Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
ZAKON
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O PRESKUŠANJU
IN OZNAČEVANJU IZDELKOV IZ PLEMENITIH KOVIN (MKPOPK)
1. člen
Ratificira se Konvencija o preskušanju in označevanju izdelkov iz plemenitih kovin, sestavljena 15. novembra 1972 na Dunaju, kot je bila spremenjena z amandmajem k prilogi I konvencije z dne 23. maja 1978, z amandmajem h konvenciji z dne 18. maja 1988, z amandmajem k prilogi I konvencije z dne 24. novembra 1988, z amandmajem k prilogama I in II konvencije z dne 25. in 26. maja 1998, z amandmaji h konvenciji z dne 9. januarja 2001 in popravki z dne 4. oktobra 2001 ter z amandmajem k prilogi II konvencije z dne 15. oktobra 2002.
2. člen
Konvencija se v izvirniku v angleškem jeziku in prevodu v slovenskem jeziku glasi:
KONVENCIJA O PRESKUŠANJU IN OZNAČEVANJU
IZDELKOV IZ PLEMENITIH KOVIN
PREAMBULA
Republika Avstrija, Republika Finska, Kraljevina Norveška, Portugalska republika, Kraljevina Švedska, Švicarska konfederacija ter Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska* H konvenciji so pristopile te države: Irska (8. 11. 1983), Danska (17. 1. 1988), Češka republika (2. 11. 1994) in Nizozemska (16. 7. 1999). so se
v želji, da bi poenostavili mednarodno trgovanje z izdelki iz plemenitih kovin in hkrati ohranili utemeljeno varstvo potrošnikov zaradi posebne narave teh izdelkov,
v prepričanju, da je mednarodna harmonizacija standardov in tehničnih predpisov ter smernic za metode in postopke preskušanja in označevanja izdelkov iz plemenitih kovin dragocen prispevek k prostemu gibanju teh izdelkov,
v prepričanju, da bi moralo to harmonizacijo nadomestiti medsebojno priznavanje preskušanja in označevanja, ter zato v želji, da bi pospeševali in vzdrževali sodelovanje med svojimi uradi za preskušanje plemenitih kovin in pristojnimi organi oblasti,
ob upoštevanju, da države pogodbenice te konvencije ne zahtevajo obveznega označevanja in da je označevanje izdelkov iz plemenitih kovin z znaki konvencije prostovoljno,
dogovorili:
I Področje uporabe
1. ČLEN
1. Izdelkov, ki jih je preskusil in označil pooblaščeni urad za preskušanje plemenitih kovin v skladu z določbami te konvencije, ni treba predložiti v nadaljnje obvezno preskušanje ali označevanje v državi pogodbenici uvoznici. To pa ne preprečuje državi pogodbenici uvoznici, da ne bi izvajala kontrolnih preskusov v skladu s 6. členom te konvencije.
2. Nobena določba te konvencije ne zavezuje države pogodbenice, da dovoli uvoz ali prodajo izdelkov iz plemenitih kovin, ki niso opredeljeni v njeni notranji zakonodaji ali ne ustrezajo njenim nacionalnim standardnim stopnjam čistine.
____________________________
* H konvenciji so pristopile te države: Irska (8. 11. 1983), Danska (17. 1. 1988), Češka republika (2. 11. 1994) in Nizozemska (16. 7. 1999).
2. ČLEN
V tej konvenciji "izdelki iz plemenitih kovin" pomenijo izdelke iz platine, zlata, paladija, srebra ali iz zlitin iz teh kovin, kot so opredeljeni v prilogi I.
3. ČLEN
1. Da bi za izdelke iz plemenitih kovin veljale ugodnosti iz 1. člena, morajo:
a) biti predloženi pooblaščenemu uradu za preskušanje plemenitih kovin, ki je imenovan v skladu s 5. členom te konvencije;
b) izpolnjevati tehnične zahteve iz te konvencije, navedene v prilogi I;
c) biti preskušeni v skladu s pravili in postopki iz priloge II;
d) biti označeni z oznakami, predpisanimi v prilogi II.
2. Ugodnosti iz 1. člena te konvencije se ne smejo uporabljati za tiste izdelke iz plemenitih kovin, pri katerih je katera koli oznaka, vtisnjena v skladu s prilogo II, spremenjena ali izbrisana.
4. ČLEN
Države pogodbenice niso dolžne uporabljati določb prvega odstavka 1. člena za izdelke iz plemenitih kovin, ki so bili, potem ko so bili predloženi pooblaščenemu uradu za preskušanje plemenitih kovin ter preskušeni in označeni v skladu s 3. členom, z dodajanjem ali kako drugače spremenjeni.
II Nadzor in sankcije
5. ČLEN
1. Vsaka država pogodbenica imenuje enega ali več pooblaščenih uradov za preskušanje plemenitih kovin za preskušanje izdelkov iz plemenitih kovin, kot je določeno v prilogi II.
2. Pooblaščeni uradi za preskušanje plemenitih kovin morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- da imajo na voljo osebje in potrebna sredstva ter opremo;
- da je osebje strokovno usposobljeno in da ima poklicno integriteto;
- da je upravno in strokovno osebje pooblaščenega urada za preskušanje plemenitih kovin pri izpolnjevanju zahtev iz konvencije neodvisno od vsakršnega kroga, skupine ali oseb, ki jih to področje neposredno ali posredno zadeva;
- da je osebje zavezano poklicni molčečnosti.
3. Vsaka država pogodbenica priglasi depozitarju pooblaščene urade za preskušanje plemenitih kovin, ki jih je imenovala, njihove oznake in vsak odvzem tega pooblastila že imenovanemu uradu. Depozitar o tem takoj uradno obvesti vse druge države pogodbenice.
6. ČLEN
Določbe te konvencije državi pogodbenici ne preprečujejo izvajanja kontrolnih preskusov na izdelkih iz plemenitih kovin, ki so označeni z oznakami iz te konvencije. Takih preskusov pa ne sme izvajati tako, da bi neupravičeno ovirala uvoz ali prodajo izdelkov iz plemenitih kovin, ki so označeni v skladu z določbami te konvencije.
7. ČLEN
S to konvencijo države pogodbenice pooblaščajo depozitarja, da pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (WIPO) v skladu s Pariško konvencijo o varstvu industrijske lastnine registrira skupno oznako preskusa, opisano v prilogi II, kot nacionalno oznako posamezne države pogodbenice. Depozitar stori to tudi pri državi pogodbenici, za katero začne ta konvencija veljati pozneje, ali če pristopi nova država.
8. ČLEN
1. Vsaka država pogodbenica mora imeti in izvajati zakonodajo, ki s kaznovanjem prepoveduje vsako ponarejanje, nepooblaščeno spreminjanje ali zlorabo skupne oznake preskusa ali oznak pooblaščenih uradov za preskušanje plemenitih kovin, priglašenih v skladu s tretjim odstavkom 5. člena, ter vsako nepooblaščeno spremembo na izdelku oziroma spremembo ali uničenje znaka čistine ali znaka dobavitelja, potem ko je bila vtisnjena skupna oznaka preskusa.
2. Vsaka država pogodbenica se zavezuje, da bo, če bo zbrala dovolj dokazov ali če jo bo druga država pogodbenica opozorila na ponarejanje ali zlorabo skupne oznake preskusa oziroma oznak pooblaščenih uradov za preskušanje plemenitih kovin ali na nepooblaščeno spremembo na izdelku oziroma spremembo ali uničenje znaka čistine ali znaka dobavitelja, potem ko je bila vtisnjena skupna oznaka preskusa, začela sodni postopek po taki zakonodaji ali sprejela druge ustrezne ukrepe.
9. ČLEN
1. Če država pogodbenica uvoznica ali kateri od njenih pooblaščenih uradov za preskušanje plemenitih kovin utemeljeno sumi, da je urad za preskušanje plemenitih kovin države pogodbenice izvoznice označil izdelke s skupno oznako preskusa, ne da bi bili v skladu z ustreznimi določbami te konvencije, se mora z uradom za preskušanje, ki naj bi izdelke označil, nemudoma posvetovati, ta pa mora takoj ponuditi vso ustrezno pomoč pri preiskavi primera. Če ni dosežen zadovoljiv dogovor, lahko ena ali druga stran zadevo predloži Stalnemu odboru, tako da o njej obvesti predsednika odbora. V takem primeru predsednik skliče sejo Stalnega odbora.
2. Če je bila kakšna zadeva iz prejšnjega odstavka predložena v obravnavo Stalnemu odboru, lahko Stalni odbor priporoči ustrezen ukrep, potem ko je omogočil stranema, da sta dali izjavo.
3. Če priporočeni ukrep iz prejšnjega odstavka v razumnem času ni upoštevan ali če Stalni odbor ne more dati nobenega priporočila, lahko država pogodbenica uvoznica nad izdelki iz plemenitih kovin, ki jih je označil zadevni urad za preskušanje plemenitih kovin in se uvažajo, uvede potreben dodaten nadzor, vključno s pravico, da take izdelke začasno zavrne. O teh ukrepih nemudoma obvesti vse države pogodbenice, Stalni odbor pa jih občasno pregleda.
4. Če obstajajo dokazi o ponovni in resni zlorabi skupne oznake preskusa, lahko država pogodbenica uvoznica začasno zavrne izdelke, ki so označeni z oznako zadevnega urada za preskušanje plemenitih kovin, ne glede na to, ali so preskušeni in označeni v skladu s to konvencijo. O tem država pogodbenica uvoznica takoj obvesti vse druge države pogodbenice, Stalni odbor pa se v enem mesecu sestane in zadevo obravnava.
III Stalni odbor in spremembe
10. ČLEN
1. S to konvencijo se ustanovi Stalni odbor, v katerem so zastopane vse države pogodbenice. Vsaka država pogodbenica ima en glas.
2. Naloge Stalnega odbora so:
proučevanje in pregledovanje izvajanja te konvencije;
pregledovanje in po potrebi predlaganje sprememb prilog k tej konvenciji;
sprejemanje sklepov o tehničnih zadevah iz prilog;
spodbujanje strokovnega in upravnega sodelovanja med državami pogodbenicami na področjih, ki jih obravnava ta konvencija;
proučevanje ukrepov za zagotavljanje enotne razlage in izvajanja določb te konvencije;
spodbujanje ustrezne zaščite oznak pred poneverbo in zlorabo;
dajanje priporočil o vseh zadevah, ki so mu predložene v skladu z določbami drugega odstavka 9. člena, oziroma priporočil za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju te konvencije in so predloženi Stalnemu odboru;
preverjanje, ali je ureditev države, ki želi pristopiti h konvenciji, skladna s pogoji konvencije in njenih prilog, in predložitev poročila v zvezi s tem v obravnavo državam pogodbenicam.
3. Stalni odbor sprejme poslovnik, ki vključuje pravila za sklic sej. Odbor se sestane najmanj enkrat letno.
4. V skladu z drugim odstavkom Stalni odbor soglasno sprejema sklepe o tehničnih zadevah iz prilog.
5. Stalni odbor lahko daje priporočila glede katerega koli vprašanja, ki je povezano z izvajanjem te konvencije, ali daje predloge za njeno spremembo. Taka priporočila ali predlogi se pošljejo depozitarju, ta pa o njih obvesti vse države pogodbenice.
11. ČLEN
Sprememba Konvencije
1. Če depozitar prejme predlog Stalnega odbora za spremembo členov konvencije ali če prejme predlog države pogodbenice za spremembo konvencije, ga mora predložiti v sprejetje vsem državam pogodbenicam.
2. Če katera od držav pogodbenic v treh mesecih od dneva predložitve predloga za spremembo po prejšnjem odstavku zahteva, da se o predlogu začnejo pogajanja, depozitar urediti vse potrebno za taka pogajanja.
3. Pod pogojem, da jo sprejmejo vse države pogodbenice, začne sprememba veljati en mesec po deponiranju zadnje listine o sprejetju, če ni v spremembi določen drug datum. Listine o sprejetju se deponirajo pri depozitarju, ta pa obvesti vse države pogodbenice.
Sprememba prilog
4. Če depozitar prejme predlog Stalnega odbora za spremembo prilog h konvenciji, o tem obvesti vse države pogodbenice.
5. Sprememba prilog začne veljati šest mesecev po dnevu obvestila depozitarja, če ta od vlade nobene države pogodbenice ne prejme ugovora oziroma če v spremembi ni določen poznejši datum začetka veljavnosti.
IV Končne določbe
Pristop
12. ČLEN
1. Vsaka država, ki je članica Združenih narodov ali katere od specializiranih agencij ali Mednarodne agencije za atomsko energijo ali ki je podpisnica statuta Mednarodnega sodišča ter ima ureditev za preskušanje izdelkov iz plemenitih kovin, ki je potrebna za izpolnitev zahtev te konvencije in njenih prilog, lahko na povabilo držav pogodbenic, ki ji ga pošlje depozitar, pristopi k tej konvenciji.
2. Vlade držav pogodbenic obvestijo depozitarja o svojem odgovoru v štirih mesecih po prejemu njegove zahteve z vprašanjem, ali se strinjajo s povabilom. Za vlado, ki v tem obdobju ne bo odgovorila, se šteje, da je povabilo sprejela.
3. Odločitev vlad držav pogodbenic o tem, ali državo povabijo k pristopu, temelji predvsem na poročilu iz drugega odstavka 10. člena.
4. Povabljena država lahko pristopi k tej konvenciji tako, da pri depozitarju deponira listino o pristopu, depozitar pa o tem obvesti vse druge države pogodbenice. Pristop začne veljati tri mesece po deponiranju listine o pristopu.
13. ČLEN
1. Vlada katere koli države podpisnice ali pristopnice lahko ob deponiranju listine o ratifikaciji ali pristopu ali kadar koli pozneje pošlje depozitarju pisno izjavo, da se ta konvencija uporablja za vsa ozemlja ali za del ozemelj, za katerih zunanje odnose je odgovorna in so navedena v izjavi. Depozitar o vsaki taki izjavi obvesti vlade vseh drugih držav pogodbenic.
2. Če je bila izjava dana ob deponiranju listine o ratifikaciji ali pristopu, začne konvencija v zvezi s temi ozemlji veljati na isti dan, kot začne veljati konvencija za državo, ki je dala izjavo. V vseh drugih primerih začne konvencija v zvezi s temi ozemlji veljati tri mesece po tem, ko je depozitar prejel izjavo.
3. Ta konvencija se lahko za vsa ozemlja ali za del teh ozemelj preneha uporabljati tako, da vlada države, ki je dala izjavo iz prvega odstavka, da depozitarju pisno odpoved s trimesečnim odpovednim rokom, depozitar pa o tem uradno obvesti vse druge države pogodbenice.
Odpoved
14. ČLEN
Vsaka država pogodbenica lahko odpove to konvencijo, s tem da da depozitarju pisno odpoved z dvanajstmesečnim odpovednim rokom, depozitar pa o tem obvesti vse države pogodbenice, ali pod drugačnimi pogoji, o katerih se lahko dogovorijo države pogodbenice. Vsaka država pogodbenica se zaveže, da bo po odpovedi konvencije prenehala v kakršne koli namene uporabljati skupno oznako preskusa ali z njo označevati.
Ratifikacija
15. ČLEN
1. Države podpisnice to konvencijo ratificirajo. Listine o ratifikaciji se deponirajo pri depozitarju, ta pa o tem uradno obvesti vse druge države podpisnice.
2. Ta konvencija začne veljati štiri mesece po deponiranju četrte listine o ratifikaciji. Za vsako drugo državo podpisnico, ki svojo listino o ratifikaciji deponira pozneje, začne ta konvencija veljati dva meseca po dnevu deponiranja, vendar ne pred potekom omenjenega štirimesečnega obdobja.
Da bi to potrdili, so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo.
Sestavljeno na Dunaju 15. novembra 1972 v enem samem izvodu v angleškem in francoskem jeziku, s tem da sta besedili enako verodostojni, izvod pa se shrani pri vladi Švedske, ki vsem drugim državam podpisnicam in pristopnicam pošlje overjeno kopijo.
Sledijo podpisi predstavnikov Avstrije, Finske, Norveške, Portugalske, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.
PRILOGA I
Pomen izrazov in tehnične zahteve
1 Pomen izrazov
Izrazi, uporabljeni v tej konvenciji, pomenijo:
1.1 Plemenite kovine
Plemenite kovine so platina, zlato, [paladij]* in srebro. Platina je najplemenitejša kovina, sledijo ji zlato, [paladij]* in srebro.
1.2 Zlitina iz plemenitih kovin
Zlitina iz plemenitih kovin je trdna raztopina, ki vsebuje vsaj eno plemenito kovino.
1.3 Izdelek iz plemenitih kovin
Izdelki iz plemenitih kovin so nakit, zlatarjevo, srebrarjevo ali urarjevo blago ali drugi izdelki, izdelani v celoti ali delno iz plemenitih kovin oziroma njihovih zlitin.
1.4 Čistina
Čistina je masni delež določene plemenite kovine v skupni masi zlitine, izražen v tisočinkah.
1.5 Standardna stopnja čistine
Standardna stopnja čistine je najmanjši masni delež določene plemenite kovine v skupni masi zlitine, izražen v tisočinkah.
1.6 Prevleka iz plemenitih kovin
Prevleka iz plemenitih kovin je prevleka oziroma plast iz plemenitih kovin ali zlitine iz plemenitih kovin, nanesena na vse ali na nekatere dele izdelka iz plemenitih kovin s kemijskim, elektrokemijskim, mehanskim ali fizikalnim postopkom.
1.7 Neplemenite kovine
Neplemenite kovine so vse kovine razen platine, zlata, [paladija]* in srebra.
__________________________
* Uporablja se po začetku veljavnosti spremembe 2. člena konvencije.
2 Tehnične zahteve
2.1 Določbe te konvencije se ne uporabljajo za:
a) izdelke iz platine s stopnjo čistine, manjšo od 850, izdelke iz zlata s stopnjo čistine, manjšo od 375, [izdelke iz paladija s stopnjo čistine, manjšo od 500]* ter izdelke iz srebra s stopnjo čistine, manjšo od 800;
b) vse izdelke, ki so namenjeni za medicinske, dentalne, veterinarske, znanstvene in tehnične namene;
c) zakonito plačilno sredstvo;
d) dele ali nepopolne polizdelke (npr. kovinske dele ali površinsko plast);
e) surovce, kot so palice, ploščice, žica ali cevke;
f) izdelke iz neplemenitih kovin, prevlečene s plemenito kovino;
g) vsak drug predmet, ki ga določi Stalni odbor.
Izdelkov iz točk od a) do g) zato ni mogoče označiti s skupno oznako preskusa.
2.2 Standardne stopnje čistine po tej konvenciji**
za platino: 999, 950, 900, 850
za zlato: 999, 916, 750, 585, 375
[za paladij: 999, 950, 500]*
za srebro: 999, 925, 830, 800
2.2.1 Stalni odbor lahko prizna tudi druge standardne stopnje čistine, odvisno od mednarodnega dogajanja.
2.3 Odstopanje
2.3.1 Ni dovoljeno nikakršno negativno odstopanje od standardne stopnje čistine, označene na izdelku.
2.3.2 Stalni odbor postavi ločena pravila za posebne tehnike izdelave.
2.4 Uporaba lota
___________________________
* Uporablja se po začetku veljavnosti spremembe 2. člena konvencije.
** Glej drugi odstavek 1. člena konvencije.
2.4.1 Lot se lahko uporablja samo za spajanje. Načeloma naj bi bila standardna stopnja čistine lota enaka kot standardna stopnja čistine izdelka.
2.4.2 Stalni odbor določi izjeme k temu načelu in druge načine spajanja.
2.5 Uporaba neplemenitih kovinskih delov
2.5.1 Uporaba neplemenitih kovinskih delov v izdelkih iz plemenitih kovin je prepovedana, razen v naslednjih izjemah:
c) vzmeti;
d) žica za spajanje srebrnih šarnirjev;
e) igle za srebrne broške.
Stalni odbor se lahko odloči tudi za druge izjeme.
2.5.2 Pravila za spajanje neplemenitih kovinskih delov, dovoljenih po odstavku 2.5.1, z deli iz plemenitih kovin določa Stalni odbor.
2.5.3 Kadar je to izvedljivo, mora biti na neplemenitih kovinskih delih vtisnjen ali vgraviran napis "METAL" ali posebna oznaka za kovino; kadar to ni izvedljivo, se morajo taki deli po barvi jasno ločiti od plemenite kovine. Te zahteve se ne nanašajo na urne mehanizme. Neplemenita kovina se ne sme uporabljati za utrditev, obtežitev ali zapolnitev.
2.6 Uporaba nekovinskih snovi
Uporaba nekovinskih delov se dovoli pod pogojem, da se jasno ločijo od plemenite kovine, da niso prevlečeni ali pobarvani tako, da bi bili podobni plemenitim kovinam, in da so jasno vidni. O nadaljnjih podrobnostih lahko odloča Stalni odbor.
2.7 Prevlečenje izdelkov iz plemenitih kovin
Prevleka iz plemenite kovine mora imeti vsaj enako čistino kot izdelek ali čistino plemenitejše kovine.
2.7.1 O dovoljenih prevlekah odloča Stalni odbor.
PRILOGA II
Preskušanje, ki ga izvajajo pooblaščeni uradi za preskušanje plemenitih kovin
1 Splošno
Pooblaščeni urad/uradi za preskušanje plemenitih kovin (v nadaljevanju: urad za preskušanje) pregledajo, ali izdelki iz plemenitih kovin, ki so jim predloženi v označitev s skupno oznako preskusa, izpolnjujejo pogoje iz priloge I k tej konvenciji.
1.1 Če urad za preskušanje ugotovi, da je izdelek popoln glede vseh svojih kovinskih delov in če ustreza določbam priloge I k tej konvenciji, na zahtevo označi izdelek z oznako urada za preskušanje in s skupno oznako preskusa. Če je vtisnjena skupna oznaka preskusa, mora urad za preskušanje zagotoviti, da bo izdelek, ko ne bo več pod njegovim nadzorstvom, označen z vsemi oznakami v skladu s spodnjimi določbami.
2 Analizne metode
Urad za preskušanje uporabi katero koli od odobrenih analiznih metod, naštetih v dodatku I. Ta seznam lahko Stalni odbor spremeni v skladu z razvojem v prihodnosti. Za ovrednotenje homogenosti serije se lahko uporabijo tudi druge preskusne metode.
3 Vzorčenje
Število odvzetih kosov iz serije in število vzetih vzorcev teh kosov za preskušanje in analizo morata biti zadostni, da se ugotovi homogenost serije in zagotovi, da imajo vsi deli vseh preskušanih izdelkov v seriji zahtevano standardno stopnjo čistine. Smernice za vzorčenje postavi Stalni odbor.
4 Označevanje
b) oznaka urada za preskušanje;
c) skupna oznaka preskusa, ki je opisana v odstavku 4.3, in
d) ustrezni znak čistine z arabskimi številkami.
Oznaki b) in c) vtisne na izdelek urad za preskušanje.
Oznaki a) in d) sta lahko na izdelek vtisnjeni, uliti ali vgravirani.
Kadar je le mogoče, naj bodo oznake neposredno druga poleg druge.
Dodatno so dovoljene tudi druge oznake, ki pa se ne smejo pomotoma zamenjati z zgoraj omenjenimi oznakami.
4.1 Stalni odbor se lahko odloči za drugačne načine označevanja izdelkov.
4.2. Znak dobavitelja iz točke a tega odstavka se vpiše v uradni register države pogodbenice in/ali pri enem od njenih uradov za preskušanje, na katerega ozemlju se izdelek preskuša.
4.3 Skupno oznako preskusa sestavljata reliefno na črtastem ozadju narisana tehtnica in z arabskimi številkami napisana standardna stopnja čistine izdelka v tisočinkah, obkroža pa ju okvir, katerega oblika nakazuje vrsto plemenite kovine, in sicer:
| za platinaste izdelke: |  |
| za zlate izdelke: |  |
| [za izdelke iz paladija:]* |  |
| za srebrne izdelke: |  |
4.3.1 Zastopane so lahko vse različne standardne stopnje čistine, ki jih našteje Stalni odbor.
4.3.2 Odobrene velikosti skupne oznake preskusa so navedene v seznamu v dodatku 2. Stalni odbor lahko ta seznam spremeni.
4.4 Izdelki, sestavljeni iz različnih zlitin iz iste plemenite kovine
_____________________________
* Uporablja se po začetku veljavnosti spremembe 2. člena konvencije.
Če je izdelek sestavljen iz različnih zlitin iz iste plemenite kovine, morata biti vtisnjena znak čistine in skupna oznaka preskusa za najmanjšo čistino, ki je v izdelku prisotna. O izjemah lahko odloča Stalni odbor.
4.5 Izdelki, sestavljen iz delov
Če je izdelek sestavljen iz delov, ki so zgibni ali jih je z lahkoto mogoče odstraniti, se z zgornjimi oznakami označi glavni del. S skupno oznako preskusa se označijo tudi manjši deli, če je to izvedljivo.
4.6 Izdelki, sestavljeni iz različnih zlitin iz plemenitih kovin
4.6.1 Če je izdelek sestavljen iz različnih zlitin iz plemenitih kovin ter če sta barva in obseg posamezne zlitine jasno vidna, se z oznakami iz točk a, b, c in d tega odstavka označi ena zlitina iz plemenite kovine, druge pa z ustrezno skupno oznako preskusa.
4.6.2 Če je izdelek sestavljen iz različnih zlitin iz plemenitih kovin ter če barva in obseg posamezne zlitine nista vidna, se z oznakami iz točk a, b, c in d tega ostavka označi najmanj plemenita kovina. Skupna oznaka preskusa za plemenitejše kovine se ne sme uporabiti.
4.6.3 Stalni odbor odloča o izjemah k zgornjim pravilom, če so te iz tehničnih razlogov upravičene.
DODATEK I
Analizne in druge preskusne metode
Preskušanje izdelkov iz plemenitih kovin, ki so predloženi v označitev s skupno oznako preskusa, poteka v naslednjih dveh stopnjah:
1. ovrednotenje homogenosti serije in
2. ugotavljanje čistine zlitine.
1 Homogenost serije se lahko ovrednoti z eno od naslednjih preskusnih metod:
a) preskušanjem z lidijskim kamnom
b) preskušanjem z rentgensko spektroskopijo in
c) analizo lomnine različnih kosov iz serije.
2 Čistina vsebnosti plemenitih kovin se ugotavlja z eno od naslednjih odobrenih analiznih metod:
platina: gravimetrična metoda po obarjanju diamonijevega
heksakloroplatinata (dokument EN 31210/ISO 11210: 1995),
gravimetrična metoda z redukcijo z živosrebrovim kloridom
(dokument EN 31489/ISO 11489: 1995),
spektrometrična metoda/ICP raztopina
(dokument prEN 31494/ISO/DIS 11494),
atomska absorpcija (dokument ISO/WD 11492);
zlato: kupelacijska metoda (dokument EN 31426/ISO 11426: 1997),
spektrometrična metoda/ICP raztopina (dokument ISO/WD11493);
[paladij: gravimetrično določanje z dimetilglioksimom
(dokument EN 31490/ISO 11490: 1995),
spektrometrična metoda/ICP raztopina (dokument EN 31495/ISO/DIS 11495)]*;
_________________________
* Uporablja se po začetku veljavnosti spremembe 2. člena konvencije.
srebro: volumetrična (potenciometrična) metoda z uporabo kalijevega bromida (dokument EN 31427/ISO 11427: 1993**),
volumetrična (potenciometrična) metoda z uporabo natrijevega klorida ali kalijevega klorida (dokument ISO 13756: 1997).
________________________
** Spremenjen s tehničnim popravkom 1: 1994: "Clause 4.2: Potassium bromide, solution, c(KBr) = 0,1 mol/l".
DODATEK II
Velikosti skupnih oznak preskusa
Velikosti (višine) skupne oznake preskusa so:
za platino: najmanj 0,75 mm
za zlato: – 1,5 mm
– 1,0 mm
– 0,75 mm
– 0,5 mm
[za paladij najmanj 0,75 mm]*
za srebro: – 4,0 mm
– 2,0 mm
– 1,5 mm
– 1,0 mm
– 0,75 mm
__________________________
* Uporablja se po začetku veljavnosti spremembe 2. člena konvencije.
3. člen
Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
Številka: 317-01/08-4/1
Datum: 15. julij 2008
EPA 2161-IV
Državni zbor
France Cukjati, dr.med.
predsednik
| Zadnja sprememba: 08/28/2008 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |