Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
ZAKON
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN
VLADO ITALIJANSKE REPUBLIKE O VZDRŽEVANJU DRŽAVNE MEJE (BITVDM)
1. člen
Ratificira se Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Vlado Italijanske republike o vzdrževanju državne meje, podpisana v Rimu 7. marca 2007.
2. člen
Konvencija se v izvirniku v slovenskem in italijanskem jeziku glasi Katalog koordinat in opis meje ter Atlas kart in mejnih načrtov sta na vpogled v Sektorju za mednarodno pravo Ministrstva za zunanje zadeve in Ministrstvu za okolje in prostor – Geodetski upravi Republike Slovenije.:
KONVENCIJA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ITALIJANSKE REPUBLIKE O VZDRŽEVANJU DRŽAVNE MEJE
Vlada Republike Slovenije in Vlada Italijanske republike, v nadaljevanju imenovani »pogodbenici«, sta se z namenom, da sporazumno uredita vsa vprašanja, povezana z vzdrževanjem državne meje, kar je že urejala Konvencija med Zveznim izvršnim svetom Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije in Vlado Italijanske republike o vzdrževanju državne meje, podpisana 29. oktobra 1980 v Novi Gorici, ki jo je Republika Slovenija nasledila kot pogodbenica, sporazumeli, kot sledi:
I. poglavje
Državna meja
1. člen
1. Državna meja med Republiko Slovenijo in Italijansko republiko poteka po črti, ki jo določata Mirovna pogodba z Italijo, podpisana v Parizu 10. februarja 1947, in Pogodba med nekdanjo Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Italijansko republiko, podpisana v Osimu 10. novembra 1975.
2. Podatke o označitvi državne meje vsebujeta naslednja dokumenta, ki ju je izdelala Mešana slovensko-italijanska komisija za vzdrževanje državne meje:
- katalog koordinat in opis mejne črte,
- atlas kart in mejnih načrtov,
ki sta priložena tej konvenciji.
3. Mejna črta med Republiko Slovenijo in Italijansko republiko v Tržaškem zalivu je opisana v besedilu priloge III in označena na karti v prilogi IV k Pogodbi med nekdanjo Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Italijansko republiko, podpisani v Osimu 10. novembra 1975.
2. člen
1. Državna meja od slovensko-italijansko-avstrijske tromeje do Jadranskega morja (v nadaljnjem besedilu: meja po kopnem) je na terenu označena z glavnimi, posebnimi in pomožnimi mejnimi znaki. Ti so praviloma postavljeni neposredno na mejno črto, in kjer to zahtevajo razmere na terenu, na eni in/ali drugi strani mejne črte.
2. Podatki o mejnih znakih (položaj, tip, oštevilčenje itd.) so v dokumentih o meji, navedenih v drugem odstavku 1. člena te konvencije.
3. člen
1. Državna meja razmejuje ozemlje dveh držav po površini in navpično v zračni prostor ter pod zemeljsko površino.
2. Kadar mejna črta sovpada z rečnimi tokovi, ostane nespremenjena, tudi če se tok reke spremeni.
3. Potek mejne črte se lahko uskladi s spremenjenim vodnim tokom le, če pogodbenici o tem skleneta ad hoc sporazum.
a) preverjanje položajev mejnih znakov, obnova obstoječih, nadomeščanje uničenih z novimi, dopolnilno označevanje;
b) merjenje posameznih znakov ali sektorjev meje, če je to potrebno;
c) dopolnjevanje mejne dokumentacije;
d) sprejemanje vseh drugih ukrepov za vzdrževanje mejne črte in mejnih znakov;
e) sprejetje evropskega geodetskega referenčnega sistema (ETRS89) za koordinate mejnih znakov zato, da bi dobili enotne podatke za obe pogodbenici.
2. Obnovitev mejnega znaka na slovensko-italijansko-avstrijski tromeji se opravi s soglasjem vseh treh držav.
1. Ko pogodbenici menita, da je treba ohraniti vidnost mejne črte, poskrbita, da se pas v širini 1,5 m na vsako stran od mejne črte očisti dreves, grmičevja in druge vegetacije. V vsakem primeru je treba teren okoli vsakega mejnega znaka očistiti v polmeru enega metra.
Da bi bil potek mejne črte vidnejši, je treba ob mejnih znakih, ki jih na terenu ni mogoče z lahkoto opaziti, postaviti kovinske oranžne drogove, visoke 2,4 m.
2. V mejnem pasu iz prvega odstavka tega člena ni dovoljeno graditi ničesar, razen gradenj v skupnem interesu obeh pogodbenic.
Prepovedano je postavljanje oznak za označevanje lastništva in drugih oznak, ki bi ovirale vidnost mejne črte.
3. V posebnih primerih pogodbenici lahko sporazumno dovolita tudi druge gradnje, če ne ovirajo vidnosti mejne črte in obstoječih mejnih znakov.
4. V mejnem pasu se lahko ohranijo okrasna drevesa ali druge kulture posebnega pomena.
5. Vsaka pogodbenica lahko kadar koli opravi dela iz prvega odstavka tega člena, če o tem obvesti drugo pogodbenico deset dni pred začetkom.
1. Da bi zagotovili izpolnjevanje obveznosti po tej konvenciji, pogodbenici opravita dela za vzdrževanje mejne črte in mejnih znakov v časovnem roku, ki ne bo daljši od osem let.
Osemletni rok se računa od leta, v katerem bosta izmenjani listini o ratifikaciji te konvencije.
2. Ne glede na zgornjo določbo se lahko pogodbenici, kadar se to izkaže za nujno in/ali primerno, dogovorita za izvajanje del na meji.
7. člen
1. Fizične ali pravne osebe, ki posedujejo ali upravljajo zemljišča, mostove, rudnike, predore ali druge objekte, ki stojijo na državni meji ali v njeni bližini na površju ali pod zemljo, morajo dovoliti izvajanje del za vzdrževanje meje, predvidenih po tej konvenciji.
2. Odškodnine v zvezi z deli iz prvega odstavka tega člena se določijo v skladu s predpisi tiste pogodbenice, na ozemlju katere so zemljišča in objekti. Odškodninski zahtevki proti drugi pogodbenici so izključeni.
8. člen
Meja po kopnem je razdeljena na osem spodaj naštetih sektorjev:
I. sektor: od mejnega znaka na slovensko-italijansko-avstrijski tromeji do posebnega mejnega znaka 8/10 (izvzet), ki je na mejnem prehodu Predel,
II. sektor: od posebnega mejnega znaka 8/10 do glavnega mejnega znaka 18 (izvzet), ki je na mejnem prehodu Učeja,
III. sektor: od glavnega mejnega znaka 18 do glavnega mejnega znaka 30 (izvzet), ki je na vrhu Matajurja,
IV. sektor: od glavnega mejnega znaka 30 do glavnega mejnega znaka 44 (izvzet), ki je na mejnem prehodu Golo Brdo,
V. sektor: od glavnega mejnega znaka 44 do glavnega mejnega znaka 54 (izvzet), ki je na Sabotinu,
VI. sektor: od glavnega mejnega znaka 54 do glavnega mejnega znaka 66 (izvzet), ki je pri Medji vasi,
VII. sektor: od glavnega mejnega znaka 66 do glavnega mejnega znaka 78 (izvzet), ki je na Golem vrhu,
VIII. sektor: od glavnega mejnega znaka 78 do glavnega mejnega znaka 92 v zalivu Sv. Jerneja.
Obveznosti po tej konvenciji, ki se nanašajo na vzdrževanje meje, in stroški, povezani z omenjenimi obveznostmi, se delijo, kot sledi:
- slovenska stran je odgovorna za I., III., V. in VII. sektor;
- italijanska stran je odgovorna za II., IV., VI. in VIII. sektor.
Ne glede na mejni sektor je vsaka stran odgovorna za mejne znake na svojem ozemlju, ki posredno označujejo mejno črto.
III. poglavje
Mešana komisija
10. člen
1. Za zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti po tej konvenciji pogodbenici ustanovita Mešano slovensko-italijansko komisijo za vzdrževanje državne meje (v nadaljnjem besedilu: Mešana komisija).
2. Vsaka pogodbenica imenuje predsednika, namestnika predsednika in dva člana svoje delegacije. Poleg tega vsaka stran imenuje potrebno strokovno in pomožno osebje.
3. Poleg nalog iz 4. člena te konvencije Mešana komisija poskrbi za:
a) izdelavo programa potrebnih del, določitev števila strokovnjakov in delovne sile ter izdajo pisnih navodil za njihovo delo; sestavo zaključnega zapisnika o opravljenih delih na meji;
b) označevanje, če je potrebno, mejne črte na tistih mestih, kjer ta seka mostove, poti, železniške proge, predore, kanale, nadzemne vode in druge objekte.
4. Mešana komisija lahko uporabi tudi drugačne načine označevanja meje, za katere meni, da so primernejši glede na posebne zahteve.
5. Dela na meji po tej konvenciji se izvajajo s soglasjem pogodbenic in praviloma v prisotnosti njunih predstavnikov.
6. Vsaka pogodbenica krije stroške svoje delegacije v Mešani komisiji in svojega osebja, zaposlenega pri izvajanju del na meji.
7. Mešana komisija poskrbi, da mejna črta, opisana v dokumentih o meji, navedenih v 1. členu te konvencije, po končanih vzdrževalnih delih na meji ostane stalna in nespremenjena.
Za izvajanje nalog iz te konvencije Mešana komisija ustanovi mešano skupino strokovnjakov, za izvajanje terenskih del pa imenuje mešane tehnične skupine.
Delo mešane skupine strokovnjakov in mešanih tehničnih skupin poteka na podlagi pisnih navodil, ki jih izda Mešana komisija.
Pri izvajanju svojih nalog lahko strokovnjaki obeh delegacij uporabljajo geodetske točke, ki so na mejni črti ali so zajete v mejni trigonometrični mreži na ozemlju pogodbenic.
13. člen
1. Mešana komisija določi pravila in način svojega delovanja.
2. Mešana komisija svoje delo opravlja na zasedanjih in sestankih ali v drugih oblikah, ki jih za opravljanje svojih nalog šteje za ustrezne.
3. Odločitve Mešane komisije se sprejemajo soglasno.
Vprašanja, ki jih Mešana komisija morda ne bi mogla rešiti, se v rešitev predložijo njunima vladama.
4. Mešana komisija vodi pogajanja in sestavlja dokumente v slovenskem in italijanskem jeziku.
5. Mešana komisija sestavi zapisnik o vsakem svojem zasedanju ali sestanku.
6. Vsaka delegacija Mešane komisije ima žig, določen z njenimi notranjimi predpisi.
IV. poglavje
Prestopanje meje
14. člen
1. Za opravljanje dejavnosti po tej konvenciji lahko člani Mešane komisije, strokovnjaki in pomožno osebje Mešane komisije z ustreznim osebnim dokumentom prestopajo mejno črto na katerem koli odseku od mejnega znaka na slovensko- italijansko-avstrijski tromeji do Jadranskega morja.
2. Ob organiziranju in izvajanju dela na meji Mešana komisija določi pravila za gibanje osebja mešanih tehničnih skupin vzdolž mejne črte in na ozemlju druge pogodbenice ob upoštevanju evropskih normativov s področja prostega pretoka delovne sile in prostega opravljanja storitev.
3. Katera koli pogodbenica lahko odpove konvencijo leto dni pred predvidenim prenehanjem veljavnosti, odpoved pa začne veljati dvanajst mesecev po tem, ko je o tem uradno pisno obvestila drugo pogodbenico.
4. Z dnem začetka veljavnosti te konvencije preneha veljati prejšnja Konvencija med Zveznim izvršnim svetom Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije in Vlado Italijanske republike o vzdrževanju državne meje, podpisana v Novi Gorici 29. oktobra 1980, ki jo je Republika Slovenija nasledila kot pogodbenica.
V potrditev tega sta podpisana predstavnika, ki sta ju za to pravilno pooblastili njuni vladi, podpisala to konvencijo.
Podpisano v Rimu dne 7.3.2007 v dveh izvirnikih, vsak v slovenskem in italijanskem jeziku, pri čemer sta besedili enako verodostojni.
Za Vlado Za Vlado
Republike Slovenije Italijanske republike
Andrej Capuder, l.r. Ettore Rosato, l.r.
3. člen
Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za okolje in prostor – Geodetska uprava Republike Slovenije.
4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
Številka: 212-08/08-15/1
Datum: 28. maj 2008
EPA 1240-IV
Državni zbor
France Cukjati, dr.med.
predsednik
| Zadnja sprememba: 06/17/2008 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |