Sprejet zakon

Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni

EVIDENČNI PODATKI

Z A K O N

O RATIFIKACIJI PROTOKOLA O REGISTRIH IZPUSTOV IN PRENOSOV ONESNAŽEVAL (MPRIPO)

1. člen

Ratificira se Protokol o registrih izpustov in prenosov onesnaževal, sestavljen 21. maja 2003 v Kijevu (Ukrajina).

2. člen

Besedilo protokola se v izvirniku v angleškem in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:

PROTOKOL O REGISTRIH IZPUSTOV IN PRENOSOV ONESNAŽEVAL

Pogodbenice tega protokola so se

ob sklicevanju na deveti odstavek 5. člena in drugi odstavek 10. člena Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah iz leta 1998 (Aarhuška konvencija),

ob spoznanju, da registri izpustov in prenosov onesnaževal vzpostavljajo pomemben mehanizem za povečanje odgovornosti družb, zmanjšanje onesnaževanja in spodbujanje trajnostnega razvoja, kakor je navedeno v Deklaraciji iz Lucce, sprejeti na prvem sestanku pogodbenic Aarhuške konvencije,

ob upoštevanju 10. načela Deklaracije o okolju in razvoju iz Ria, 1992,

ob upoštevanju načel in zavez, sprejetih na konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju leta 1992, zlasti pa določb iz 19. poglavja Agende 21,

ob upoštevanju Programa za nadaljnje izvajanje Agende 21, ki ga je sprejela generalna skupščina Združenih narodov na devetnajstem posebnem zasedanju leta 1997, v katerem je med drugim zahtevala povečanje zmogljivosti držav in zmožnosti za zbiranje, obdelavo in razširjanje podatkov, da bi javnosti z ustreznimi sredstvi olajšala dostop do informacij o okoljskih zadevah v svetu,

ob upoštevanju Načrta izvajanja, sprejetega na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju septembra 2002, ki spodbuja razvoj usklajenega in celovitega obveščanja o kemikalijah kakor na primer z državnimi registri izpustov in prenosov onesnaževal,

ob upoštevanju dela Medvladnega foruma za kemijsko varnost, zlasti pa Deklaracije iz Bahie o kemijski varnosti iz leta 2000, Prednostnih nalog po letu 2000 in Akcijskega načrta za register izpustov in prenosov onesnaževal/evidence izpustov,

ob upoštevanju dejavnosti, ki potekajo v okviru Medorganizacijskega programa za varno ravnanje s kemikalijami,

nadalje, ob upoštevanju dela Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, zlasti pa priporočil njenega sveta o vodenju registrov izpustov in prenosov onesnaževal, s katerim poziva države članice, naj vzpostavijo državne registre izpustov in prenosov onesnaževal ter jih dajo na voljo javnosti,

v želji, da bi z razvojem javno dostopnih informacijskih sistemov o okolju zagotovile mehanizem, ki bo današnjim in prihodnjim generacijam omogočal življenje v okolju, primernem za njihovo zdravje in blaginjo,

v želji zagotoviti tudi, da bo razvoj takih sistemov upošteval načela, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju, kakršno je previdnostno načelo iz 15. načela Deklaracije o okolju in razvoju iz Ria, 1992,

ob priznavanju povezave med ustreznimi okoljskimi informacijskimi sistemi in uresničevanjem pravic iz Aarhuške konvencije,

ob ugotavljanju potrebe po sodelovanju pri drugih mednarodnih pobudah o onesnaževalih in odpadkih skupaj s Stockholmsko konvencijo o obstojnih organskih onesnaževalih, 2001 in Baselsko konvencijo o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja, 1989,

ob priznavanju, da so cilji celovitega pristopa k čim večjemu zmanjševanju onesnaževanja in količine odpadkov iz industrijskih naprav ter drugih virov doseganje visoke stopnje varstva okolja v celoti, spodbujanje trajnostnega in okolju prijaznega razvoja ter varovanje zdravja današnjih in prihodnjih generacij,

v prepričanju, da so registri izpustov in prenosov onesnaževal stroškovno učinkovito sredstvo za spodbujanje okoljske učinkovitosti, zagotavljanje dostopa do informacij o izpustih onesnaževal na območjih in njihovih prenosih na območja in prek njih, ter za vlade, da spremljajo smeri razvoja, prikazujejo napredek pri zmanjševanju onesnaževanja, spremljajo in nadzirajo izvajanje nekaterih mednarodnih sporazumov, določajo prednostne naloge in ocenjujejo napredek, dosežen z okoljskimi usmeritvami in programi,

v prepričanju, da lahko registri izpustov in prenosov onesnaževal občutno koristijo industriji, s tem da se bolje ravna z onesnaževali,

glede na možnosti za uporabo podatkov iz registrov izpustov in prenosov onesnaževal v povezavi z zdravstvenimi, okoljskimi, demografskimi, gospodarskimi in drugimi vrstami ustreznih podatkov za boljše razumevanje morebitnih težav, ugotavljanje "perečih točk", sprejemanje preprečevalnih in blažilnih ukrepov ter določanje prednostnih nalog pri ravnanju z okoljem,

ob priznavanju pomena varstva zasebnosti ugotovljenih ali ugotovljivih fizičnih oseb pri obdelavi podatkov, poslanih v registre izpustov in prenosov onesnaževal v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi o varstvu podatkov,

ob priznavanju pomena razvoja mednarodno skladnih sistemov registrov izpustov in prenosov onesnaževal zaradi boljše primerljivosti podatkov,

ob ugotavljanju, da številne države članice Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo, Evropske skupnosti in pogodbenice Severnoameriškega sporazuma o prosti trgovini (NAFTA) ukrepajo, da bi zbirale podatke o izpustih in prenosih onesnaževal iz različnih virov in da bi jih dale na razpolago javnosti, ter zlasti ob priznavanju dolgoletnih in dragocenih izkušenj v nekaterih državah,

ob upoštevanju različnih načinov vodenja obstoječih registrov izpustov in potrebe po preprečevanju podvajanja ter ob priznavanju, da je zaradi tega potrebna neka stopnja prožnosti,

ob spodbujanju postopnega razvoja državnih registrov izpustov in prenosov onesnaževal,

ob spodbujanju povezovanja med državnimi registri izpustov in prenosov onesnaževal in informacijskimi sistemi o drugih izpustih v javnem interesu
sporazumele:

1. člen

NAMEN

Namen tega protokola je omogočiti širši dostop javnosti do informacij z oblikovanjem usklajenih in celovitih registrov izpustov in prenosov onesnaževal (RIPO) na državni ravni v skladu s tem protokolom, ki bodo omogočili sodelovanje javnosti pri odločanju o okoljskih zadevah in prispevali k preprečevanju in zmanjševanju onesnaževanja okolja.

2. člen

OPREDELITEV POJMOV

V tem protokolu:

1. "pogodbenica" pomeni državo ali organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje iz 24. člena, ki se je strinjala, da jo ta protokol zavezuje in zanjo velja, razen če v besedilu ni navedeno drugače;

2. "konvencija" pomeni Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, sestavljeno v Aarhusu na Danskem 25. junija 1998;

3. "javnost" pomeni eno ali več fizičnih ali pravnih oseb in v skladu z notranjo zakonodajo ali prakso njihova združenja, organizacije ali skupine;

4. "industrijski kompleks" pomeni eno ali več naprav na istem kraju ali na sosednjih krajih, ki so v lasti ali jih upravlja ista fizična ali pravna oseba;

5. "pristojni organ" pomeni državni organ ali organe ali drugo pristojno telo ali telesa, ki jih pogodbenica določi za upravljanje sistema državnega registra izpustov in prenosov onesnaževal;

6. "onesnaževalo" pomeni snov ali skupino snovi, ki so lahko škodljive za okolje ali zdravje ljudi zaradi svojih lastnosti in vnosa v okolje;

7. "izpust" pomeni nameren ali nenameren, reden ali izreden vnos onesnaževal v okolje zaradi človekove dejavnosti, vključno z izlivanjem, izpuščanjem, odplakovanjem, vbrizgavanjem, odstranjevanjem oziroma odlaganjem ali odvajanjem po kanalizaciji brez čistilnih naprav;

8. "prenos s kraja nastanka" pomeni prenos onesnaževal ali odpadkov, namenjenih za odstranitev ali predelavo, in onesnaževal v odpadnih vodah, namenjenih za obdelavo v čistilni napravi, z območja industrijskega kompleksa;

9. "razpršeni viri" pomeni številne manjše ali raztresene vire, iz katerih se lahko onesnaževala izpuščajo v tla, zrak ali vodo in katerih skupni vpliv na te dele okolja je lahko precejšen ter za katere je zbiranje posameznih poročil nepraktično;

10. izraza "državni" in "na državni ravni" se v zvezi z obveznostmi iz tega protokola za pogodbenice, ki so organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, nanašata na to regijo, razen če ni drugače navedeno;

11. "odpadki" pomenijo snovi ali predmete, ki:

a) se odstranijo ali predelajo;

b) so namenjeni odstranitvi ali predelavi ali

c) jih je na podlagi notranje zakonodaje treba odstraniti ali predelati;

12. "nevarni odpadki" pomenijo odpadke, ki so opredeljeni kot nevarni v notranji zakonodaji;

13. "drugi odpadki" pomenijo odpadke, ki niso nevarni odpadki;

14. "odpadna voda" pomeni vodo, ki po uporabi vsebuje snovi ali predmete in jo ureja notranja zakonodaja.

3. člen

SPLOŠNE DOLOČBE

1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe ter ustrezne ukrepe za zagotavljanje izvajanja protokola.

2. Protokol ne posega v pravico pogodbenice, da ohrani ali uvede obširnejši ali javnosti dostopnejši register izpustov in prenosov onesnaževal, kakor ga zahteva ta protokol.

3. Pogodbenice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da industrijski kompleksi ali javni organi ne kaznujejo, preganjajo ali nadlegujejo zaposlenih v industrijskem kompleksu in posameznikov, ki javnim organom prijavijo industrijski kompleks zaradi kršitve notranje zakonodaje, sprejete za izvajanje tega protokola.

4. Pri izvajanju tega protokola bodo pogodbenice upoštevale previdnostno načelo iz 15. načela deklaracije o okolju in razvoju iz Ria, 1992.

5. Da bi omejili podvojeno poročanje, se lahko sistemi registrov izpustov in prenosov onesnaževal kar najbolj povezujejo z obstoječimi viri informacij, kakor so mehanizmi poročanja na podlagi dovoljenj ali dovoljenj za delovanje.

6. Pogodbenice si prizadevajo doseči usklajenost državnih registrov izpustov in prenosov onesnaževal.

4. člen

BISTVENI DELI SISTEMA REGISTROV IZPUSTOV IN PRENOSOV ONESNAŽEVAL

V skladu s tem protokolom pogodbenice vzpostavijo in vodijo javno dostopen državni register izpustov in prenosov onesnaževal,
ki:

a) za industrijske komplekse daje podatke o točkastih virih;

b) zajema poročanje o razpršenih virih;

c) daje podatke o onesnaževalih oziroma odpadkih;

d) zajema več delov okolja in razlikuje med izpusti v zrak, tla in vodo;

e) vsebuje podatke o prenosih;

f) temelji na obveznem rednem poročanju;

g) vsebuje standardizirane podatke po obdobjih, omejeno število morebitnih standardiziranih mejnih količin poročanja in omejeno število morebitnih določb o tajnosti;

h) je usklajen in oblikovan tako, da je uporabniku prijazen in javno dostopen, tudi v elektronski obliki;

i) omogoča sodelovanje javnosti pri njegovem razvijanju in spreminjanju ter

j) je ena ali več povezanih strukturiranih računalniških podatkovnih zbirk, za katere skrbi pristojni organ.

5. člen

OBLIKA IN ZGRADBA

1. Pogodbenice zagotovijo, da so podatki v registru iz 4. člena predstavljeni zbirno in posamezno tako, da je mogoče izpuste in prenose iskati in prepoznavati glede na:

a) industrijski kompleks in njegovo zemljepisno lego;

b) dejavnost;

c) lastnika ali upravljavca in po potrebi podjetje;

d) onesnaževala oziroma odpadke;

e) posamezne dele okolja, v katere se onesnaževalo izpušča, in

f) kraj prenosa in po potrebi postopek odstranitve ali predelave odpadkov, kakor je navedeno v petem odstavku 7. člena.

2. Pogodbenice tudi zagotovijo, da je mogoče podatke iskati in prepoznavati po tistih razpršenih virih, ki so vključeni v register.

3. Pogodbenice svoje registre oblikujejo tako, da upoštevajo možnost prihodnje širitve in zagotovijo, da so podatki iz poročil javno dostopni za vsaj zadnjih deset let.

4. Register je oblikovan tako, da je čim lažje dostopen javnosti po elektronski poti, na primer na svetovnem spletu. Njegova oblika v normalnih okoliščinah delovanja omogoča, da so podatki stalno in takoj na voljo po elektronski poti.

5. Pogodbenice bi morale v registru zagotoviti povezave do ustreznih obstoječih javno dostopnih podatkovnih zbirk o zadevah, ki so povezane z varstvom okolja.

6. Pogodbenice v registru zagotovijo povezave do registrov izpustov in prenosov onesnaževal drugih pogodbenic tega protokola in po možnosti do registrov drugih držav.

6. člen

OBSEG REGISTRA

1. Pogodbenice zagotovijo, da register vsebuje podatke o:

a) izpustih onesnaževal, o katerih je treba poročati na podlagi drugega odstavka 7. člena;

b) prenosih s kraja nastanka, o katerih je treba poročati na podlagi drugega odstavka 7. člena, in

c) izpustih onesnaževal iz razpršenih virov, o katerih je treba poročati na podlagi četrtega odstavka 7. člena.

2. Skupščina pogodbenic prouči izkušnje, pridobljene z razvojem državnih registrov izpustov in prenosov onesnaževal ter z izvajanjem tega protokola, in z upoštevanjem ustreznih mednarodnih procesov pregleda zahteve za poročanje po tem protokolu in v zvezi z njegovim nadaljnjim razvojem obravnava:

a) pregled dejavnosti iz priloge I;

b) pregled onesnaževal iz priloge II;

c) pregled mejnih količin iz prilog I in II ter

d) vključevanje drugih pomembnih vidikov, kakor so podatki o prenosih znotraj kraja nastanka, skladiščenje, podrobno določanje zahtev za poročanje o razpršenih virih ali razvoj meril za vključevanje onesnaževal v ta protokol.

7. člen

ZAHTEVE ZA POROČANJE

1. Pogodbenice:

a) ali zahtevajo, da lastnik ali upravljavec posameznega industrijskega kompleksa v njihovi pristojnosti, ki opravlja eno ali več dejavnosti iz priloge I z zmogljivostjo nad vrednostmi iz 1. stolpca priloge I in:

i) izpušča onesnaževala iz priloge II v količinah, ki presegajo mejne vrednosti iz 1. stolpca priloge II;

ii) onesnaževala iz priloge II prenaša s kraja nastanka v količinah, ki presegajo mejne vrednosti iz 2. stolpca priloge II, če se je pogodbenica odločila za poročanje o prenosih v skladu s pododstavkom d petega odstavka po posameznih onesnaževalih;

iii) prenaša letno več kakor dve toni nevarnih odpadkov ali več kakor 2000 ton drugih odpadkov s kraja nastanka, če se je pogodbenica odločila za poročanje o prenosih v skladu s pododstavkom d petega odstavka po vrsti odpadkov, ali

iv) prenaša onesnaževala iz priloge II s kraja nastanka v odpadnih vodah, namenjenih za obdelavo v čistilnih napravah, v količinah, ki presegajo mejne vrednosti iz 1. b stolpca priloge II;

sprejme obveznosti, ki so mu naložene na podlagi drugega odstavka,

b) ali zahtevajo, da lastnik ali upravljavec vsakega posameznega industrijskega kompleksa v njihovi pristojnosti, ki opravlja eno ali več dejavnosti iz priloge I s številom zaposlenih, ki je enako ali presega mejno število iz 2. stolpca priloge I, in izdeluje, predeluje ali uporablja onesnaževala iz priloge II v količinah, ki presegajo mejne vrednosti iz 3. stolpca priloge II, sprejmejo obveznosti, ki so mu naložene na podlagi drugega odstavka.

2. Pogodbenice zahtevajo, da lastnik ali upravljavec industrijskih kompleksov iz prvega odstavka pošlje podatke iz petega in šestega odstavka v skladu z zahtevami o onesnaževalih in odpadkih, pri katerih so bile presežene mejne količine.

3. Da bi pogodbenica dosegla namen tega protokola, se lahko pri posameznem onesnaževalu odloči, ali se uporablja mejna količina za izpust ali pa mejna količina za izdelavo, predelavo ali uporabo, če s tem izboljša informacija o izpustih in prenosih, ki je na voljo v njenem registru.

4. Pogodbenice zagotovijo, da podatke o izpustih onesnaževal iz razpršenih virov iz sedmega in osmega odstavka za vključitev v registre zbirajo njihovi pristojni organi ali pa za to določijo enega ali več javnih organov ali pristojnih teles.

5. Pogodbenice zahtevajo, da lastniki ali upravljavci industrijskih kompleksov, ki morajo poročati po drugem odstavku, pripravijo in pristojnemu organu pošljejo te podatke po posameznih industrijskih kompleksih:

a) ime, naslov, zemljepisna lega in dejavnost ali dejavnosti industrijskega kompleksa, na katerega se nanaša poročilo, ter ime lastnika ali upravljavca in po potrebi podjetja;

b) ime in številčno oznako za vsako onesnaževalo, o katerem je treba poročati po drugem odstavku;

c) količino vsakega onesnaževala, o katerem je treba poročati po drugem odstavku, ki je bilo izpuščeno iz industrijskega kompleksa v okolje v letu poročanja, z navedbo skupne količine in ali je bilo izpuščeno v zrak, vodo ali v tla, skupaj z globinskim injektiranjem.

d) eno od naslednjega:

i) količino vsakega onesnaževala, o katerem je treba poročati po drugem odstavku, ki se v letu poročanja prenaša s kraja nastanka, z ločenim navajanjem količin, prenesenih v odstranjevanje ali predelavo, ter ime in naslov industrijskega kompleksa, ki je odpadke sprejel, ali

ii) količino odpadkov, o katerih je treba poročati po drugem odstavku, ki se v letu poročanja prenaša s kraja nastanka, z ločenim navajanjem nevarnih in drugih odpadkov, za kateri koli postopek predelave ali odstranjevanja ter z navedbo oznak "R" ali "D" glede na to, ali so odpadki namenjeni predelavi ali odstranitvi po prilogi III, pri čezmejnem pošiljanju nevarnih odpadkov pa ime in naslov predelovalca ali odstranjevalca odpadkov ter dejanskega kraja predelave ali odstranitve odpadkov;

e) količino vsakega onesnaževala v odpadni vodi, o katerem je treba poročati po drugem odstavku, ki se v letu poročanja prenese s kraja nastanka, in

f) metodologijo, uporabljeno za pridobivanje podatkov iz pododstavkov c do e, v skladu z drugim odstavkom 9. člena z navedbo, ali so podatki pridobljeni z meritvami, izračuni ali oceno.

6. Podatki iz pododstavkov c do e petega odstavka vključujejo podatke o izpustih in prenosih, ki nastanejo pri rednih dejavnostih in izrednih dogodkih.

7. Pogodbenice v svojih registrih z ustrezno prostorsko razpršenostjo prikažejo podatke o izpustih onesnaževal iz razpršenih virov, za katere pogodbenica določi, da podatke zbirajo ustrezni organi in da jih je mogoče vključiti. Če pogodbenica ugotovi, da takih podatkov ni, sprejme ukrepe za začetek poročanja o izpustih ustreznih onesnaževal iz enega ali več razpršenih virov v skladu z državnimi prednostnimi nalogami.

8. Podatki iz sedmega odstavka vključujejo informacije o metodologiji, uporabljeni za pridobivanje podatkov.

8. člen

KROG POROČANJA

1. Pogodbenice zagotovijo, da so podatki, ki jih je treba vključiti v register, javno dostopni, urejeni in predstavljeni v registru po koledarskih letih. Leto poročanja je koledarsko leto, na katero se navedeni podatki nanašajo. Prvo leto poročanja je za vsako pogodbenico koledarsko leto po začetku veljavnosti protokola zanjo. Poročanje, zahtevano po 7. členu, je letno. Drugo leto poročanja pa je lahko drugo koledarsko leto po prvem letu poročanja.

2. Pogodbenice, ki niso organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, zagotovijo, da se podatki vključijo v njihove registre v petnajstih mesecih po poteku vsakega leta poročanja. Vendar pa se podatki za prvo leto poročanja v register vključijo v dveh letih po poteku navedenega leta poročanja.

3. Pogodbenice, ki so organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, zagotovijo, da se podatki za posamezno leto poročanja vključijo v njihove registre šest mesecev po tem, ko jih morajo vključiti pogodbenice, ki niso organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje.

9. člen

ZBIRANJE IN HRANJENJE PODATKOV

1. Pogodbenice zahtevajo, da lastniki ali upravljavci industrijskih kompleksov, ki morajo poročati po 7. členu, v skladu z drugim odstavkom in ustrezno pogosto zbirajo potrebne podatke za določitev izpustov in prenosov s kraja nastanka iz industrijskega kompleksa, o katerih je treba poročati po 7. členu, in da zapise podatkov, na podlagi katerih so bila sestavljena poročila, dajo na razpolago pristojnim organom za pet let od poteka leta poročanja. V arhivu je opisan tudi način zbiranja podatkov.

2. Pogodbenice zahtevajo, da lastniki ali upravljavci industrijskih kompleksov, ki morajo poročati po 7. členu, uporabijo najboljše razpoložljive informacije, ki lahko vključujejo podatke o spremljanju, emisijske faktorje, masne bilance, podatke o posrednem spremljanju ali druge izračune, strokovne ocene in druge metode. Po možnosti mora biti to narejeno v skladu z mednarodno priznanimi metodologijami.

10. člen

PRESOJA KAKOVOSTI

1. Pogodbenice zahtevajo, da lastniki ali upravljavci industrijskih kompleksov, za katere veljajo zahteve po poročanju po prvem odstavku 7. člena, zagotovijo kakovost podatkov, ki jih navajajo v poročilu.

2. Pogodbenice zagotovijo, da pristojni organi presojajo kakovost podatkov v njihovih registrih, zlasti glede popolnosti, doslednosti in verodostojnosti podatkov, ob upoštevanju vseh smernic, ki jih lahko oblikuje skupščina pogodbenic.

11. člen

DOSTOP JAVNOSTI DO INFORMACIJ

1. Pogodbenice v skladu s tem protokolom zagotovijo dostop javnosti do informacij, ki jih vsebuje register izpustov in prenosov onesnaževal, ne da bi zahtevale navedbo razloga, zlasti tako da zagotovijo elektronski dostop do registra po javnem telekomunikacijskem omrežju.

2. Če podatki iz registrov niso lahko dostopni javnosti po neposredni elektronski poti, pogodbenice zagotovijo, da pristojni organi na zahtevo čim prej in najpozneje v enem mesecu po dani zahtevi izdajo podatke na druge učinkovite načine.

3. Ob upoštevanju četrtega odstavka pogodbenice zagotovijo, da je dostop do podatkov iz njihovih registrov brezplačen.

4. Pogodbenice lahko svojim pristojnim organom dovolijo zaračunavanje za razmnoževanje posameznih podatkov iz drugega odstavka in pošiljanje, vendar taki stroški ne smejo presegati razumnega zneska.

5. Če podatki iz registrov niso lahko dostopni javnosti po neposredni elektronski poti, pogodbenice omogočajo elektronski dostop do svojih registrov na javnih krajih, na primer v javnih knjižnicah, uradih lokalnih organov ali na drugih primernih krajih.

12. člen

TAJNOST

1. Pogodbenice lahko pooblastijo pristojni organ, da skrbi za tajnost podatkov v registru, če bi njihovo javno razkritje škodljivo vplivalo na:

a) mednarodne odnose, obrambo države ali javno varnost;

b) sodni postopek, možnost, da se posamezniku pravično sodi, ali zmožnost, da javni organi izvedejo kazensko ali disciplinsko preiskavo;

c) tajnost poslovnih in industrijskih podatkov, če tako tajnost ščiti zakon zaradi varovanja pravno utemeljenih gospodarskih interesov;

d) pravice intelektualne lastnine ali

e) tajnost osebnih podatkov in/ali dokumentov, ki se nanašajo na fizično osebo, če ni privolila v razkritje podatkov javnosti in če tako tajnost ureja notranja zakonodaja.

Navedeni razlogi za tajnost se razlagajo omejevalno ob upoštevanju javnega interesa za razkritje in ob upoštevanju, ali se podatki nanašajo na izpuste v okolje.

2. Po pododstavku c prvega odstavka se razkritje podatkov o izpustih, ki so pomembni za varstvo okolja, obravnava po notranji zakonodaji.

3. Če ostanejo podatki tajni po prvem odstavku, se v registru navede, katera vrsta podatkov je bila zadržana, na primer z navedbo splošnih podatkov o kemikaliji in razlogov, zakaj so bili podatki zadržani.

13. člen

UDELEŽBA JAVNOSTI PRI OBLIKOVANJU DRŽAVNIH REGISTROV IZPUSTOV IN PRENOSOV ONESNAŽEVAL

1. Pogodbenice zagotovijo ustrezne možnosti za udeležbo javnosti pri oblikovanju državnih registrov izpustov in prenosov onesnaževal v okviru notranje zakonodaje.

2. Za namen prvega odstavka pogodbenice poskrbijo za možnost brezplačnega dostopa javnosti do informacij o predlaganih ukrepih za oblikovanje državnega registra izpustov in prenosov onesnaževal ter za možnost dajanja pripomb, informacij, analiz ali mnenj, pomembnih za odločanje, ustrezni organ pa jih primerno upošteva.

3. Kadar se sprejme odločitev za vzpostavitev ali občutno spremembo registra, pogodbenice zagotovijo, da so informacije o odločitvi in ugotovitvah, na podlagi katerih je bila sprejeta, pravočasno dostopne javnosti.

14. člen

DOSTOP DO PRAVNEGA VARSTVA

1. Pogodbenice v okviru svoje notranje zakonodaje zagotavljajo, da ima vsaka oseba, ki meni, da njen zahtevek za informacije iz drugega odstavka 11. člena ni bil upoštevan, da je bil delno ali v celoti neupravičeno zavrnjen, da je bil odgovor neustrezen ali da njen zahtevek kako drugače ni bil obravnavan v skladu z določbami iz navedenega odstavka, dostop do revizijskega postopka pred sodiščem ali pred drugim neodvisnim in nepristranskim telesom, določenim z zakonom.

2. Zahteve iz prvega odstavka ne posegajo v pravice in obveznosti v veljavnih pogodbah med pogodbenicami, ki urejajo vsebino tega člena.

15. člen

KREPITEV ZMOGLJIVOSTI

1. Pogodbenice spodbujajo ozaveščanje javnosti o registru izpustov in prenosov onesnaževal ter zagotavljajo pomoč in usmeritve pri dostopu do registra ter razumevanju in uporabljanju podatkov, ki jih vsebuje.

2. Pogodbenice morajo poskrbeti za ustrezno krepitev zmogljivosti v pristojnih organih in telesih ter usmeritve, da jim pomagajo pri opravljanju nalog iz tega protokola.

16. člen

MEDNARODNO SODELOVANJE

1. Pogodbenice po potrebi sodelujejo in si pomagajo:

a) pri mednarodnih dejavnostih za uresničevanja namena tega protokola;

b) pri vzpostavljanju sistemov v državah po tem protokolu na podlagi medsebojnih sporazumov med pogodbenicami;

c) z izmenjavo podatkov o izpustih in prenosih v obmejnih območjih po tem protokolu in

d) z izmenjavo podatkov o prenosih med pogodbenicami po tem protokolu.

2. Pogodbenice spodbujajo medsebojno sodelovanje oziroma sodelovanje z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, da bi spodbujale:

a) ozaveščenost javnosti na mednarodni ravni;

b) prenos tehnologije in

c) zagotavljanje tehnične pomoči v zvezi s tem protokolom pogodbenicam, ki so države v razvoju, in pogodbenicam, katerih gospodarstvo je v prehodu.

17. člen

SKUPŠČINA POGODBENIC

1. Ustanovi se skupščina pogodbenic. Prvo zasedanje se skliče najpozneje dve leti po začetku veljavnosti tega protokola. Nato se redna zasedanja skupščine pogodbenic sklicujejo za rednimi sestanki pogodbenic konvencije ali hkrati z njimi, razen če pogodbenice tega protokola ne sklenejo drugače. Skupščina pogodbenic skliče izredno zasedanje, če tako sklene na rednem zasedanju ali na pisno zahtevo ene od pogodbenic, če v šestih mesecih od dneva, ko izvršilni sekretar Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo pogodbenice obvesti o tem, omenjeno zahtevo podpre vsaj ena tretjina navedenih pogodbenic.
2. Skupščina pogodbenic stalno pregleduje izvajanje in razvoj tega protokola na podlagi rednih poročil pogodbenice, za to pa:

a) pregleduje razvoj registrov izpustov in prenosov onesnaževal ter spodbuja njihovo pospešeno uveljavljanje in poenotenje;

b) določi smernice, ki bodo pogodbenicam olajšale poročanje, z upoštevanjem potrebe po preprečevanju podvajanja dela v zvezi s tem;

c) oblikuje delovni program;

d) prouči in po potrebi sprejme ukrepe, ki bodo krepili mednarodno sodelovanje v skladu s 16. členom;

e) oblikuje pomožna telesa, za katera meni, da so potrebna;

f) v skladu z 20. členom obravnava in sprejme predloge za spremembe tega protokola in njegovih prilog, za katere meni, da so potrebne za namene tega protokola;

g) na prvem zasedanju obravnava in sporazumno sprejme poslovnik za svoja zasedanja in za zasedanja pomožnih teles z upoštevanjem poslovnikov, ki jih je sprejela skupščina pogodbenic konvencije;

h) obravnava sporazumno oblikovanje dogovorov o financiranju in mehanizmov tehnične pomoči, ki bodo olajšali izvajanje tega protokola;

i) po potrebi prosi za pomoč drugih ustreznih mednarodnih organov pri doseganju namena tega protokola in

j) obravnava in sprejme dodatne ukrepe, ki bi lahko bili potrebni za doseganje namena tega protokola, kakor so sprejetje smernic in priporočil, ki spodbujajo njegovo izvajanje.

3. Skupščina pogodbenic olajša izmenjavo podatkov o izkušnjah, pridobljenih s poročanjem o prenosih po posameznih onesnaževalih in vrstah odpadkov, in take izkušnje prouči, da bi ugotovila možnosti za poenotenje obeh načinov, ob upoštevanju javnega interesa za obveščenost v skladu s 1. členom ter splošne učinkovitosti državnih registrov izpustov in prenosov onesnaževal.

4. Organizacija združenih narodov, njene specializirane agencije in Mednarodna agencija za atomsko energijo ter države ali organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, ki imajo na podlagi 24. člena pravico podpisati ta protokol, vendar niso njegove pogodbenice, ter medvladne organizacije, usposobljene za področja, na katera se nanaša ta protokol, imajo pravico sodelovati kot opazovalke na zasedanjih skupščine pogodbenic. Za njihovo udeležbo in sodelovanje se uporablja poslovnik, ki ga je sprejela skupščina pogodbenic.

5. Nevladne organizacije, usposobljene za področja, na katera se nanaša ta protokol, ki so izvršilnega sekretarja Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo obvestile, da želijo biti zastopane na zasedanju skupščine pogodbenic, imajo pravico sodelovati kot opazovalke, razen če ena tretjina pogodbenic na zasedanju temu nasprotuje. Za njihovo udeležbo in sodelovanje se uporablja poslovnik, ki ga je sprejela skupščina pogodbenic.

18. člen

GLASOVALNA PRAVICA

1. Pogodbenica tega protokola ima en glas, razen v primerih iz drugega odstavka.

2. Organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje pri zadevah, ki so v njihovi pristojnosti, uresničujejo svojo glasovalno pravico s številom glasov, ki je enako številu njihovih držav članic, ki so pogodbenice. Te organizacije pa nimajo glasovalne pravice, če to pravico uresničujejo njihove države članice, in nasprotno.

19. člen

PRILOGE

Priloge k temu protokolu so njegov sestavni del in če ni izrecno določeno drugače, je sklicevanje na ta protokol obenem sklicevanje na njegove priloge.

20. člen

SPREMEMBE

1. Vsaka pogodbenica lahko predlaga spremembe tega protokola.

2. Predlogi za spremembe tega protokola se obravnavajo na zasedanju skupščine pogodbenic.

3. Predlogi za spremembe tega protokola se pisno predložijo sekretariatu, ki o njih vsaj šest mesecev pred zasedanjem, na katerem naj bi jih sprejeli, obvesti vse pogodbenice, druge države in organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, ki so se strinjale, da jih ta protokol zavezuje, in zanje še ni začel veljati, ter podpisnice.

4. Pogodbenice si zelo prizadevajo, da bi se soglasno dogovorile o vsaki predlagani spremembi tega protokola. Če so vse možnosti za soglasno sprejetje izčrpane in ni dosežen sporazum, se sprememba v skrajnem primeru sprejme s tričetrtinsko večino glasov pogodbenic, ki so na zasedanju navzoče in glasujejo.

5. V tem členu "pogodbenice, ki so navzoče in glasujejo" pomeni pogodbenice, ki so navzoče in oddajo glas za ali proti.

6. Sekretariat o spremembah tega protokola, sprejetih po četrtem odstavku, obvesti depozitarja, ki jih razpošlje vsem pogodbenicam, drugim državam in organizacijam za regionalno gospodarsko povezovanje, ki so se strinjale, da jih ta protokol zavezuje in zanje še ni začel veljati, ter podpisnicam.

7. Sprememba, razen spremembe priloge, začne veljati za tiste pogodbenice, ki so jo ratificirale, sprejele ali odobrile, devetdeseti dan po dnevu, ko je depozitar prejel listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi od najmanj treh četrtin pogodbenic, ki so bile pogodbenice ob sprejetju spremembe. Nato začne veljati za vse druge pogodbenice devetdeseti dan po dnevu, ko te pogodbenice deponirajo listino o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi spremembe.

8. Ob spremembi priloge pogodbenica, ki take spremembe ne sprejme, pisno obvesti depozitarja v dvanajstih mesecih od dneva, ko jo je razposlal. Depozitar o prejemu takega uradnega obvestila nemudoma obvesti vse pogodbenice. Pogodbenica lahko kadar koli umakne uradno obvestilo o zavrnitvi sprejetja in po tem začne sprememba priloge zanjo veljati.

9. Po dvanajstih mesecih od dneva, ko je depozitar razposlal spremembo priloge, kakor je določeno v šestem odstavku, začne veljati za tiste pogodbenice, ki depozitarju niso poslale uradnega obvestila po osmem odstavku, če do takrat takega uradnega obvestila ni poslala več kakor ena tretjina tistih, ki so bile pogodbenice ob sprejetju spremembe.

10. Če se sprememba priloge nanaša neposredno na spremembo tega protokola, ne začne veljati, dokler ne začne veljati sprememba tega protokola.

21. člen

SEKRETARIAT

Izvršilni sekretar Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo opravlja te naloge sekretariata za ta protokol:

a) pripravlja zasedanja in zagotavlja storitve za skupščino pogodbenic;

b) pogodbenicam pošilja poročila in druge informacije, prejete po tem protokolu;

c) poroča skupščini pogodbenic o dejavnostih sekretariata in

d) opravlja druge naloge, ki jih lahko določi skupščina pogodbenic na podlagi razpoložljivih sredstev.

22. člen

PREGLED SKLADNOSTI

Na prvem zasedanju skupščina pogodbenic soglasno določi nesodne, spravne in posvetovalne postopke ter institucionalne ureditve sodelovanja za ocenjevanje in spodbujanje skladnosti s tem protokolom ter za obravnavanje primerov neskladnosti. Pri oblikovanju teh postopkov in ureditev skupščina pogodbenic med drugim obravnava, ali lahko od javnosti prejema podatke o zadevah, povezanih s tem protokolom.

23. člen

REŠEVANJE SPOROV

1. Pri sporu med dvema ali več pogodbenicami o razlagi ali uporabi tega protokola si pogodbenice prizadevajo za rešitev spora s pogajanji ali po drugi mirni poti, sprejemljivi za stranke v sporu.

2. Pri podpisu, ratifikaciji, sprejetju, odobritvi protokola ali pristopu k njemu ali kadar koli pozneje lahko država depozitarju pisno izjavi, da za spor, ki ni bil rešen v skladu s prvim odstavkom, sprejema v odnosu do druge pogodbenice, ki sprejema enako obveznost, kot obveznega enega ali oba od navedenih načinov reševanja sporov:

a) predložitev spora Meddržavnemu sodišču;

b) arbitražo v skladu s postopkom iz priloge IV.

Organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje lahko da enakovredno izjavo v zvezi z arbitražo v skladu s postopkom iz pododstavka b.

3. Če stranke v sporu sprejmejo oba načina reševanja sporov iz drugega odstavka, se lahko spor predloži samo Meddržavnemu sodišču, razen če se stranke v sporu ne dogovorijo drugače.

24. člen

PODPIS

Ta protokol je na voljo za podpis v Kijevu (Ukrajina) od 21. do 23. maja 2003 na peti ministrski konferenci Okolje za Evropo, nato pa na sedežu Združenih narodov v New Yorku do 31. decembra 2003 za vse države, ki so članice Združenih narodov, in za organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, ki jih sestavljajo neodvisne države članice Združenih narodov, na katere so njihove države članice prenesle pristojnosti za zadeve, ki jih ureja ta protokol, vključno s pristojnostjo za sklepanje mednarodnih pogodb v zvezi s temi zadevami.

25. člen

DEPOZITAR

Depozitar tega protokola je generalni sekretar Združenih narodov.

26. člen

RATIFIKACIJA, SPREJETJE, ODOBRITEV IN PRISTOP

1. Ta protokol ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo države podpisnice in organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje iz 24. člena.

2. Za države in organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje iz 24. člena je protokol na voljo za pristop od 1. januarja 2004.

3. Za organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje iz 24. člena, ki postanejo pogodbenice, ne da bi bila tudi katera koli od njihovih držav članic pogodbenica tega protokola, veljajo vse obveznosti iz tega protokola. Če je ena ali več držav članic take organizacije pogodbenica, se organizacija in njene države članice dogovorijo o svojih nalogah za izpolnjevanje obveznosti iz tega protokola. V takih primerih organizacija in njene države članice ne morejo hkrati uresničevati pravic iz tega protokola.

4. Organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje iz 24. člena v svojih listinah o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu navedejo obseg svojih pristojnosti v zvezi z zadevami, ki jih ureja ta protokol. Te organizacije tudi obvestijo depozitarja o vsaki bistveni spremembi obsega svojih pristojnosti.

27. člen

ZAČETEK VELJAVNOSTI

1. Protokol začne veljati devetdeseti dan po dnevu deponiranja šestnajste listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

2. Za prvi odstavek tega člena se listina, ki jo deponira organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, ne šteje kot dodatna tistim, ki so jih deponirale države članice te organizacije.

3. Za države ali organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, ki ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo ta protokol ali k njemu pristopijo po deponiranju šestnajste listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, začne protokol veljati devetdeseti dan po dnevu, ko je ta država ali organizacija deponirala svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

28. člen

PRIDRŽKI

K temu protokolu ni mogoče dati pridržkov.

29. člen

ODPOVED

Kadar koli po treh letih od dneva, ko je ta protokol za pogodbenico začel veljati, lahko ta pogodbenica odpove protokol s pisnim uradnim obvestilom depozitarju. Taka odpoved začne veljati devetdeseti dan po dnevu, ko jo je depozitar prejel.

30. člen

VERODOSTOJNA BESEDILA

Izvirnik tega protokola, katerega besedila v angleškem, francoskem in ruskem jeziku so enako verodostojna, se deponira pri generalnem sekretarju Združenih narodov.

V POTRDITEV TEGA so podpisani in za to pravilno pooblaščeni podpisali ta protokol.

SESTAVLJENO v Kijevu enaindvajsetega maja dva tisoč tri.

Priloga I

DEJAVNOSTI

Št.

Dejavnost

Mejna vrednost zmogljivosti (1. stolpec)

Mejno število zaposlenih
(2. stolpec)

1.	Energetika

a)	rafinerije nafte in plina	*	10 zaposlenih
b)	naprave za uplinjanje in utekočinjanje	*
c)	termoelektrarne in druge kurilne naprave	z vhodno toplotno močjo 50 megavatov (MW)
d)	koksarne	*
e)	mlini za premog	z zmogljivostjo 1 tone na uro
f)	naprave za proizvodnjo izdelkov iz premoga in trdnega brezdimnega goriva	*

2.	Proizvodnja in predelava kovin

a)	naprave za praženje ali sintranje rud (vključno s sulfidnimi rudami)	*	10 zaposlenih
b)	naprave za proizvodnjo surovega železa ali jekla (primarno ali sekundarno taljenje), tudi s kontinuirnim litjem	z zmogljivostjo 2,5 tone na uro
c)	naprave za predelavo železa in jekla:
	i) vroča valjarna	z zmogljivostjo 20 ton surovega jekla na uro
	ii) kovačije s kladivi	z energijo 50 kilodžulov na kladivo, če uporabljena kalorična moč presega 20 MW
	iii) nanašanje zaščitnih prevlek iz staljenih kovin	z vložkom 2 ton surovega jekla na uro
d)	livarne železa in jekla	s proizvodno zmogljivostjo 20 ton na dan
e)	naprave:
	i) za proizvodnjo surovih barvnih kovin iz rude, koncentratov ali sekundarnih surovin z metalurškimi, kemičnimi ali elektrolitskimi postopki	*
	ii) za taljenje barvnih kovin, vključno zlitin in izdelkov. primernih za ponovno predelavo (iz postopkov rafinacije, vlivanja itd.)	s talilno zmogljivostjo 4 tone na dan za svinec in kadmij ali 20 ton na dan za vse druge kovine
f)	naprave za površinsko obdelavo kovin in plastičnih mas z uporabo elektrolitskih ali kemičnih postopkov	v delovnih kadeh s prostornino 30 m³

3.	Nekovinska industrija

a)	podzemno rudarjenje in sorodne dejavnosti	*	10 zaposlenih
b)	dnevni kop	če je površina, na kateri se dejansko izkopava, velika 25 hektarjev
c)	naprave za proizvodnjo:
	i) cementnega klinkerja v rotacijskih pečeh	s proizvodno zmogljivostjo 500 ton na dan
	ii) apna v rotacijskih pečeh	s proizvodno zmogljivostjo več kakor 50 ton na dan
	iii) cementnega klinkerja ali apna v drugih pečeh	s proizvodno zmogljivostjo 50 ton na dan
d)	naprave za proizvodnjo azbesta in izdelavo azbestnih izdelkov	*
e)	naprave za proizvodnjo stekla, vključno s steklenimi vlakni	s talilno zmogljivostjo 20 ton na dan
f)	naprave za taljenje nekovin, vključno s proizvodnjo mineralnih vlaken	s talilno zmogljivostjo 20 ton na dan
g)	naprave za izdelavo keramičnih izdelkov z žganjem, zlasti strešnikov, opek, ognjezdržnih opek, ploščic, lončevine ali porcelana	s proizvodno zmogljivostjo 75 ton na dan ali z zmogljivostjo peči 4 m³ in vložkom v posamezno peč 300 kg/m³

4.	Kemična industrija

a)	naprave za proizvodnjo osnovnih organskih kemikalij na industrijski ravni, kot so:		10 zaposlenih
	i) enostavni ogljikovodiki (ciklični ali aciklični, nasičeni ali nenasičeni, alifatski ali aromatski)	*
	ii) ogljikovodiki z vezanim kisikom, kakor so alkoholi, aldehidi, ketoni, karboksilne kisline, estri, acetati, etri, peroksidi, epoksidne smole
	iii) ogljikovodiki z vezanim žveplom
	iv) ogljikovodiki z vezanim dušikom, kakor so amini, amidi, nitroso-, nitrospojine ali nitratne spojine, nitrili, cianati, izocianati
	v) ogljikovodiki z vezanim fosforjem
	vi) halogenirani ogljikovodiki
	vii) organokovinske spojine
	viii) osnovne plastične mase (polimeri, sintetična vlakna in celulozna vlakna)
	ix) sintetični kavčuk
	x) organska barvila in pigmenti
	xi) površinsko aktivne snovi
b)	naprave za proizvodnjo osnovnih anorganskih kemikalij na industrijski ravni, kot so:	*
	i) plini, kakor so amonijak, klor ali vodikov klorid, fluor ali vodikov fluorid, ogljikovi oksidi, žveplove spojine, dušikovi oksidi, vodik, žveplov dioksid, karbonilklorid
	ii) kisline, kakor so kromova kislina, fluorovodikova kislina, fosforjeva kislina, dušikova kislina, klorovodikova kislina, žveplova kislina, oleum, žveplasta kislina
	iii) baze, kakor so amonijev hidroksid, kalijev hidroksid, natrijev hidroksid
	iv) soli, kakor so amonijev klorid, kalijev klorat, kalijev karbonat, natrijev karbonat, perborat, srebrov nitrat
	v) nekovine, kovinski oksidi ali druge anorganske spojine, kakor so kalcijev karbid, silicij, silicijev karbid
c)	naprave za proizvodnjo fosforjevih, dušikovih ali kalijevih gnojil (enostavnih ali sestavljenih) na industrijski ravni	*
d)	naprave za proizvodnjo osnovnih sredstev za zaščito rastlin in biocidov na industrijski ravni	*
e)	naprave, v katerih se uporabljajo kemični ali biološki postopki za industrijsko proizvodnjo osnovnih farmacevtskih izdelkov	*
f)	naprave za industrijsko proizvodnjo eksplozivov in pirotehničnih sredstev	*

5.	Ravnanje z odpadki in odpadno vodo

a)	naprave za sežiganje, pirolizo, predelavo, kemično obdelavo ali odlaganje nevarnih odpadkov	z zmogljivostjo 10 ton na dan	10 zaposlenih
b)	naprave za sežiganje komunalnih odpadkov	z zmogljivostjo 3 ton na uro
c)	naprave za odstranjevanje nenevarnih odpadkov	z zmogljivostjo 50 ton na dan
d)	odlagališča (razen odlagališč za inertne odpadke)	ki sprejmejo 10 ton odpadkov na dan ali s skupno zmogljivostjo 25.000 ton
e)	naprave za odstranjevanje ali predelavo živalskih trupov in živalskih odpadkov	z zmogljivostjo obdelave 10 ton na dan
f)	čistilne naprave za komunalne odpadne vode	z zmogljivostjo 100.000 populacijskih ekvivalentov
g)	neodvisno upravljane čistilne naprave za industrijsko odpadno vodo za eno ali več dejavnosti iz te priloge	z zmogljivostjo 10.000 m³ na dan

6.	Proizvodnja in predelava papirja in lesa

a)	industrijske naprave za proizvodnjo vlaknin iz lesa ali podobnega vlaknastega materiala	*	10 zaposlenih
b)	industrijske naprave za proizvodnjo papirja, kartona in lepenke ter drugih izdelkov, narejenih v glavnem iz lesa (kakor so iverne plošče, plošče iz stisnjenih vlaken in vezane lesene plošče)	s proizvodno zmogljivostjo 20 ton na dan
(c)	industrijske naprave za zaščito lesa in izdelkov iz lesa s kemikalijami	s proizvodno zmogljivostjo 50 m³na dan

7.	Intenzivna živinoreja in ribogojstvo

a)	naprave za intenzivno rejo perutnine ali prašičev	i) s 40.000 mesti za perutnino	10 zaposlenih
		ii) z 2000 mesti za prašiče pitance (težje od 30 kg)
		iii) s 750 mesti za plemenske svinje

intenzivno ribogojstvo

s proizvodno zmogljivostjo 1000 ton rib in lupinarjev letno

8.	Živalski in rastlinski izdelki v živilski industriji

a)	klavnice	z zmogljivostjo zakola 50 ton na dan
b)	obdelava in predelava za proizvodnjo hrane in pijače iz:		10 zaposlenih
	i) živalskih surovin (razen mleka)	s proizvodno zmogljivostjo 75 ton končnih izdelkov na dan
	ii) rastlinskih surovin	s proizvodno zmogljivostjo 300 ton končnih izdelkov na dan (povprečna četrtletna vrednost)
c)	obdelava in predelava mleka	z zmogljivostjo za 200 ton mleka na dan (povprečna letna vrednost)

9.	Druge dejavnosti

a)	naprave za predhodno obdelavo (postopki, kakor so spiranje, beljenje, mercerizacija) ali barvanje vlaken ali tkanin	z zmogljivostjo obdelave 10 ton na dan
b)	naprave za strojenje kož	z zmogljivostjo obdelave 12 ton končnih izdelkov na dan
c)	naprave za površinsko obdelavo snovi, predmetov ali izdelkov z uporabo organskih topil, zlasti za apreturo, tiskanje, premazovanje, razmaščevanje, impregniranje proti vodi in drugo impregniranje, klejanje, barvanje in čiščenje	z zmogljivostjo porabe 150 kg na uro ali 200 ton letno	10 zaposlenih
d)	naprave za proizvodnjo ogljika (antracita) ali elektrografita s sežiganjem ali grafitizacijo	*
e)	obrati za gradnjo, barvanje ali odstranjevanje barve z ladij	z zmogljivostjo za ladje, dolge 100 m

Pojasnila:
V 1. stolpcu so navedene mejne vrednosti iz podostavka a prvega odstavka 7. člena.
Zvezdica (*) pomeni, da se mejna vrednost ne uporablja (poročati je treba za vse industrijske komplekse).
V 2. stolpcu je navedeno mejno število zaposlenih iz pododstavka b prvega odstavka 7. člena.
"10 zaposlenih" pomeni 10 zaposlenih za polni delovni čas.

Priloga II

ONESNAŽEVALA

Št.	Številka CAS	Onesnaževalo	Mejna količina izpustov (1. stolpec)			Mejna količina prenosov s kraja nastanka onesnaževala (2. stolpec) kg/leto	Mejna količina za proizvodnjo, predelavo ali uporabo (3 stolpec) kg/leto
			v zrak (1. a stolpec )	v vodo (1. b stolpec )	v tla (1. c stolpec )
			kg/leto	kg/leto	kg/leto
1	74-82-8	metan (CH₄)	100 000	–	–	–	*
2	630-08-0	ogljikov monoksid (CO)	500 000	–	–	–	*
3	124-38-9	ogljikov dioksid (CO₂)	100 milijonov	–	–	–	*
4		fluorirani ogljikovodiki (HFC)	100	–	–	–	*
5	10024-97-2	dušikov oksid (N₂O)	10 000	–	–	–	*
6	7664-41-7	amonijak (NH₃)	10 000	–	–	–	10 000
7		nemetanske hlapne organske spojine (NMVOC)	100 000	–	–	–	*
8		dušikovi oksidi (NO_X/NO₂)	100 000	–	–	–	*
9		perfluorirani ogljikovodiki (PFC)	100	–	–	–	*
10	2551-62-4	žveplov heksafluorid (SF₆)	50	–	–	–	*
11		žveplovi oksidi (SO_X/SO₂)	150 000	–	–	–	*
12		celotni dušik	–	50 000	50 000	10 000	10 000
13		celotni fosfor	–	5000	5000	10 000	10 000
14		delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki (HCFC)	1	–	–	100	10 000
15		klorofluoroogljikovodiki (CFC)	1	–	–	100	10 000
16		haloni	1	–	–	100	10 000
17	7440-38-2	arzen in spojine (kot As)	20	5	5	50	50
18	7440-43-9	kadmij in spojine (kot Cd)	10	5	5	5	5
19	7440-47-3	krom in spojine (kot Cr)	100	50	50	200	10 000
20	7440-50-8	baker in spojine (kot Cu)	100	50	50	500	10 000
21	7439-97-6	živo srebro in spojine (kot Hg)	10	1	1	5	5
22	7440-02-0	nikelj in spojine (kot Ni)	50	20	20	500	10 000
23	7439-92-1	svinec in spojine (kot Pb)	200	20	20	50	50
24	7440-66-6	cink in spojine (kot Zn)	200	100	100	1000	10 000
25	15972-60-8	alaklor	–	1	1	5	10 000
26	309-00-2	aldrin	1	1	1	1	1
27	1912-24-9	atrazin	–	1	1	5	10 000
28	57-74-9	klordan	1	1	1	1	1
29	143-50-0	klordekon	1	1	1	1	1
30	470-90-6	klorfenvinfos	–	1	1	5	10 000
31	85535-84-8	kloroalkani, C₁₀– C₁₃	–	1	1	10	10 000
32	2921-88-2	klorpirifos	–	1	1	5	10 000
33	50-29-3	DDT	1	1	1	1	1
34	107-06-2	1,2-dikloretan (EDC)	1000	10	10	100	10 000
35	75-09-2	diklorometan (DCM)	1000	10	10	100	10 000
36	60-57-1	dieldrin	1	1	1	1	1
37	330-54-1	diuron	–	1	1	5	10 000
38	115-29-7	endosulfan	–	1	1	5	10 000
39	72-20-8	endrin	1	1	1	1	1
40		halogenirane organske spojine (kot AOX)	–	1000	1000	1000	10 000
41	76-44-8	heptaklor	1	1	1	1	1
42	118-74-1	heksaklorobenzen (HCB)	10	1	1	1	5
43	87-68-3	heksaklorobutadien (HCBD)	–	1	1	5	10 000
44	608-73-1	1,2,3,4,5,6-heksaklorocikloheksan (HCH)	10	1	1	1	10
45	58-89-9	lindan	1	1	1	1	1
46	2385-85-5	mireks	1	1	1	1	1
47		PCDD + PCDF (dioksini + furani) (kot Teq)	0.001	0.001	0.001	0.001	0.001
48	608-93-5	pentaklorobenzen	1	1	1	5	50
49	87-86-5	pentaklorofenol (PCP)	10	1	1	5	10 000
50	1336-36-3	poliklorirani bifenili (PCB)	0.1	0.1	0.1	1	50
51	122-34-9	simazin	–	1	1	5	10 000
52	127-18-4	tetrakloroetilen (PER)	2 000	–	–	1 000	10 000
53	56-23-5	tetraklorometan (TCM)	100	–	–	1 000	10 000
54	12002-48-1	triklorobenzeni (TCB)	10	–	–	1 000	10 000
55	71-55-6	1,1,1-trikloroetan	100	–	–	1 000	10 000
56	79-34-5	1,1,2,2-tetrakloroetan	50	–	–	1 000	10 000
57	79-01-6	trikloroetilen	2 000	–	–	1 000	10 000
58	67-66-3	triklorometan	500	–	–	1 000	10 000
59	8001-35-2	toksafen	1	1	1	1	1
60	75-01-4	vinilklorid	1 000	10	10	100	10 000
61	120-12-7	antracen	50	1	1	50	50
62	71-43-2	benzen	1 000	200 (kot BTEX)^a/	200 (kot BTEX)^a/	2000 (kot BTEX)^a/	10 000
63		bromirani difeniletri (PBDE)	–	1	1	5	10 000
64		nonilfenol in nonilfenol etoksilati (NP/NPE)	–	1	1	5	10 000
65	100-41-4	etil benzen	–	200 (kot BTEX)^a/	200 (kot BTEX)^a/	2000 (kot BTEX)^a/	10 000
66	75-21-8	etilen oksid	1 000	10	10	100	10 000
67	34123-59-6	izoproturon	–	1	1	5	10 000
68	91-20-3	naftalen	100	10	10	100	10 000
69		organo-kositrove spojine (kot celotni Sn)	–	50	50	50	10 000
70	117-81-7	di-(2-etilheksil) ftalat (DEHP)	10	1	1	100	10 000
71	108-95-2	fenoli (kot celotni C)	–	20	20	200	10 000
72		policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH)^b/	50	5	5	50	50
73	108-88-3	toluen	–	200 (kot BTEX)^a/	200 (kot BTEX)^a/	2000 (kot BTEX)^a/	10 000
74		spojine tributilkositra	–	1	1	5	10 000
75		spojine trifenilkositra	–	1	1	5	10 000
76		celotni organski ogljik (TOC) (kot celotni C ali COD/3)	–	50 000	–	–	**
77	1582-09-8	trifluralin	–	1	1	5	10 000
78	1330-20-7	ksileni	–	200 (kot BTEX)^a/	200 (kot BTEX)^a/	2000 (kot BTEX)^a/	10 000
79		kloridi (kot celotni Cl)	–	2 milijona	2 milijona	2 milijona	10 000 ^c/
80		klor in anorganske spojine (kot celotna HCl)	10 000	–	–	–	10 000
81	1332-21-4	azbest	1	1	1	10	10 000
82		cianidi (kot celotni CN)	–	50	50	500	10 000
83		fluoridi (kot celotni F)	–	2 000	2 000	10 000	10 000 ^c/
84		fluor in anorganske spojine (kot HF)	5 000	–	–	–	10 000
85	74-90-8	vodikov cianid (HCN)	200	–	–	–	10 000
86		delci (PM₁₀)	50 000	–	–	–	*

Pojasnila:

Številka onesnaževala CAS je natančna oznaka Službe za izmenjavo kemijskih izvlečkov.

V 1. stolpcu so navedene mejne vrednosti iz prve in četrte točke pododstavka a prvega odstavka 7. člena. Če je presežena mejna vrednost v danem podstolpcu (zrak, voda ali tla), morajo pogodbenice, ki so se odločile za način poročanja iz pododstavka a prvega odstavka 7. člena za industrijski kompleks poročati o izpustih ali pri onesnaževalih v odpadni vodi, ki je namenjena v čistilne naprave o prenosih v dele okolja iz navedenega podstolpca.

V 2. stolpcu so navedene mejne vrednosti iz druge točke pododstavka a prvega odstavka 7. člena. Če so za posamezno onesnaževalo presežene mejne vrednosti iz tega stolpca, morajo pogodbenice, ki so se odločile za način poročanja iz druge točke pododstavka a prvega odstavka 7. člena, za industrijski kompleks poročati o prenosu tega onesnaževala s kraja nastanka.

V 3. stolpcu so navedene mejne vrednosti iz pododstavka b prvega odstavka 7. člena. Če so za posamezno onesnaževalo presežene mejne vrednosti iz tega stolpca, morajo pogodbenice, ki so se odločile za način poročanja iz pododstavka b prvega odstavka 7. člena, za industrijski kompleks poročati o izpustih ali prenosu tega onesnaževala s kraja nastanka.

Črtica (–) pomeni, da se za parameter ne zahteva poročanje.

Zvezdica (*) pomeni, da se za tako onesnaževalo mejna količina izpusta v 1. a stolpcu uporablja namesto mejne količine za izdelavo, predelavo ali uporabo.

Dvojna zvezdica (**) pomeni, da se za tako onesnaževalo mejna količina izpusta v 1. b stolpcu uporablja namesto mejne količine za izdelavo, predelavo ali uporabo.
Opombe pod črto:

a/ O posameznih onesnaževalih je treba poročati, če je prekoračena mejna vrednost BTEX (vsota parametrov za benzen, toluen, etilbenzen, ksilen).

b/ Policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH) se merijo kot benzo(a)piren (50-32-8), benzo(b)fluoranten (205-99-2), benzo(k)fluoranten (207-08-9), indeno (l,2,3-cd) piren (193-39-5) (iz Protokola o obstojnih organskih onesnaževalih h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja).

c/ Kot anorganske spojine.

Priloga III

DEL A

POSTOPKI ODSTRANJEVANJA ("D")

– odlaganje v ali na zemljo (npr. odlagališče)
– obdelava v zemlji (npr. biološka razgradnja tekočih odpadkov ali gošč v zemlji)
– globinsko injektiranje (npr. odpadkov s črpalkami v vrtine, solne jaške ali naravno dana odlagališča)
– površinska zajezitev (npr. vlivanje tekočih odpadkov v jame, ribnike ali lagune)
– posebej prirejeno odlagališče (npr. odlaganje v posamezne nevpadljive obložene celice s pokrovom, ločene med seboj in od okolja)
– izpuščanje v vodo, razen v morje/oceane
– izpuščanje v morje/oceane, vključno z odlaganjem na morsko dno
– biološka obdelava, ki ni določena drugje v tej prilogi, pri kateri nastanejo končne spojine ali mešanice, ki se odstranjujejo z enim od postopkov, navedenih v tem delu
– fizikalno-kemična obdelava, ki ni določena drugje v tej prilogi, pri kateri nastanejo končne spojine ali mešanice, ki se odstranjujejo z enim od postopkov, navedenih v tem delu (npr. izparevanje, sušenje, kalcinacija, nevtralizacija, obarjanje)
– sežiganje na kopnem
– sežiganje na morju
– trajno skladiščenje (npr. nameščanje posod v rudnik)
– spajanje ali mešanje pred izvajanjem enega od postopkov, navedenih v tem delu
– ponovno pakiranje pred izvajanjem enega od postopkov, navedenih v tem delu
– skladiščenje do enega od postopkov, navedenih v tem delu

DEL B

POSTOPKI PREDELAVE ("R")

– uporaba načeloma kot gorivo ali drugače za pridobivanje energije
– pridobivanje topil/regeneracija
– recikliranje/pridobivanje organskih snovi, ki se ne uporabljajo kot topila
– recikliranje/pridobivanje kovin in njihovih spojin
– recikliranje/pridobivanje drugega anorganskega materiala
– regeneracija kislin ali baz
– predelava sestavin, ki se uporabljajo za zmanjšanje onesnaževanja
– predelava sestavin iz katalizatorjev
– ponovno rafiniranje olja in druga ponovna uporaba olja
– vnos v tla ali na tla v korist kmetijstvu ali za ekološko izboljšanje
– uporaba odpadkov, pridobljenih s katerim koli postopkom, navedenim v tem delu
– izmenjava odpadkov za predelavo s katerim koli postopkom, navedenim v tem delu
– skladiščenje odpadkov do enega od postopkov, navedenih v tem delu

Priloga IV

ARBITRAŽA

1. Če se spor predloži v reševanje arbitraži po drugem odstavku 23. člena tega protokola, stranka ali stranke po diplomatski poti obvestijo drugo stranko ali stranke v sporu ter sekretariat o vsebini arbitraže ter zlasti navedejo člene tega protokola, katerih razlaga ali uporaba je sporna. Sekretariat pošlje prejete podatke vsem pogodbenicam tega protokola.

2. Razsodišče sestavljajo trije člani. Tožeča stranka ali stranke in druga stranka ali stranke v sporu imenujejo po enega razsodnika in tako imenovana razsodnika sporazumno določita tretjega razsodnika, ki je predsednik razsodišča. Ta ni državljan nobene od strank v sporu, nima običajnega prebivališča na njihovem ozemlju, ni pri njih zaposlen, niti se ni s to zadevo kakor koli drugače ukvarjal.

3. Če predsednik razsodišča ni bil določen v dveh mesecih od imenovanja drugega razsodnika, imenuje predsednika izvršilni sekretar Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo na zahtevo ene od strank v sporu v naslednjih dveh mesecih.

4. Če ena od strank v sporu ne imenuje razsodnika v dveh mesecih od prejema obvestila iz prvega odstavka, lahko druga stranka o tem obvesti izvršilnega sekretarja Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo, ki v naslednjih dveh mesecih določi predsednika razsodišča. Ko je predsednik razsodišča določen, zahteva od stranke, ki ga ni imenovala, da to stori v dveh mesecih. Če tega ne stori v navedenem roku, predsednik o tem obvesti izvršilnega sekretarja Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo, ki imenuje razsodnika v naslednjih dveh mesecih.

5. Razsodišče odloča po mednarodnem pravu in tem protokolu.

6. Razsodišče, ustanovljeno po tej prilogi, sestavi svoj poslovnik.

7. Razsodišče sprejema odločitve o postopku in vsebini z večino glasov svojih članov.

8. Razsodišče lahko sprejme vse potrebne ukrepe za ugotovitev dejstev.

9. Stranke v sporu olajšajo delo razsodišča in mu zlasti z vsemi razpoložljivimi sredstvi:

a) zagotavljajo vso ustrezno dokumentacijo, sredstva in informacije;

b) po potrebi omogočijo vabljenje prič ali izvedencev in pridobijo njihove izjave ali mnenja.

10. Stranke in razsodniki varujejo tajne podatke, ki jih med postopkom razsodišča prejmejo kot tajne.

11. Na zahtevo ene od strank lahko razsodišče priporoči začasne ukrepe za varovanje.

12. Če ena od strank v sporu ne pride na razsodišče ali če se ji ne uspe zagovarjati, lahko druga stranka zahteva, da razsodišče nadaljuje postopek in sprejme končno odločitev. Odsotnost stranke ali dejstvo, da se ji ni uspelo zagovarjati, ne ovira postopka. Preden razsodišče sprejme končno odločitev, se mora prepričati, da je zahtevek dejansko in pravno dobro utemeljen.

13. Razsodišče lahko obravnava protizahtevke, ki izhajajo neposredno iz vsebine spora, in o njih odoloča.

14. Če razsodišče zaradi posebnih okoliščin primera ne določi drugače, krijejo stroške razsodišča, vključno z denarnim nadomestilom za njegove člane, stranke v sporu v enakih deležih. Razsodišče vodi evidenco vseh svojih stroškov in strankam predloži končni obračun.

15. Vsaka pogodbenica tega protokola, ki ima pravni interes v zvezi z vsebino spora in jo odločitev lahko prizadene, lahko s soglasjem razsodišča vstopi v postopek.

16. Razsodišče izda razsodbo v petih mesecih od dneva ustanovitve, razen če ne ugotovi, da je treba ta rok podaljšati, vendar le za obdobje, ki ne sme biti daljše od petih mesecev.

17. Razsodbi razsodišča se priloži obrazložitev. Razsodba je dokončna in zavezujoča za vse stranke v sporu. Razsodišče pošlje razsodbo strankam v sporu in sekretariatu. Sekretariat pošlje prejete informacije vsem pogodbenicam tega protokola.

18. Morebiten spor med strankami zaradi razlage ali izvršitve razsodbe lahko stranka predloži razsodišču, ki jo je izdalo, če to ni več mogoče, pa drugemu razsodišču, ki se v ta namen ustanovi na enak način kakor prvo.

3. člen

Za izvajanje protokola skrbi Ministrstvo za okolje in prostor.

4. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.

Številka: 801-01/09-40/10
Datum: 2. februar 2010
EPA 813-V

Državni zbor
mag. Vasja Klavora
podpredsednik

Zadnja sprememba: 02/18/2010

Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni