Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI


Z A K O N

O RATIFIKACIJI PROTOKOLA O STRATEŠKI PRESOJI VPLIVOV NA OKOLJE H KONVENCIJI O PRESOJI ČEZMEJNIH VPLIVOV NA OKOLJE (MPSPVO)


1. člen

Ratificira se Protokol o strateški presoji vplivov na okolje h Konvenciji o presoji čezmejnih vplivov na okolje, sestavljen 21. maja 2003 v Kijevu (Ukrajina).

2. člen

Besedilo protokola se v izvirniku v angleškem in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:


PROTOKOL O
O STRATEŠKI PRESOJI VPLIVOV NA OKOLJE H KONVENCIJI O PRESOJI ČEZMEJNIH VPLIVOV NA OKOLJE


Pogodbenice tega protokola so se

ob spoznanju o pomembnosti vključevanja okolja, tudi zdravja, v pripravo in sprejemanje načrtov ter programov in v primernem obsegu politik in zakonodaje,

ob zavezi za spodbujanje trajnostnega razvoja na podlagi sklepov konference Združenih narodov o okolju in razvoju (Rio de Janeiro, Brazilija, 1992), zlasti četrtega in desetega načela Izjave iz Ria o okolju in razvoju ter Agende 21, in na podlagi tretje ministrske konference o okolju in zdravju (London, 1999) ter na podlagi svetovnega vrha o trajnostnem razvoju (Johannesburg, Južna Afrika, 2002),

ob upoštevanju Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje, sestavljene v Espooju na Finskem 25. februarja 1991, in Sklepa II/9 njenih pogodbenic iz Sofije z dne 26. in 27. februarja 2001, s katerim je bilo določeno, da se pripravi pravno zavezujoč protokol o strateški presoji vplivov na okolje,

ob spoznanju, da bi morala imeti strateška presoja vplivov na okolje pomembno vlogo pri pripravi in sprejemanju načrtov, programov in v primernem obsegu politik in zakonodaje ter da bo širša uporaba načel strateške presoje vplivov na okolje v zvezi z načrti, programi, politikami in zakonodajo še naprej krepila sistematično analiziranje njihovih pomembnih posledic za okolje,

ob priznavanju Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, sestavljene v Aarhusu na Danskem 25. junija 1998, in ob upoštevanju ustreznih odstavkov Izjave iz Lucce, sprejete na prvem zasedanju njenih pogodbenic,

zavedajoč se pomembnosti udeležbe javnosti pri strateški presoji vplivov na okolje,

ob priznavanju koristi za zdravje in blaginjo sedanjih in prihodnjih generacij, ki bodo nastale, če bo potreba po zaščiti in izboljšanju zdravja ljudi upoštevana kot del strateške presoje vplivov na okolje, ter ob priznavanju dela, ki ga v zvezi s tem opravlja Svetovna zdravstvena organizacija,

ob upoštevanju nujnosti in pomembnosti pospeševanja mednarodnega sodelovanja pri presoji čezmejnih okoljskih in zdravstvenih posledic predlaganih načrtov in programov ter v primernem obsegu politik in zakonodaje


sporazumele:

1. člen

NAMEN

Namen tega protokola je zagotoviti visoko raven varstva okolja, tudi zdravja, tako da se:

a) pri oblikovanju načrtov in programov zagotovi dosledno upoštevanje okolja, tudi zdravja;

b) pri pripravi politik in zakonodaje zagotovi upoštevanje okolja, tudi zdravja;

c) vzpostavijo jasni, pregledni in učinkoviti postopki strateške presoje vplivov na okolje;

d) pri strateški presoji vplivov na okolje zagotovi udeležba javnosti in

e) okolje, tudi zdravje, tako vključi v ukrepe in instrumente, namenjene nadaljnjemu trajnostnemu razvoju.

2. člen

OPREDELITEV POJMOV

V tem protokolu:

1. "konvencija" pomeni Konvencijo o presoji čezmejnih vplivov na okolje;

2. "pogodbenica" pomeni pogodbenico tega protokola, razen če ni določeno drugače;

3. "pogodbenica izvora" pomeni pogodbenico ali pogodbenice tega protokola, v katerih pristojnosti je predvidena priprava načrta ali programa;

4. "prizadeta pogodbenica" pomeni pogodbenico ali pogodbenice tega protokola, ki bi jih lahko prizadele čezmejne okoljske posledice načrtov ali programov, tudi zdravstvene;

5. "načrti in programi" pomenijo načrte in programe ter vse njihove spremembe:

a) ki jih zahtevajo zakonodajne, regulativne ali upravne določbe
in

b) ki jih neki organ pripravi in/ali sprejme ali jih pripravlja za sprejetje po formalnem parlamentarnem ali vladnem postopku;

6. "strateška presoja vplivov na okolje" pomeni oceno verjetnih okoljskih posledic, tudi zdravstvenih, ki vključuje določitev obsega okoljskega poročila in njegovo pripravo, način udeležbe javnosti in posvetovanj, ob upoštevanju okoljskega poročila in rezultatov udeležbe javnosti in posvetovanj v načrtih ali programih;

7. "okoljske posledice, tudi zdravstvene" pomenijo vse posledice za okolje, tudi za zdravje ljudi, rastlinstvo, živalstvo, biotsko raznovrstnost, tla, podnebje, zrak, vodo, krajino, naravne vrednote, materialne dobrine, kulturno dediščino in medsebojni vpliv med temi dejavniki;

8. "javnost" pomeni eno ali več fizičnih ali pravnih oseb in v skladu z notranjo zakonodajo ali prakso njihova združenja, organizacije ali skupine.

3. člen


SPLOŠNE DOLOČBE


1. Vsaka pogodbenica sprejme potrebne zakonodajne, regulativne in druge primerne ukrepe za izvajanje določb tega protokola v jasnem in preglednem okviru.

2. Vsaka pogodbenica si prizadeva, da javnosti zagotovi pomoč in dajanje usmeritev uradnih oseb in organov glede zadev iz tega protokola.

3. Vsaka pogodbenica predvidi primerno priznanje in podporo združenjem, organizacijam ali skupinam, ki spodbujajo varstvo okolja, tudi zdravja, v smislu tega protokola.

4. Določbe tega protokola ne vplivajo na pravico pogodbenice, da vztraja pri dodatnih ukrepih ali jih uvede v zvezi z vprašanji iz tega protokola.

5. Vsaka pogodbenica se zavzema za doseganje ciljev tega protokola v mednarodnih postopkih odločanja in ustreznih mednarodnih organizacijah.

6. Vsaka pogodbenica zagotavlja, da osebe, ki svoje pravice uveljavljajo v skladu z določbami tega protokola, zaradi svojega delovanja ne bodo kakor koli kaznovane, preganjane ali nadlegovane. Ta določba ne vpliva na pristojnost sodišč v državah pri določanju razumnih stroškov v sodnih postopkih.

7. Na podlagi določb tega protokola lahko javnost uveljavlja svoje pravice, ne da bi bili posamezniki diskriminirani zaradi državljanstva, narodnosti ali prebivališča, pravne osebe pa zaradi kraja registracije sedeža ali dejanskega kraja opravljanja dejavnosti.

4. člen

PODROČJE UPORABE V ZVEZI Z NAČRTI IN PROGRAMI

1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se strateška presoja vplivov na okolje opravi za načrte in programe iz drugega, tretjega in četrtega odstavka, ki bi verjetno imeli pomembne posledice za okolje, tudi zdravje.

2. Strateška presoja vplivov na okolje se opravi za načrte in programe, ki se pripravijo za kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, energetiko, industrijo z rudarstvom, promet, regionalni razvoj, ravnanje z odpadki, upravljanje voda, telekomunikacije, turizem, prostorsko načrtovanje ali rabo zemljišč, in določa okvir za prihodnjo odobritev projektov iz priloge I in za vse druge projekte iz priloge II, za katere se po notranji zakonodaji zahteva presoja vplivov na okolje.

3. Za načrte in programe, razen tistih iz drugega odstavka, ki določajo okvir za prihodnjo odobritev projektov, se strateška presoja vplivov na okolje opravi, če se pogodbenica tako odloči v skladu s prvim odstavkom 5. člena.

4. Za načrte in programe iz drugega odstavka, ki določajo uporabo majhnih površin na lokalni ravni, in za manjše spremembe načrtov in programov iz drugega odstavka se strateška presoja vplivov na okolje opravi samo, če se pogodbenica za to odloči v skladu s prvim odstavkom 5. člena.

5. Ta protokol ne velja za:

a) načrte in programe, namenjene izključno obrambi države ali civilni zaščiti;
5. člen

PREVERJANJE NAČRTOV IN PROGRAMOV

1. Vsaka pogodbenica s preučitvijo posamičnih primerov ali podrobno opredelitvijo vrst načrtov in programov ali kombinacijo obojega ugotovi, ali bi načrti in programi iz tretjega in četrtega odstavka 4. člena verjetno imeli pomembne posledice za okolje, tudi zdravje. Pri tem vsaka pogodbenica vedno upošteva merila iz priloge III.

2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se v postopkih iz prvega odstavka opravi posvetovanje z organi, pristojnimi za okolje in zdravje, iz prvega odstavka 9. člena.

3. Vsaka pogodbenica si v ustreznem obsegu prizadeva zagotoviti možnost udeležbe javnosti pri preverjanju načrtov in programov na podlagi tega člena.

4. Vsaka pogodbenica z javnimi obvestili ali drugimi primernimi sredstvi, kot so elektronski mediji, pravočasno zagotovi dostop javnosti do ugotovitev na podlagi prvega odstavka, pri čemer navede razloge, zakaj strateška presoja vplivov na okolje ni potrebna.

6. člen

OBSEG PRESOJE VPLIVOV NA OKOLJE

1. Vsaka pogodbenica predpiše ureditev za določitev ustreznih podatkov, ki se vključijo v okoljsko poročilo v skladu z drugim odstavkom 7. člena.

2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se pri določanju ustreznih podatkov, ki se vključijo v okoljsko poročilo, opravi posvetovanje z organi, pristojnimi za okolje in zdravje, iz prvega odstavka 9. člena.

3. Vsaka pogodbenica si v ustreznem obsegu prizadeva zagotoviti možnost za udeležbo javnosti pri določanju ustreznih podatkov, ki se vključijo v okoljsko poročilo.

7. člen

OKOLJSKO POROČILO

1. Vsaka pogodbenica zagotovi pripravo okoljskega poročila za načrte in programe, za katere se opravi strateška presoja vplivov na okolje.

2. Okoljsko poročilo v skladu z obsegom presoje, določenim po 6. členu, opredeli, opiše in oceni verjetne pomembne okoljske, tudi zdravstvene, posledice izvajanja načrta in programa ter razumne alternative. Poročilo vsebuje take podatke iz priloge IV, kot se lahko razumno zahtevajo, pri čemer se upoštevajo:

a) trenutno znanje in načini presoje;

b) vsebina in raven podrobnosti načrtov ali programov ter dosežena stopnja v postopku odločanja;

c) interes javnosti in

d) potrebe organa odločanja po informacijah.

3. Za izpolnitev zahtev tega protokola vsaka pogodbenica zagotovi zadovoljivo kakovost okoljskega poročila.

8. člen

UDELEŽBA JAVNOSTI

1. Vsaka pogodbenica zagotovi javnosti možnost, da je dejansko, pravočasno in dovolj zgodaj, ko so še vse možnosti odprte, udeležena pri strateški presoji vplivov na okolje.

2. Vsaka pogodbenica z uporabo elektronskih medijev ali drugih primernih sredstev zagotovi pravočasen dostopnost javnosti do osnutkov načrtov ali programov ter okoljskega poročila.

3. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se za namene prvega in četrtega odstavka javnost, tudi ustrezne nevladne organizacije, opredelijo.

4. Vsaka pogodbenica zagotovi, da ima javnost iz tretjega odstavka v razumnem roku možnost izraziti mnenje o osnutkih načrtov ali programov ter o okoljskem poročilu.

5. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se podrobno predpišejo in objavijo načini obveščanja javnosti in posvetovanja z zainteresirano javnostjo. V ta namen vsaka pogodbenica v primernem obsegu upošteva podatke iz priloge V.

9. člen

POSVETOVANJE Z ORGANIZACIJAMI, PRISTOJNIMI ZA OKOLJE IN ZDRAVJE

1. Vsaka pogodbenica določi organe za posvetovanje, ki so zaradi svoje posebne odgovornosti za okolje ali zdravje verjetno povezani z okoljskimi, tudi zdravstvenimi, posledicami izvajanja načrtov ali programov.

2. Osnutek načrta ali programa in okoljsko poročilo sta na voljo organom iz prvega odstavka.

3. Vsaka pogodbenica zagotovi organom iz prvega odstavka možnost, da dejansko, pravočasno in dovolj zgodaj izrazijo mnenje o osnutku načrta ali programa ter o okoljskem poročilu.

4. Vsaka pogodbenica podrobno predpiše načine obveščanja organov, pristojnih za okolje in zdravje, iz prvega odstavka in posvetovanja z njimi.

10. člen

ČEZMEJNO POSVETOVANJE

1. Če pogodbenica izvora meni, da bi izvajanje načrta ali programa verjetno imelo pomembne čezmejne okoljske, tudi zdravstvene, posledice, ali če pogodbenica, ki bi bila lahko občutno prizadeta, tako zahteva, pogodbenica izvora pred sprejetjem načrta ali programa o tem čim prej uradno obvesti prizadeto pogodbenico.

2. Uradno obvestilo med drugim vsebuje:

a) osnutek načrta ali programa in okoljsko poročilo, vključno s podatki o verjetnih čezmejnih okoljskih, tudi zdravstvenih, posledicah, in

b) podatke o postopku odločanja z navedbo razumnega roka za odgovor s pripombami.

3. Prizadeta pogodbenica v roku, določenem v uradnem obvestilu, pogodbenici izvora sporoči, ali se želi posvetovati pred sprejetjem načrta ali programa; če je tako, pogodbenici začneta posvetovanja o verjetnih čezmejnih okoljskih, tudi zdravstvenih, posledicah izvajanja načrta ali programa ter o predvidenih ukrepih za preprečevanje, zmanjševanje ali omilitev škodljivih posledic.

4. Na morebitnih posvetovanjih se pogodbenici podrobno dogovorita o ureditvi, ki bo zagotovila, da so javnost in organi iz prvega odstavka 9. člena v prizadeti pogodbenici ustrezno obveščeni in da imajo možnost v razumnem roku izraziti mnenje o osnutku načrta ali programa in o okoljskem poročilu.

11. člen

ODLOČANJE

1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se po sprejetju načrta ali programa ustrezno upoštevajo:

a) ugotovitve okoljskega poročila, b) ukrepi za preprečevanje, zmanjševanje ali omilitev škodljivih posledic, opredeljenih v okoljskem poročilu, in c) pripombe, prejete v skladu z 8. do 10. členom.

2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se po sprejetju načrta ali programa javnost, organi iz prvega odstavka 9. člena in pogodbenice, s katerimi je bilo v skladu z 10. členom opravljeno posvetovanje, o tem obvestijo in da se jim načrt ali program da na voljo skupaj z izjavo, ki povzema, kako so bili vanj vključeni okoljski, tudi zdravstveni, vidiki, kako so bile upoštevane pripombe, prejete v skladu z 8. do 10. členom, in kateri so bili razlogi za sprejetje načrta ali programa glede na obravnavane razumne alternative.

12. člen

SPREMLJANJE

1. Vsaka pogodbenica spremlja pomembne posledice izvajanja načrtov in programov, sprejetih po 11. členu, za okolje, tudi zdravje, da bi med drugim čim prej opredelila nepredvidene škodljive posledice in lahko sprejela ustrezne omilitvene ukrepe.

2. Ugotovitve spremljanja so na voljo organom iz prvega odstavka 9. člena in javnosti v skladu z notranjo zakonodajo.

13. člen

POLITIKE IN ZAKONODAJA

1. Vsaka pogodbenica si prizadeva zagotoviti, da se pri pripravi politik in zakonodaje, ki bi verjetno imele pomembne posledice za okolje, tudi zdravje, ustrezno upošteva okolje, tudi zdravje.

2. Pri uporabi prvega odstavka vsaka pogodbenica upošteva ustrezna načela in elemente tega protokola.

3. V skladu s prvim odstavkom vsaka pogodbenica določi, kadar je to primerno, uporabne načine za upoštevanje in vključitev okolja, tudi zdravja, pri čemer upošteva, da mora biti postopek odločanja pregleden.

4. Vsaka pogodbenica o izvajanju tega člena poroča na sestanku pogodbenic konvencije, ki se šteje za sestanek pogodbenic tega protokola.

14. člen

SESTANEK POGODBENIC KONVENCIJE, KI SE ŠTEJE ZA SESTANEK POGODBENIC PROTOKOLA

1. Sestanek pogodbenic konvencije se šteje za sestanek pogodbenic tega protokola. Prvi sestanek pogodbenic konvencije, ki se šteje za sestanek pogodbenic tega protokola, se skliče najpozneje eno leto po datumu začetka veljavnosti tega protokola in v povezavi s sestankom pogodbenic konvencije, če je načrtovan v tem času. Naslednji sestanki pogodbenic konvencije, ki se štejejo za sestanke pogodbenic tega protokola, se organizirajo v povezavi s sestanki pogodbenic konvencije, razen če sestanek pogodbenic konvencije, ki se šteje za sestanek pogodbenic tega protokola, ne odloči drugače.

2. Pogodbenice konvencije, ki niso pogodbenice tega protokola, lahko sodelujejo kot opazovalke v razpravah na vseh sejah sestankov pogodbenic konvencije, ki se štejejo za sestanke pogodbenic tega protokola. Kadar se sestanek pogodbenic konvencije šteje za sestanek pogodbenic tega protokola, lahko odločitve po tem protokolu sprejemajo samo pogodbenice tega protokola.

3. Kadar se sestanek pogodbenic konvencije šteje za sestanek pogodbenic tega protokola, se vsak član Urada sestanka pogodbenic, ki zastopa pogodbenico konvencije, ki takrat ni pogodbenica tega protokola, nadomesti z drugim članom, ki ga med seboj izvolijo pogodbenice tega protokola.

4. Sestanek pogodbenic konvencije, ki se šteje za sestanek pogodbenic tega protokola, redno spremlja izvajanje tega protokola in zato:

a) preverja politike in metodologije pri strateški presoji vplivov na okolje zaradi nadaljnjega izboljševanja postopkov, predvidenih po tem protokol;

b) omogoča izmenjavo podatkov o izkušnjah, pridobljenih pri strateški presoji vplivov na okolje in izvajanju tega protokola;

c) zaprosi, kadar je primerno, za storitve ali vključitev pristojnih organov z ustreznim strokovnim znanjem, ki lahko prispeva h uresničevanju ciljev tega protokola;

d) ustanavlja pomožna telesa, za katera meni, da so potrebna za izvajanje tega protokola;

e) kadar je potrebno, preveri in sprejme predloge sprememb tega protokola;

f) predvidi in izvede kakršne koli druge ukrepe, tudi skupne ukrepe po tem protokolu in konvenciji, ki bi bili potrebni za uresničevanje ciljev tega protokola.

5. Za ta protokol se smiselno uporablja poslovnik za sestanke pogodbenic konvencije, razen če sestanek pogodbenic, ki se šteje za sestanek pogodbenic tega protokola, soglasno ne odloči drugače.

6. Na prvem sestanku pogodbenic konvencije, ki se šteje za sestanek pogodbenic tega protokola, se preuči in določi, kako se bo pri tem protokolu uporabil postopek za pregled skladnosti s konvencijo.

7. Vsaka pogodbenica v časovnih presledkih, ki jih določi sestanek pogodbenic konvencije, ki se šteje za sestanek pogodbenic tega protokola, na sestanku pogodbenic konvencije, ki se šteje za sestanek pogodbenic protokola, poroča o ukrepih, sprejetih za izvajanje protokola.

15. člen

RAZMERJE DO DRUGIH MEDNARODNIH SPORAZUMOV

Ustrezne določbe protokola se uporabljajo brez vpliva na konvenciji UNECE o presoji čezmejnih vplivov na okolje ter o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah.

16. člen

PRAVICA DO GLASOVANJA

1. Vsaka pogodbenica protokola ima en glas, razen če ni v drugem odstavku določeno drugače.

2. Organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje v zadevah, za katere so pristojne, pravico do glasovanja uveljavljajo s številom glasov, ki je enako številu njihovih držav članic, ki so pogodbenic protokola. Te organizacije ne morejo uveljavljati pravice do glasovanja, če njihove države članice uveljavljajo svojo, in nasprotno.

17. člen

SEKRETARIAT

Sekretariat, ustanovljen po 13. členu konvencije, ima vlogo sekretariata tega protokola; za protokol se smiselno uporabljajo točke a do c 13. člena konvencije o nalogah sekretariata.

18. člen

PRILOGE

Priloge protokola so njegov sestavni del.

19. člen

SPREMEMBE PROTOKOLA


1. Spremembe protokola lahko predlaga vsaka pogodbenica.

2. Ob upoštevanju tretjega odstavka se postopek za predlaganje, sprejetje in začetek veljavnosti sprememb konvencije, določen v drugem do petem odstavku 14. člena konvencije, smiselno uporablja tudi za spremembe protokola.

3. Za namen protokola se tri četrtine pogodbenic, potrebne za začetek veljavnosti sprememb za pogodbenice, ki so ga ratificirale, odobrile ali sprejele, izračunajo na podlagi števila pogodbenic, navzočih ob sprejetju sprememb.

20. člen

REŠEVANJE SPOROV

Določbe 15. člena konvencije o reševanju sporov se smiselno uporabljajo tudi za ta protokol.

21. člen

PODPIS

Protokol je na voljo za podpis v Kijevu (Ukrajina) od 21. do 23. maja 2003, potem pa na sedežu Združenih narodov v New Yorku do 31. decembra 2003, in sicer za države članice Gospodarske komisije za Evropo in države, ki imajo pri Gospodarski komisiji za Evropo posvetovalni status v skladu z osmim in enajstim odstavkom resolucije 36 (IV) Ekonomsko-socialnega sveta z dne 28. marca 1947, ter za organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, ki jih ustanovijo suverene države članice Gospodarske komisije za Evropo in na katere so njihove države članice prenesle pristojnosti o zadevah, ki jih ureja protokol, vključno s pristojnostjo sklepanja pogodb glede teh zadev.

22. člen

DEPOZITAR

Depozitar protokola je generalni sekretar Združenih narodov.

23. člen

RATIFIKACIJA, SPREJETJE, ODOBRITEV IN PRISTOP

1. Države podpisnice in organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje iz 21. člena protokol ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo.


2. Države in organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje iz 21. člena lahko k protokolu pristopijo po 1. januarju 2004.

3. Vse druge države, ki niso navedene v drugem odstavku in so članice Združenih narodov, lahko k protokolu pristopijo, ko to odobri sestanek pogodbenic konvencije, ki se šteje za sestanek pogodbenic protokola.

4. Vsako organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje iz 21. člena, ki postane pogodbenica protokola, ne da bi bila katera od njenih držav članic pogodbenica, zavezujejo vse obveznosti iz protokola. Če je ena ali več držav članic te organizacije pogodbenica protokola, se organizacija in njene države članice dogovorijo o delitvi odgovornosti za izpolnjevanje obveznosti iz protokola. V takih primerih organizacija in njene države članice ne morejo hkrati uveljavljati pravic iz protokola.

5. Organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje iz 21. člena v svojih listinah o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu navedejo obseg svoje pristojnosti glede zadev, ki jih ureja protokol. Te organizacije depozitarja obvestijo tudi o vsaki pomembni spremembi obsega svoje pristojnosti.

24. člen

ZAČETEK VELJAVNOSTI

1. Protokol začne veljati devetdeseti dan po dnevu deponiranja šestnajste listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

2. Za namen prvega odstavka tega člena se listina, ki jo deponirajo organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje iz 21. členu, ne prišteje k tistim, ki so jih deponirale države članice te organizacije.

3. Za vsako državo ali organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje iz 21. člena, ki ratificira, sprejme ali odobri protokol ali k njemu pristopi po deponiranju šestnajste listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, začne protokol veljati devetdeseti dan po dnevu, ko država ali organizacija deponira svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

4. Ta protokol se uporablja za načrte, programe, politike in zakonodajo, pri katerih prvi uradni pripravljalni akt sledi dnevu začetka veljavnosti protokola. Če za pogodbenico, v katere pristojnosti je predvidena priprava načrta, programa, politike ali zakonodaje, velja tretji odstavek, velja protokol za načrte, programe, politike in zakonodajo, pri katerih prvi uradni pripravljalni akt sledi dnevu, ko začne protokol veljati za to pogodbenico.

25. člen

ODPOVED

Pogodbenica lahko odpove protokol s pisnim uradnim obvestilom depozitarju kadar koli po izteku štirih let od dneva, ko je protokol zanjo začel veljati. Odpoved začne veljati devetdeseti dan po tem, ko jo prejme depozitar. Nobena odpoved ne vpliva na uporabo 5. do 9., 11. in 13. člena v zvezi s strateško presojo vplivov na okolje po tem protokolu, ki že poteka, ali na uporabo 10. člena v zvezi z uradnim obvestilom ali zahtevo, ki je bila poslana, preden je ta odpoved začela veljati.

26. člen

VERODOSTOJNOST BESEDIL

Izvirnik protokola, katerega besedila v angleškem, francoskem in ruskem jeziku so enako verodostojna, se deponira pri generalnem sekretarju Združenih narodov.

V potrditev navedenega so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali protokol.

Sestavljeno v Kijevu (Ukrajina) enaindvajsetega maja dva tisoč tri.

Priloga I
SEZNAM PROJEKTOV IZ DRUGEGA ODSTAVKA 4. ČLENA

1. Rafinerije za surovo nafto (razen podjetij, ki surovo nafto predelujejo samo v maziva) in obrati za uplinjanje in utekočinjanje 500 ton ali več premoga ali bitumenskih skrilavcev na dan.

2. Termoelektrarne in druge kurilne naprave s toplotno močjo 300 megavatov ali več ter jedrske elektrarne in drugi jedrski reaktorji (razen raziskovalnih obratov za proizvodnjo in pretvorbo cepljivih in oplodljivih snovi, katerih največja moč ne presega 1 kilovata stalne toplotne obremenitve).

3. Obrati, namenjeni izključno proizvodnji ali obogatitvi jedrskega goriva, ponovni obdelavi obsevanega jedrskega goriva ali skladiščenju, odstranjevanju in predelavi radioaktivnih odpadkov.

4. Večji obrati za začetno taljenje litega železa in jekla ter za proizvodnjo neželeznih kovin.

5. Obrati za pridobivanje azbesta ter za predelavo in preoblikovanje azbesta in izdelkov, ki vsebujejo azbest; za azbestno-cementne proizvode z letno proizvodnjo več kakor 20.000 ton končnih izdelkov; za torni material z letno proizvodnjo več kakor 50 ton končnih izdelkov ter za drugo uporabo azbesta v količini več kakor 200 ton na leto.

6. Sestavljeni kemijski obrati.

7. Gradnja avtocest, hitrih cest* in prog za železniški promet na velikih razdaljah ter letališč** z osnovno dolžino vzletne steze 2100 m ali več.

8. Naftovodi in plinovodi velikega premera.

9. Trgovska pristanišča ter celinske vodne poti in pristanišča za promet po celinskih vodnih poteh, ki dopuščajo prehod plovil z več kakor 1350 tonami.

_______________
* V tem protokolu:
- "avtocesta" pomeni cesto, posebej namenjeno in zgrajeno za motorni promet, s katere ni dostopa do zemljišča ob njej in ki:
a) je opremljena, razen na posebnih točkah ali začasno, s posebnima cestiščema za vsako smer, ločenima z vmesnim pasom, ki ni namenjen prometu, izjemoma tudi drugače;
b) se nivojsko ne križa z nobeno cesto, železniško ali tramvajsko progo ali pešpotjo in - "hitra cesta" pomeni cesto, ki je namenjena motornemu prometu, dostopna le na priključkih ali nadzorovanih križiščih in na kateri sta prepovedani zlasti ustavljanje in parkiranje na cestišču.
** V tem protokolu "letališče" pomeni letališče v skladu z opredelitvijo v Čikaški konvenciji iz leta 1944 (priloga 14), s katero je bila ustanovljena Mednarodna organizacija za civilno letalstvo.


10. Obrati za odstranjevanje odpadkov s sežigom, kemično obdelavo ali zakopavanjem strupenih in nevarnih odpadkov.

11. Veliki jezovi in zbiralniki.

12. Dejavnosti črpanja podzemne vode, kadar letna količina izčrpane vode doseže 10 milijonov kubičnih metrov ali več.

13. Proizvodnja več kakor 200 ton na zraku sušene papirne kaše ali papirja na dan.

14. Večji rudarski obrat, pridobivanje in predelovanje kovinske rude ali premoga.

15. Pridobivanje ogljikovodikov na morju.

16. Večji objekti za skladiščenje nafte, petrokemičnih in kemičnih izdelkov.

17. Krčenje gozdov na velikih površinah.

Priloga II
VSI DRUGI PROJEKTI IZ DRUGEGA ODSTAVKA 4. ČLENA

1. Projekti za prestrukturiranje kmetijskih zemljišč.

2. Projekti za uporabo neobdelane zemlje ali polnaravnih območij v intenzivne kmetijske namene.

3. Projekti upravljanja vodnih virov za kmetijstvo, vključno z namakalnimi in izsuševalnimi projekti.

4. Intenzivni obrati za rejo živali (tudi perutnine).

5. Začetno pogozdovanje in krčenje gozda zaradi spremembe namembnosti zemljišč.

6. Intenzivno gojenje rib.

7. Jedrske elektrarne in drugi jedrski reaktorji* skupaj z razstavitvijo ali razgradnjo takih jedrskih elektrarn ali reaktorjev (razen raziskovalnih objektov za proizvodnjo in pretvorbo cepljivih ali oplodljivih snovi, katerih največja moč ne presega 1 kilovata stalne toplotne obremenitve), če niso vključeni v prilogo I.

8. Gradnja nadzemnih električnih daljnovodov z napetostjo 220 kilovoltov ali več in dolžino 15 kilometrov ali več ter drugi projekti za prenos električne energije po nadzemnih vodih.

9. Industrijski obrati za proizvodnjo elektrike, pare in vroče vode.

10. Industrijske naprave za prenos plina, pare in vroče vode.

11. Površinsko skladiščenje fosilnih goriv in zemeljskega plina.

12. Podzemno skladiščenje gorljivih plinov.

13. Industrijsko briketiranje premoga in lignita.

14. Obrati za proizvodnjo hidroelektrične energije.

15. Objekti za izkoriščanje moči vetra za proizvodnjo energije (vetrne elektrarne).


_________________
* V tem protokolu se jedrske elektrarne in drugi jedrski reaktorji ne štejejo več za take objekte, če so bili vse jedrsko gorivo in vsi drugi radioaktivno onesnaženi deli trajno odstranjeni iz obrata.


16. Obrati, če niso vključeni v prilogo I, namenjeni:
17. Kamnolomi, površinski kopi in pridobivanje šote, kadar niso vključeni v prilogo I.

18. Podzemni rudarski obrati, če niso vključeni v prilogo I.

19. Pridobivanje rudnin z morskega ali rečnega dna.

20. Globinske vrtine (zlasti geotermalne, vrtine za skladiščenje jedrskih odpadkov, vrtine za oskrbovanje z vodo) razen vrtin za ugotavljanje trdnosti tal.

21. Površinski industrijski objekti za pridobivanje premoga, nafte, zemeljskega plina in rude ter bitumenskih skrilavcev.

22. Sestavljeni obrati za začetno taljenje litega železa in jekla, če niso vključeni v prilogo I.

23. Obrati za proizvodnjo surovega železa ali jekla (primarno ali sekundarno taljenje) skupaj s kontinuirnim litjem.

24. Obrati za predelavo železa in jekla (obrati za vroče valjanje, kovanje s kladivi, nanašanje zaščitnih prevlek iz staljenih kovin).

25. Livarne železa in jekla.

26. Obrati za proizvodnjo neželeznih neobdelanih kovin iz rude, koncentratov ali sekundarnih surovin z metalurškimi, kemičnimi ali elektrolitskimi postopki, če niso vključeni v prilogo I.

27. Obrati za taljenje, tudi legiranje, neželeznih kovin razen plemenitih kovin, vključno z izrabljenimi izdelki za predelavo (rafinacija, litje itd.), če niso vključeni v prilogo I.

28. Obrati za površinsko obdelavo kovin in plastičnih snovi z uporabo elektrolitskih ali kemičnih postopkov.

29. Izdelava in sestavljanje motornih vozil ter izdelava motorjev za motorna vozila.

30. Ladjedelnice.

31. Obrati za gradnjo in popravila zrakoplovov.

32. Izdelava železniške opreme.

33. Eksplozijsko litje kovin.

34. Obrati za praženje in sintranje kovinskih rud.

35. Koksarne (suha destilacija premoga).

36. Cementarna.

37. Obrati za izdelavo stekla, tudi steklenih vlaken.

38. Obrati za taljenje mineralnih snovi, tudi za proizvodnjo mineralnih vlaken.

39. Obrati za izdelavo keramičnih izdelkov z žganjem, zlasti strešnikov, opeke, ognjevarne opeke, ploščic, lončevine ali porcelana.

40. Obrati za proizvodnjo kemikalij ali obdelavo vmesnih izdelkov, če niso vključeni v prilogo I.

41. Proizvodnja pesticidov in farmacevtskih izdelkov, barv in lakov, elastomerov in peroksidov.

42. Objekti za skladiščenje naftnih, petrokemičnih ali kemičnih izdelkov, če niso vključeni v prilogo I.

43. Izdelava rastlinskih in živalskih olj ter maščob.

44. Pakiranje in konzerviranje živalskih in rastlinskih izdelkov.

45. Izdelava mlečnih izdelkov.

46. Varjenje piva in pridobivanje slada.

47. Izdelava slaščic in sirupov.

48. Klavnice.

49. Obrati za izdelavo industrijskega škroba.

50. Tovarne ribje moke in ribjega olja.

51. Tovarne sladkorja.

52. Industrijski obrati za proizvodnjo papirne kaše, papirja in kartona, če niso vključeni v prilogo I.

53. Obrati za predhodno obdelavo ali barvanje vlaken ali tekstila.

54. Strojarne.

55. Obrati za predelavo in proizvodnjo celuloze.

56. Izdelava in obdelava izdelkov na osnovi elastomerov.

57. Obrati za izdelavo umetnih mineralnih vlaken.

58. Obrati za ponovno obdelavo ali uničevanje eksplozivnih snovi.

59. Obrati za proizvodnjo azbesta in izdelavo azbestnih izdelkov, če niso vključeni v prilogo I.

60. Pristanišča starih ladij.

61. Preizkuševalnice za motorje, turbine ali reaktorje.

62. Stalne dirkalne in preizkuševalne proge za motorna vozila.

63. Plinovodi ali naftovodi, če niso vključeni v prilogo I.

64. Cevovodi za prenos kemikalij s premerom, večjim od 800 mm, in dolžino, večjo od 40 km.

65. Gradnja železnic in intermodalnih zmogljivosti za pretovarjanje ter intermodalnih terminalov, če ni vključena v prilogo I.

66. Gradnja tramvajskih prog, nadzemnih in podzemskih železnic, visečih ali podobnih posebnih prog, ki se uporabljajo izključno ali pretežno za potniški promet.

67. Gradnja cest, skupaj s premestitvijo in/ali razširitvijo vseh obstoječih cest, če ni vključena v prilogo I.

68. Gradnja pristanišč in pristaniških naprav, vključno z ribiškimi pristanišči, če ni vključena v prilogo I.

69. Gradnja celinskih vodnih poti in pristanišč za celinski vodni promet, če ni vključena v prilogo I.

70. Trgovska pristanišča, nakladalni in razkladalni pomoli, povezani s celinskimi in zunanjimi pristanišči, če niso vključeni v prilogo I.

71. Kanalizacija in ukrepi za zmanjšanje poplavne nevarnosti.

72. Gradnja letališč** in malih letališč, če ni vključena v prilogo I.

73. Obrati za odstranjevanje odpadkov (vključno z odlagališči), če niso vključeni v prilogo I.

74. Obrati za sežig ali kemično obdelavo nenevarnih odpadkov.

75. Skladiščenje odpadnega železa, vključno z odpadnimi vozili.

76. Odlagališča blata.

77. Črpanje podzemne vode ali umetno bogatenje podzemne vode, če ni vključeno v prilogo I.

78. Objekti za prenos vode med porečji.

79. Čistilne naprave za obdelavo odpadnih voda.

80. Jezovi in drugi objekti za zadrževanje ali dolgoročno ali stalno skladiščenje vode, če niso vključeni v prilogo I.

81. Obalna dela za boj proti eroziji in morski objekti, katerih gradnja lahko spremeni obalo, na primer pristaniški nasipi, pomoli, valobrani in drugi objekti za obrambo pred morjem, razen vzdrževanja in obnove takih objektov.

82. Vodovodi za dolge razdalje.

83. Smučarske proge, vlečnice in žičnice ter z njimi povezana ureditev.

84. Marine.

85. Počitniška in hotelska naselja zunaj naseljenih območij ter z njimi povezana ureditev.

86. Stalni prostori za postavitev šotorov, bivalnih vozil in počitniških prikolic.

87. Tematski parki.

88. Projekti ureditve industrijskih območij.

89. Urbanistični projekti skupaj z gradnjo nakupovalnih središč in avtomobilskih parkirišč.

90. Pridobivanje zemljišč iz morja.

___________________
** V tem protokolu "letališče" pomeni letališče v skladu z opredelitvijo v Čikaški konvenciji iz leta 1944 (priloga 14), s katero je bila ustanovljena Mednarodna organizacija za civilno letalstvo.


Priloga III
MERILA ZA DOLOČITEV VERJETNIH POMEMBNIH OKOLJSKIH POSLEDIC, TUDI ZDRAVSTVENIH, IZ PRVEGA ODSTAVKA 5. ČLENA

1. Ustreznost načrta ali programa z vidika vključenosti okolja, tudi zdravja, še zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja.

2. Stopnja, do katere načrt ali program določa okvir za projekte in druge dejavnosti glede na kraj, naravo, velikost in pogoje delovanja ali z dodelitvijo sredstev.

3. Stopnja, do katere načrt ali program vpliva na druge načrte in programe, vključno s tistimi, ki so del hierarhije.

4. Okoljske težave, tudi zdravstvene, pomembne za načrt ali program.

5. Narava okoljskih posledic, tudi zdravstvenih, kot so verjetnost, trajanje, pogostost, reverzibilnost, jakost in obseg (verjetno prizadeto ozemlje ali število prebivalcev).

6. Tveganje za okolje, tudi zdravje.

7. Čezmejna narava posledic.

8. Stopnja, do katere bo načrt ali program prizadel pomembna ali ranljiva območja, vključno s krajino s priznanim notranjim ali mednarodnim statusom varovanja.

Priloga IV
PODATKI IZ DRUGEGA ODSTAVKA 7. ČLENA

1. Vsebina in glavni cilji načrta ali programa ter njegova povezanost z drugimi načrti ali programi.

2. Ustrezni vidiki trenutnega stanja okolja, tudi zdravja, in verjeten nadaljnji razvoj, če se načrt ali program ne bi izvajal.

3. Značilnosti okolja, tudi zdravja, na območjih, ki bi bila verjetno pomembno prizadeta.

4. Okoljske težave, tudi zdravstvene, ki so pomembne za načrt ali program.

5. Okoljski cilji, tudi zdravstveni, določeni na mednarodni, državni in drugih ravneh, pomembni za načrt ali program, ter načini, na katere so bili ti cilji in okoljski in zdravstveni vidiki upoštevani pri pripravi načrta ali programa.

6. Verjetne pomembne okoljske posledice, tudi zdravstvene, kot so opredeljene v sedmem odstavku 2. člena.

7. Ukrepi za preprečevanje, zmanjšanje ali omilitev kakršnih koli pomembnih škodljivih posledic za okolje, tudi zdravje, ki bi lahko nastale zaradi izvajanja načrta ali programa.

8. Navedba razlogov za izbiro obravnavanih alternativ in opis izvedbe presoje, vključno s težavami pri zbiranju potrebnih podatkov, kot so tehnične pomanjkljivosti ali pomanjkanje znanja.

9. Ukrepi, predvideni za spremljanje okoljskih, tudi zdravstvenih, posledic pri izvajanju načrta ali programa.

10. Verjetne pomembne čezmejne okoljske posledice, tudi zdravstvene.

11. Netehnični povzetek vključenih podatkov.
___________________________
* Te posledice morajo zajemati sekundarne, kumulativne, sinergijske, kratko-, srednje- in dolgoročne, trajne in začasne ter pozitivne in negativne posledice.

Priloga V
PODATKI IZ PETEGA ODSTAVKA 8. ČLENA

1. Predlagani načrt ali program in njegova narava.

2. Organ, odgovoren za njegovo sprejetje.

3. Predvideni postopek z navedbo:

a) dneva začetka postopka; b) možnosti za udeležbo javnosti;

c) časa in kraja vsake predvidene javne obravnave;

d) organa, pri katerem je mogoče dobiti ustrezne podatke in pri katerem so shranjeni podatki, ki so na voljo javnosti;

e) organa, ki se mu lahko dajejo pripombe ali postavijo vprašanja, ter roka za pripombe ali vprašanja in f) razpoložljivih okoljskih podatkov, tudi zdravstvenih, v zvezi s predlaganim načrtom ali program.

4. Podatki o tem, ali bo za načrt ali program verjetno treba opraviti presojo čezmejnih vplivov na okolje.



3. člen

Za izvajanje protokola skrbi Ministrstvo za okolje in prostor.

4. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.


Številka: 801-01/09-39/11
Datum: 2. februar 2010
EPA 804-V


Državni zbor
mag. Vasja Klavora
podpredsednik


Zadnja sprememba: 02/18/2010
Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni