošena pogodbenica prizna vsako sodno odločbo, sprejeto v pogodbenici prosilki v zvezi s pravicami, ki jih zahtevajo tretje osebe.

2. Priznanje se lahko zavrne, če:


7. del – Postopkovna in druga splošna pravila

33. člen – Osrednji organ

1. Pogodbenice določijo osrednji organ, ali če je potrebno, organe, ki so odgovorni za pošiljanje zaprosil po tem poglavju in odgovore nanje, za izvršitev zaprosil ali za njihovo pošiljanje organom, pristojnim za njihovo izvršitev.

2. Vsaka pogodbenica ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu generalnemu sekretarju Sveta Evrope sporoči imena in naslove organov, imenovanih v skladu s prvim odstavkom tega člena.

34. člen – Neposredno komuniciranje

1. Komuniciranje med osrednjimi organi poteka neposredno.

2. V nujnih primerih lahko pravosodni organi pogodbenice prosilke, vključno z državnim tožilstvom, zaprosila ali sporočila na podlagi tega poglavja pošiljajo neposredno ustreznim organom zaprošene pogodbenice. V teh primerih se hkrati prek osrednjega organa pogodbenice prosilke pošlje kopija osrednjemu organu zaprošene pogodbenice.

3. Vsako zaprosilo ali sporočilo na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena se lahko pošlje prek Mednarodne organizacije kriminalistične policije (Interpol).

4. Če je zaprosilo iz drugega odstavka tega člena naslovljeno na organ, ki ni pristojen za njegovo obravnavanje, ga odstopi pristojnemu državnemu organu in o tem neposredno obvesti pogodbenico prosilko.

5. Zaprosila ali sporočila na podlagi drugega dela tega poglavja, ki ne vključujejo prisilnih ukrepov, lahko pristojni organi pogodbenice prosilke pošljejo neposredno pristojnim organom zaprošene pogodbenice.

6. Osnutke zaprosil ali sporočil na podlagi tega poglavja lahko pravosodni organi pogodbenice prosilke pošljejo ustreznim organom zaprošene pogodbenice pred uradnim zaprosilom, da bi zagotovili njegovo učinkovito obravnavo ob prejemu in da vsebuje zadostne podatke in dodatno dokumentacijo za izpolnitev zahtev v skladu z zakonodajo zaprošene pogodbenice.

35. člen – Oblika zaprosila in jeziki

1. Vsa zaprosila na podlagi tega poglavja morajo biti pisna. Prenašajo se lahko elektronsko ali s katerim koli drugim komunikacijskim sredstvom pod pogojem, da je pogodbenica prosilka na zahtevo pripravljena kadar koli predati zapis takega sporočila in izvirnik. Vendar pa lahko vsaka pogodbenica kadar koli z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, navede pogoje, pod katerimi je pripravljena sprejeti in izvršiti zaprosila, prejeta elektronsko ali prek drugih komunikacijskih sredstev.

2. V skladu z določbami tretjega odstavka tega člena se ne zahtevajo prevodi zaprosil ali dodatne dokumentacije.

3. Ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu lahko vsaka pogodbenica ali Evropska skupnost generalnemu sekretarju Sveta Evrope sporoči, da si pridržuje pravico zahtevati, da je nanjo naslovljenim zaprosilom in dodatni dokumentaciji priložen prevod v njen jezik ali v enega od uradnih jezikov Sveta Evrope ali v tistega od teh jezikov, ki ga določi. Ob tej priložnosti lahko izjavi, da je pripravljena sprejeti prevod v katerem koli drugem jeziku, ki ga navede. Druge pogodbenice lahko uporabljajo pravilo vzajemnosti.

36. člen – Overitev

Dokumentov, ki se pošiljajo zaradi izvajanja tega poglavja, ni treba overiti.

37. člen – Vsebina zaprosila

1. V vsakem zaprosilu za sodelovanje na podlagi tega poglavja se navedejo:

2. V zaprosilu za začasne ukrepe na podlagi 3. dela, ki se nanaša na zaseg premoženja, v zvezi s katerim se lahko izda odredba za odvzem v obliki zahtevka za plačilo denarnega zneska, se navede tudi najvišji znesek, ki se lahko kot odškodnina povrne iz premoženja.

3. Poleg podatkov, navedenih v prvem odstavku, mora vsako zaprosilo na podlagi 4. dela vsebovati:

38. člen – Pomanjkljiva zaprosila

1. Če zaprosilo ni v skladu z določbami tega poglavja ali poslani podatki zaprošeni pogodbenici ne zadoščajo za obravnavo zaprosila, lahko ta pogodbenica povabi pogodbenico prosilko, naj ga popravi ali dopolni.

2. Zaprošena pogodbenica lahko določi rok za prejem takih dopolnitev ali podatkov.

3. Dokler zaprošena pogodbenica ne prejme zahtevanih dopolnitev ali podatkov v zvezi z zaprosilom na podlagi 4. dela tega poglavja, lahko sprejme katerega koli od ukrepov, navedenih v 2. ali 3. delu tega poglavja.

39. člen – Večje število zaprosil

1. Kadar zaprošena pogodbenica prejme več kot eno zaprosilo na podlagi 3. ali 4. dela tega poglavja v zvezi z isto osebo ali premoženjem, večje število zaprosil ne preprečuje pogodbenici obravnavanja zaprosil, ki vključujejo uvedbo začasnih ukrepov.

2. Pri večjem številu zaprosil na podlagi 4. dela tega poglavja zaprošena pogodbenica prouči možnost posvetovanja s pogodbenicami prosilkami.

40. člen – Obveznost navedbe razlogov

Zaprošena pogodbenica navede razloge za vsako odločitev, da zavrne, odloži ali pogojuje sodelovanje na podlagi tega poglavja.

41. člen – Obveščanje

1. Zaprošena pogodbenica takoj obvesti pogodbenico prosilko o:
2. Pogodbenica prosilka takoj obvesti zaprošeno pogodbenico o:

3. Kadar pogodbenica na podlagi iste odredbe za odvzem zaprosi za odvzem v več pogodbenicah, o svojem zaprosilu obvesti vse pogodbenice, na katere se nanaša izvršitev odredbe.

42. člen – Omejitev uporabe

1. Zaprošena pogodbenica lahko za izvršitev zaprosila zahteva, da organi pogodbenice prosilke dobljenih podatkov ali dokazov brez njenega predhodnega soglasja ne bodo uporabili ali posredovali za preiskave ali postopke, razen tistih, navedenih v zaprosilu.

2. Vsaka pogodbenica ali Evropska skupnost lahko ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, izjavi, da organi pogodbenice prosilke podatkov ali dokazov, ki jim jih bo dala na podlagi tega poglavja, brez njenega predhodnega soglasja ne bodo uporabili ali posredovali za preiskave ali postopke, razen tistih, navedenih v zaprosilu.

43. člen – Zaupnost

1. Pogodbenica prosilka lahko od zaprošene pogodbenice zahteva, da dejstva in vsebino zaprosila varuje kot zaupne, razen če so potrebni za izvršitev zaprosila. Če zaprošena pogodbenica ne more ugoditi zahtevi za zaupnost, o tem takoj obvesti pogodbenico prosilko.

2. Pogodbenica prosilka, če to ni v nasprotju s temeljnimi načeli njene nacionalne zakonodaje in če se to od nje zahteva, varuje kot zaupne vse dokaze in podatke, ki jih je dobila od zaprošene pogodbenice, razen če je njihovo razkritje potrebno za preiskave ali postopke, opisane v zaprosilu.

3. Ob upoštevanju določb nacionalne zakonodaje pogodbenica, ki prejme spontano obvestilo na podlagi 20. člena, ravna v skladu z zahtevo po zaupnosti, kot jo zahteva pogodbenica, ki podatke daje. Če druga pogodbenica ne more izpolniti take zahteve, o tem takoj obvesti pogodbenico, ki podatke pošilja.

44. člen – Stroški

Običajne stroške za ugoditev zaprosilu krije zaprošena pogodbenica. Če so z ugoditvijo zaprosilu povezani precejšnji ali izjemno visoki stroški, se pogodbenici posvetujeta zaradi dogovora o pogojih za izvršitev zaprosila in načinu kritja stroškov.




45. člen – Odškodnina

1. Če oseba sproži pravni postopek zaradi odgovornosti za škodo, ki je posledica dejanja ali opustitve v zvezi s sodelovanjem na podlagi tega poglavja, se pogodbenice, na katere se to nanaša, po potrebi med seboj posvetujejo, da določijo, kako razdeliti dolgovani znesek odškodnine.

2. Pogodbenica, zoper katero je vložena odškodninska tožba, si prizadeva o takem postopku obvestiti drugo pogodbenico, če bi ta v postopku imela interes.
V. POGLAVJE – Sodelovanje med FIU

46. člen – Sodelovanje med FIU

1. Pogodbenice zagotovijo, da FIU, kot so opredeljene v tej konvenciji, sodelujejo v boju proti pranju denarja, pri zbiranju in analiziranju, ali če je primerno, preiskavi pomembnih podatkov znotraj FIU o katerem koli dejstvu, ki bi lahko kazalo na pranje denarja, v skladu z njihovimi nacionalnimi pooblastili.

2. Za namen prvega odstavka vsaka pogodbenica zagotovi, da FIU izmenjajo, spontano ali na zaprosilo in v skladu s to konvencijo ali obstoječimi ali prihodnjimi memorandumi o soglasju, združljivimi s to konvencijo, vse dostopne podatke, ki so lahko pomembni za obdelavo ali analizo podatkov, ali če je primerno, za preiskavo, ki jo glede finančnih transakcij v zvezi s pranjem denarja in vpletenimi fizičnimi ali pravnimi osebami, opravi FIU.

3. Vsaka pogodbenica zagotovi, da na izvajanje nalog FIU v skladu s tem členom ne sme vplivati njihov notranji položaj ne glede na to, ali so upravni, policijski ali pravosodni organi.

4. Vsakemu zaprosilu po tem členu mora biti priloženo kratka navedba pomembnih dejstev, ki so znani FIU prosilki. FIU v zaprosilu podrobno navede, kako se bodo uporabili zaprošeni podatki.

5. Če je zaprosilo sestavljeno v skladu s tem členom, zaprošena FIU priskrbi vse pomembne podatke, vključno z dostopnimi finančnimi podatki in zaprošenimi policijskimi podatki, ki jih vsebuje zaprosilo, ne da bi bilo potrebno uradno zaprosilo na podlagi veljavnih konvencij ali sporazumov med pogodbenicami.

6. FIU lahko zavrne razkritje podatkov, ki bi lahko ovirali kazensko preiskavo, ki že poteka v zaprošeni pogodbenici, ali pa v izjemnih okoliščinah, kadar bi bilo razkritje podatkov v očitnem nesorazmerju z zakonitim interesom fizične ali pravne osebe ali pogodbenice, ali pa sicer ne bi bilo v skladu s temeljnimi načeli nacionalne zakonodaje zaprošene pogodbenice. Vsako tako zavrnitev je treba primerno obrazložiti FIU, ki zahteva podatke.

7. Podatki ali dokumenti, pridobljeni v skladu s tem členom, se uporabljajo samo za namene, določene v prvem odstavku. Podatki, ki jih predloži nasprotna FIU, se ne smejo posredovati tretjim osebam, niti jih ne sme FIU prejemnica brez predhodnega soglasja FIU pošiljateljice uporabiti za druge namene kot za analizo.

8. Če se pošiljajo podatki ali dokumenti na podlagi tega člena, lahko FIU pošiljateljica določi pogoje in omejitve glede uporabe podatkov v druge namene, kot so navedeni v sedmem odstavku. FIU prejemnica upošteva vse take omejitve in pogoje.

9. Če pogodbenica želi uporabiti poslane podatke ali dokumente za kazenske preiskave ali pregone za namene, ki so določeni v sedmem odstavku, FIU pošiljateljica ne sme zavrniti soglasja za tako uporabo, razen če to stori na podlagi omejitev v skladu s svojo nacionalno zakonodajo ali pogoji, navedenimi v šestem odstavku. Vsako zavrnitev soglasja je treba ustrezno obrazložiti.

10. FIU sprejmejo vse potrebne ukrepe, vključno z varnostnimi ukrepi, za zagotovitev, da podatki, predloženi v skladu s tem členom, niso dostopni drugim organom, agencijam ali oddelkom.

11. Predloženi osebni podatki se v skladu s Konvencijo Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov (ETS št. 108) in ob upoštevanju Priporočila št. R(87)15 z dne 15. septembra 1987 Odbora ministrov Sveta Evrope o uporabi osebnih podatkov v policiji, zaščitijo z najmanj istimi pravili o tajnosti in varstvu osebnih podatkov, kot se uporabljajo v nacionalni zakonodaji, ki velja za FIU prosilko.


12. FIU pošiljateljica se lahko na primeren način pozanima o uporabi predloženih podatkov, FIU prejemnica pa omogoči tako povratno informacijo, kadar koli je to izvedljivo.

13. Pogodbenice določijo organ, ki je FIU v smislu tega člena.

47. člen – Mednarodno sodelovanje v zvezi z začasno ustavitvijo sumljivih transakcij


1. Vsaka pogodbenica sprejme take zakonske ali druge morebitne ukrepe, da lahko na zahtevo tuje FIU zaprošena FIU nujno ukrepa tako, da začasno ustavi transakcijo ali zavrne soglasje za transakcijo, ki poteka, in sicer za toliko časa in pod istimi pogoji, kot je to v zvezi z začasno ustavitvijo transakcij določeno v njeni nacionalni zakonodaji.

2. Ukrepi iz prvega odstavka, se sprejmejo le, če se zaprošena FIU na podlagi obrazložitve FIU prosilke prepriča, da:


VI. POGLAVJE – Nadzorni mehanizem in reševanje sporov


48. člen – Nadzorni mehanizem in reševanje sporov


1. Konferenca pogodbenic je pristojna za spremljanje izvajanja konvencije. Konferenca pogodbenic:


2. Konferenca pogodbenic izvaja naloge na podlagi pododstavka a) prvega odstavka z uporabo vseh razpoložljivih javno objavljenih povzetkov Posebnega odbora Sveta Evrope (Moneyval) za ocenjevanje ukrepov s področja odkrivanja in preprečevanja pranja denarja (za države članice Moneyval) in vseh razpoložljivih javno objavljenih povzetkov FATF (za države članice FATF), dopolnjene z občasnimi vprašalniki za samoocenjevanje, če je to primerno. Postopek nadzora se bo nanašal na področja, ki jih zajema ta konvencija, le glede tistih področij, ki niso zajeta v drugih ustreznih mednarodnih standardih, ki jih ocenjujeta FATF in Moneyval.

3. Če Konferenca pogodbenic ugotovi, da potrebuje nadaljnje podatke pri opravljanju svojih nalog, se poveže z zadevno pogodbenico, pri čemer izkoristi postopek in mehanizem Moneyval, če tako zahteva Konferenca pogodbenic. Zadevna pogodbenica nato zopet poroča Konferenci pogodbenic. Konferenca pogodbenic se na tej podlagi odloči, ali bo izvedla natančnejšo oceno položaja zadevne pogodbenice ali ne. To lahko vključuje tudi obisk ocenjevalne skupine v državi.

4. V primeru spora med pogodbenicami glede razlage ali uporabe te konvencije si pogodbenice prizadevajo rešiti spor s pogajanji ali na drug miroljuben način po svoji izbiri, vključno s predložitvijo spora Konferenca pogodbenic, arbitražnemu sodišču, katerega odločitve so za pogodbenice zavezujoče, ali Meddržavnemu sodišču, kot sta se sporazumeli zadevni stranki.

5. Konferenca pogodbenic sprejme poslovnik.

6. Generalni sekretar Sveta Evrope skliče Konferenco pogodbenic najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te konvencije. Nato pa redni sestanki Konference pogodbenic potekajo v skladu s poslovnikom, ki ga ta sprejme.





VII. POGLAVJE – Končne določbe

49. člen – Podpis in začetek veljavnosti


1. Ta konvencija je na voljo za podpis državam članicam Sveta Evrope, Evropski skupnosti in državam nečlanicam, ki so sodelovale pri njeni pripravi. Te države ali Evropska skupnost lahko izrazijo svoje soglasje, da jih zavezuje:


2. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se hranijo pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.

3. Ta konvencija začne veljati prvi dan meseca po izteku trimesečnega roka od dne, ko je šest podpisnic, od katerih so vsaj štiri članice Sveta Evrope, v skladu z določbami prvega odstavka izrazile svoje soglasje, da jih konvencija zavezuje.

4. Za vsako državo podpisnico, ki pozneje izrazi svoje soglasje, da jo konvencija zavezuje, ta začne veljati prvi dan v mesecu po izteku trimesečnega roka od dne, ko je v skladu z določbami prvega odstavka izrazila svoje soglasje, da jo konvencija zavezuje.

5. Nobena pogodbenica Konvencije iz leta 1990 ne sme ratificirati, sprejeti ali odobriti te konvencije, ne da bi jo zavezovale vsaj določbe, ki ustrezajo določbam Konvencije iz leta 1990, ki pogodbenico zavezuje.

6. Od začetka veljavnosti pogodbenice te konvencije, ki so hkrati pogodbenice Konvencije iz leta 1990:

50. člen – Pristop h konvenciji


1. Ko konvencija začne veljati, lahko Odbor ministrov Sveta Evrope po posvetu z državami pogodbenicami konvencije povabi katero koli državo, ki ni članica Sveta Evrope in ni sodelovala pri njeni pripravi, da pristopi k njej, in sicer na podlagi odločitve, sprejete z večino glasov, kot je določeno v pododstavku d) 20. člena Statuta Sveta Evrope, ter ob soglasno sprejetem sklepu predstavnikov držav pogodbenic, ki imajo pravico sodelovati v Odboru ministrov.

2. Za vsako državo, ki pristopi h konvenciji, začne ta veljati prvi dan v mesecu po izteku trimesečnega roka od dne deponiranja listine o pristopu pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.


51. člen – Ozemlja uporabe


1. Vsaka država ali Evropska skupnost lahko ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu posebej navede ozemlje ali ozemlja, za katera se bo konvencija uporabljala.

2. Vsaka pogodbenica lahko kadar koli pozneje z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, razširi uporabo konvencije na katero koli drugo ozemlje, navedeno v izjavi. Za tako ozemlje začne konvencija veljati prvi dan v mesecu po izteku trimesečnega roka od dne, ko je generalni sekretar prejel tako izjavo.

3. Vsako izjavo na podlagi predhodnih dveh odstavkov, ki se nanaša na katero koli ozemlje, posebej navedeno v taki izjavi, je mogoče preklicati z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja. Preklic začne veljati prvi dan v mesecu po izteku trimesečnega roka od dne, ko je generalni sekretar prejel tako uradno obvestilo.

52. člen – Razmerje do drugih konvencij in sporazumov


1. Ta konvencija ne vpliva na pravice in obveznosti pogodbenic, ki izhajajo iz mednarodnih večstranskih konvencij o posebnih zadevah.

2. Pogodbenice konvencije lahko med seboj sklepajo dvostranske ali večstranske sporazume o zadevah, ki jih obravnava ta konvencija, zato da dopolnijo ali utrdijo njene določbe ali da omogočijo lažjo uporabo načel, ki so v njej vsebovana.

3. Če sta dve ali več pogodbenic že sklenili sporazum ali pogodbo v zvezi z vsebino, ki ga obravnava ta konvencija, ali sta drugače uredili svoje odnose v zvezi s to vsebino, imata pravico namesto te konvencije uporabljati tak sporazum ali pogodbo ali ustrezno z njo urejati svoje odnose, če to olajšuje mednarodno sodelovanje.

4. Pogodbenice, ki so članice Evropske unije, v medsebojnih odnosih uporabljajo pravila Skupnosti in Evropske unije, če obstajajo pravila Skupnosti ali Evropske unije, ki urejajo posamezno vsebino in veljajo za določene primere, brez vpliva na predmet in namen te konvencije in brez vpliva na njeno celovito uporabo pri drugih pogodbenicah.

53. člen – Izjave in pridržki


1. Vsaka država ali Evropska skupnost lahko ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu da eno ali več izjav, določenih v drugem odstavku 3. člena, četrtem odstavku 9. člena, petem odstavku 17. člena, tretjem odstavku 24. člena, drugem odstavku 31. člena, prvem in tretjem odstavku 35. člena in drugem odstavku 42. člena.

2. Vsaka država ali Evropska skupnost si lahko tudi ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja, pridrži pravico, da deloma ali v celoti ne bo uporabljala določb pododstavka c) drugega odstavka 7. člena, šestega odstavka 9. člena, petega odstavka 46. člena in 47. člena.
3. Vsaka država ali Evropska skupnost lahko ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu objavi, na kakšen način namerava uporabljati 17. in 19. člen te konvencije, predvsem ob upoštevanju veljavnih mednarodnih sporazumov o mednarodnem sodelovanju v kazenskih zadevah. O vseh spremembah teh podatkov obvesti generalnega sekretarja Sveta Evrope.

4. Vsaka država ali Evropska skupnost lahko ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu izjavi:


O vseh spremembah teh podatkov obvesti generalnega sekretarja Sveta Evrope.

5. Drugi pridržki niso dovoljeni.

6. Vsaka pogodbenica, ki je dala pridržek na podlagi tega člena, ga lahko v celoti ali deloma umakne z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope. Umik pridržka začne veljati na dan, ko generalni sekretar prejme tako uradno obvestilo.

7. Pogodbenica, ki je dala pridržek v zvezi s katero koli določbo te konvencije, ne sme zahtevati uporabe take določbe od nobene druge pogodbenice; lahko pa, če je njen pridržek delen ali pogojen, zahteva uporabo te določbe v taki meri, kot jo je sama sprejela.

54. člen – Spremembe


1. Spremembe te konvencije lahko predlaga vsaka pogodbenica, generalni sekretar Sveta Evrope pa jih sporoči državam članicam Sveta Evrope, Evropski skupnosti in vsem državam nečlanicam, ki so v skladu z določbami 50. člena pristopile ali so bile povabljene, da pristopijo k tej konvenciji.

2. Vse spremembe, ki jih predlaga katera koli pogodbenica, se sporočijo Evropskemu odboru za problematiko kriminalitete (v nadaljnjem besedilu: CDPC), ki svoje mnenje o predlagani spremembi predloži Odboru ministrov.

3. Odbor ministrov prouči predlagano spremembo in mnenje CDPC ter spremembo lahko sprejme z večino, določeno v pododstavku d) 20. člena Statuta Sveta Evrope.

4. Besedilo vsake spremembe, ki ga je v skladu s tretjim odstavkom tega člena sprejel Odbor ministrov, se pošlje pogodbenicam v sprejetje.

5. Vsaka sprememba, sprejeta v skladu s tretjim odstavkom tega člena, začne veljati trideseti dan po tem, ko so vse pogodbenice obvestile generalnega sekretarja, da so jo sprejele.

6. Da bi posodobili vrste kaznivih dejanj, ki jih vsebuje dodatek, pa tudi spremenili 13. člen, lahko vsaka pogodbenica ali Odbor ministrov predlaga spremembe. Generalni sekretar Sveta Evrope jih sporoči drugim državam pogodbenicam.

7. Po posvetu s pogodbenicami, ki niso članice Sveta Evrope, in po potrebi s CDPC lahko Odbor ministrov z večino glasov, določeno v pododstavku d) 20. člena Statuta Sveta Evrope, sprejme spremembo, predlagano v skladu s šestim odstavkom. Ta začne veljati po preteku enega leta po datumu, ko je bila sporočena pogodbenicam. V tem obdobju lahko vsaka pogodbenica obvesti generalnega sekretarja o svojem ugovoru v zvezi z začetkom veljavnosti spremembe zanjo.

8. Če tretjina pogodbenic obvesti generalnega sekretarja o svojem ugovoru v zvezi z začetkom začetku veljavnosti spremembe, ta ne začne veljati.

9. Če manj kot tretjina pogodbenic sporoči ugovor, začne sprememba veljati za tiste pogodbenice, ki niso sporočile ugovora.

10. Ko začne sprememba veljati v skladu s šestim do devetim odstavkom tega člena in je pogodbenica sporočila svoj ugovor, ta sprememba začne za to pogodbenico veljati prvi dan meseca po dnevu, ko je uradno obvestila generalnega sekretarja o njenem sprejetju. Pogodbenica, ki je izrazila ugovor, ga lahko kadar koli umakne z obvestilom generalnemu sekretarju Sveta Evrope.

11. Če je Odbor ministrov sprejel spremembo, država ali Evropska skupnost ne sme izraziti soglasja, da jo zavezuje konvencija, ne da bi hkrati sprejela tudi spremembo.

55. člen – Odpoved


1. Vsaka pogodbenica lahko kadarkoli odpove to konvencijo z uradnim obvestilom, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope.

2. Taka odpoved začne veljati prvi dan v mesecu po izteku trimesečnega roka od dne, ko je generalni sekretar prejel uradno obvestilo.

3. Ta konvencija pa se še naprej uporablja za izvršitev odvzema na podlagi 23. člena, za katero je bilo zaprosilo dano v skladu z določbami te konvencije pred datumom, ko taka odpoved začne veljati.

56. člen – Uradna obvestila


Generalni sekretar Sveta Evrope države članice Sveta Evrope, Evropsko skupnost, države nečlanice, ki so sodelovale pri pripravi konvencije, vse države, povabljene, da k njej pristopijo, in vse druge pogodbenice konvencije uradno obvesti o:



V dokaz tega so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo.

Sestavljeno v Varšavi 16. maja 2005 v angleščini in francoščini, pri čemer sta besedili enako verodostojni, v enem izvodu, ki se hrani v arhivu Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope pošlje overjene izvode vsaki državi članici Sveta Evrope, Evropski skupnosti, državam nečlanicam, ki so sodelovale pri pripravi konvencije, in vsem državam, ki so povabljene, da k njej pristopijo.



DODATEK

a. sodelovanje v organizirani kriminalni združbi in pri izsiljevanju;
b. terorizem, vključno s financiranjem terorizma;
c. trgovina z ljudmi in tihotapljenje migrantov;
d. spolno izkoriščanje, vključno s spolnim izkoriščanjem otrok;
e. nedovoljen promet s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi;
f. nedovoljena trgovina z orožjem;
g. nedovoljena trgovina z ukradenim in drugim blagom;
h. korupcija in podkupovanje;
i. goljufija;
j. ponarejanje denarja;
k. ponarejanje in piratstvo proizvodov;
l. okoljevarstveni kriminal,
m. umor, hude telesne poškodbe;
n. ugrabitev, nezakonito zadrževanje in jemanje talcev;
o. rop ali tatvina;
p. tihotapstvo;
q. izsiljevanje;
r. ponarejanje;
s. piratstvo in
t. trgovanje z notranjimi informacijami in tržna manipulacija.

3. člen

Republika Slovenija ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma, generalnemu sekretarju Sveta Evrope sporoči naslednjo izjavo:

"1. Skladno s prvim odstavkom 33. člena konvencije, Republika Slovenija izjavlja, da je osrednji organ, odgovoren za pošiljanje zaprosil po IV. poglavju in odgovorov nanje, za izvršitev zaprosil ali za njihovo pošiljanje organom, pristojnim za njihovo izvršitev, Ministrstvo za finance - Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja.

Naslov:
Ministrstvo za finance - Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja
Cankarjeva 5, 1001 Ljubljana
Tel.: +386 (1) 200 18 00
Fax.: +386 (1) 425 20 87
E-posta: mf.uppd@mf-rs.si

2. Skladno s prvim odstavkom 35. člena konvencije, Republika Slovenija izjavlja, da je pripravljena sprejeti in izvršiti zaprosila, prejeta elektronsko ali prek drugih komunikacijskih sredstev, pod pogojem, da je bilo zaprosilo posredovano po zaščiteni elektronski poti, v šifrirani obliki (npr. PGP ključi - Pretty Good Privacy ali drugi enakovredni splošno sprejeti načini kodiranja) ali preko zaščitenih omrežij, kot sta ESW (Egmont Secure Web) in FIU-net.

3. Skladno s tretjim odstavkom 35. člena konvencije, Republika Slovenija izjavlja, da si pridržuje pravico, da se zaprosilom in prilogam, naslovljenim pristojnemu osrednjemu organu Republike Slovenije, priloži prevod v slovenskem ali v angleškem jeziku.

4. Skladno z drugim odstavkom 42. člena konvencije, Republika Slovenija izjavlja, da organi pogodbenice prosilke podatkov ali dokazov, ki jim jih bo dala na podlagi IV. poglavja konvencije, brez njenega predhodnega soglasja ne bodo uporabili ali posredovali za preiskave ali postopke, razen tistih, navedenih v zaprosilu.

5. Skladno s točko a) četrtega odstavka 53. člena konvencije, Republika Slovenija izjavlja, da si pridržuje pravico, da četrtega odstavka 3. člena konvencije ne bo uporabljala."

4. člen

Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za finance - Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za pravosodje.

5. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.



Številka: 212-05/10-10/10
Datum: 4. marec 2010
EPA 1265-IV


Državni zbor
dr. Pavel Gantar
predsednik


Zadnja sprememba: 03/23/2010
Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni