Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI



ZAKON

O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN
VLADO ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA, S PROTOKOLOM (BGBIDO)


1. člen

Ratificira se Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, s protokolom, podpisana v Londonu 13. novembra 2007.

2. člen

Konvencija s protokolom se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi:




KONVENCIJA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN
VLADO ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA
O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN
PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA



Vlada Republike Slovenije in Vlada Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska sta se

v želji, da bi sklenili konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja,

dogovorili o naslednjem:

1. ČLEN

Osebe, za katere se uporablja konvencija

Ta konvencija se uporablja za osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.

2. ČLEN

Davki, za katere se uporablja konvencija

(1) Ta konvencija se uporablja za davke od dohodka in premoženja, ki se uvedejo v imenu države pogodbenice ali njenih političnih enot ali lokalnih oblasti, ne glede na način njihove uvedbe.

(2) Za davke od dohodka in premoženja se štejejo vsi davki, uvedeni na celoten dohodek, celotno premoženje ali na sestavine dohodka ali premoženja, vključno z davki od dobička iz odtujitve premičnin ali nepremičnin in davki na zvišanje vrednosti kapitala.

(3) Obstoječi davki, za katere se uporablja ta konvencija, so zlasti:

(a) v Republiki Sloveniji:

(i) davek od dohodkov pravnih oseb,
(ii) dohodnina in
(iii) davek od premoženja

(v nadaljevanju "slovenski davek");

(i) davek od dohodka,
(ii) davek od dohodka pravnih oseb in
(iii) davek od kapitalskih dobičkov

(v nadaljevanju "davek Združenega kraljestva").

(4) Konvencija se uporablja tudi za enake ali vsebinsko podobne davke, ki se po datumu podpisa konvencije uvedejo poleg obstoječih davkov ali namesto njih. Pristojna organa držav pogodbenic drug drugega uradno obvestita o vseh bistvenih spremembah njunih davčnih zakonodaj.

3. ČLEN

Splošna opredelitev izrazov

(1) V tej konvenciji, razen če sobesedilo ne zahteva drugače:

(a) izraz "Slovenija" pomeni Republiko Slovenijo, in ko se uporablja v geografskem pomenu, ozemlje Slovenije, vključno z morskim območjem, morskim dnom in morskim podzemljem ob teritorialnem morju, na katerem lahko Slovenija uveljavlja svoje suverene pravice in jurisdikcijo v skladu s svojo domačo zakonodajo in mednarodnim pravom;

(b) izraz "Združeno kraljestvo" pomeni Veliko Britanijo in Severno Irsko, vključno z območjem zunaj teritorialnega morja Združenega kraljestva, ki je določeno po njegovi zakonodaji o epikontinentalnem pasu in v skladu z mednarodnim pravom kot območje, na katerem lahko Združeno kraljestvo uveljavlja svoje pravice glede morskega dna in morskega podzemlja ter njunih naravnih virov;

(c) izraza "država pogodbenica" in "druga država pogodbenica" pomenita Slovenijo ali Združeno kraljestvo, kakor zahteva sobesedilo;

(d) izraz "oseba" vključuje posameznika, družbo in katero koli drugo telo, ki združuje več oseb, vendar ob upoštevanju drugega odstavka tega člena ne vključuje osebne družbe;

(e) izraz "družba" pomeni katero koli korporacijo ali kateri koli subjekt, ki se za davčne namene obravnava kot korporacija;

(f) izraz "podjetje" se nanaša na kakršno koli poslovanje;

(g) izraza "podjetje države pogodbenice" in "podjetje druge države pogodbenice" pomenita podjetje, ki ga upravlja rezident države pogodbenice, oziroma podjetje, ki ga upravlja rezident druge države pogodbenice;

(h) izraz "mednarodni promet" pomeni prevoz z ladjo ali letalom, ki ga opravlja podjetje države pogodbenice, razen če se z ladjo ali letalom ne opravljajo prevozi samo med kraji v drugi državi pogodbenici;

(i) izraz "pristojni organ" pomeni:

(i) za Slovenijo Ministrstvo za finance Republike Slovenije ali njegovega pooblaščenega predstavnika;

(ii) za Združeno kraljestvo Davčno in carinsko upravo Njenega veličanstva (Commissioners for Her Majesty's Revenue and Customs) ali njenega pooblaščenega predstavnika;

(j) izraz "državljan" pomeni:

(i) v zvezi s Slovenijo:
(k) izraz "poslovanje" vključuje opravljanje poklicnih storitev in drugih samostojnih dejavnosti.

(2) Za namene te konvencije se kot oseba obravnava osebna družba, katere status izhaja iz slovenske zakonodaje in se po zakonodaji Slovenije obravnava kot enota, ki je davčni zavezanec.

(3) Kadar koli država pogodbenica uporabi konvencijo, ima kateri koli izraz, ki v njej ni opredeljen, razen če sobesedilo ne zahteva drugače, pomen, ki ga ima takrat po zakonodaji te države za namene davkov, za katere se ta konvencija uporablja, pri čemer kateri koli pomen po veljavni davčni zakonodaji te države prevlada nad pomenom izraza po drugi zakonodaji te države.

4. ČLEN

Rezidentstvo

(1) V tej konvenciji izraz "rezident države pogodbenice" pomeni osebo, ki je po zakonodaji te države dolžna plačevati davke zaradi svojega stalnega prebivališča, prebivališča, sedeža uprave, kraja ustanovitve ali katerega koli drugega podobnega merila, in vključuje tudi to državo in katero koli njeno politično enoto ali lokalno oblast. Ta izraz pa ne vključuje osebe, ki je dolžna plačevati davke v tej državi samo v zvezi z dohodki iz virov v tej državi ali premoženja v njej.

(2) Kadar je zaradi določb prvega odstavka tega člena posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se njegov status določi v skladu z naslednjimi pravili:

(a) šteje se samo za rezidenta države pogodbenice, v kateri ima na razpolago stalno prebivališče; če ima stalno prebivališče na razpolago v obeh državah, se šteje samo za rezidenta države, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose (središče življenjskih interesov);

(b) če ni mogoče opredeliti države pogodbenice, v kateri ima središče življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od držav na razpolago stalnega prebivališča, se šteje samo za rezidenta države, v kateri ima običajno bivališče;

(c) če ima običajno bivališče v obeh državah pogodbenicah ali v nobeni od njiju, se šteje samo za rezidenta države, katere državljan je;

(d) če je državljan obeh držav pogodbenic ali nobene od njiju, pristojna organa držav pogodbenic vprašanje rešita s skupnim dogovorom.

(3) Kadar je zaradi določb prvega odstavka tega člena oseba, ki ni posameznik, rezident obeh držav pogodbenic, se šteje samo za rezidenta države, v kateri je sedež njene dejanske uprave.

5. ČLEN

Stalna poslovna enota

(1) V tej konvenciji izraz "stalna poslovna enota" pomeni stalno mesto poslovanja, prek katerega v celoti ali delno potekajo posli podjetja.

(2) Izraz "stalna poslovna enota" vključuje zlasti:

(a) sedež uprave,

(b) podružnico,

(c) pisarno,

(d) tovarno,

(e) delavnico in

(f) rudnik, nahajališče nafte ali plina, kamnolom ali kateri koli drug kraj pridobivanja naravnih virov.

(3) Gradbišče ali projekt gradnje ali postavitve je stalna poslovna enota samo, če traja več kakor dvanajst mesecev.

(4) Ne glede na prejšnje določbe tega člena se šteje, da izraz "stalna poslovna enota" ne vključuje:

(a) uporabe prostorov samo za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo dobrin ali blaga, ki pripada podjetju;

(b) vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo;

(c) vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za predelavo, ki jo opravi drugo podjetje;

(d) vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za nakup dobrin ali blaga za podjetje ali zbiranje informacij za podjetje;

(e) vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za opravljanje kakršne koli druge pripravljalne ali pomožne dejavnosti za podjetje;

(f) vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za kakršno koli kombinacijo dejavnosti, navedenih v pododstavkih a do e tega odstavka, če je splošna dejavnost stalnega mesta poslovanja, ki je posledica te kombinacije, pripravljalna ali pomožna.

(5) Kadar oseba – ki ni zastopnik z neodvisnim statusom, za katerega se uporablja šesti odstavek tega člena – deluje v imenu podjetja ter ima in običajno uporablja v državi pogodbenici pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu podjetja, se ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena za to podjetje šteje, da ima stalno poslovno enoto v tej državi v zvezi z dejavnostmi, ki jih ta oseba prevzame za podjetje, razen če dejavnosti te osebe niso omejene na tiste iz četrtega odstavka tega člena, zaradi katerih se to stalno mesto poslovanja po določbah navedenega odstavka ne bi štelo za stalno poslovno enoto, če bi se opravljale prek stalnega mesta poslovanja.

(6) Ne šteje se, da ima podjetje stalno poslovno enoto v državi pogodbenici samo zato, ker opravlja posle v tej državi prek posrednika, splošnega komisionarja ali katerega koli drugega zastopnika z neodvisnim statusom, če te osebe delujejo v okviru svojega rednega poslovanja.

(7) Dejstvo, da družba, ki je rezident države pogodbenice, nadzoruje družbo ali je pod nadzorom družbe, ki je rezident druge države pogodbenice ali opravlja posle v tej drugi državi (prek stalne poslovne enote ali drugače), samo po sebi še ne pomeni, da je ena od družb stalna poslovna enota druge.

6. ČLEN

Dohodek iz nepremičnin

(1) Dohodek rezidenta države pogodbenice, ki izhaja iz nepremičnin (vključno z dohodkom iz kmetijstva ali gozdarstva), ki so v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.

(2) Izraz "nepremičnine" ima pomen, ki ga ima po pravu države pogodbenice, v kateri so te nepremičnine. Izraz vedno vključuje premoženje, ki je sestavni del nepremičnin, živino in opremo, ki se uporablja v kmetijstvu in gozdarstvu, pravice, za katere se uporabljajo določbe splošnega prava v zvezi z zemljiško lastnino, užitek na nepremičninah in pravice do spremenljivih ali stalnih plačil kot nadomestilo za izkoriščanje ali pravico do izkoriščanja nahajališč rude, virov ter drugega naravnega bogastva; ladje in letala se ne štejejo za nepremičnine.

(3) Določbe prvega odstavka tega člena se uporabljajo za dohodek, ki se ustvari z neposredno uporabo, dajanjem v najem ali katero koli drugo obliko uporabe nepremičnine.

(4) Določbe prvega in tretjega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za dohodek iz nepremičnin podjetja.

7. ČLEN

Poslovni dobiček

(1) Dobiček podjetja države pogodbenice se obdavči samo v tej državi, razen če podjetje ne posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v njej. Če podjetje posluje, kakor je prej navedeno, se lahko dobiček podjetja obdavči v drugi državi, vendar samo toliko dobička, kot se pripiše tej stalni poslovni enoti.

(2) Kadar podjetje države pogodbenice posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v njej, se ob upoštevanju določb tretjega odstavka tega člena v vsaki državi pogodbenici tej stalni poslovni enoti pripiše dobiček, za katerega bi se lahko pričakovalo, da bi ga imela, če bi bila različno in ločeno podjetje, ki opravlja enake ali podobne dejavnosti pod istimi ali podobnimi pogoji ter povsem neodvisno posluje s podjetjem, katerega stalna poslovna enota je.

(3) Pri določanju dobička stalne poslovne enote je dovoljeno odšteti stroške, ki nastanejo za namene stalne poslovne enote, vključno s poslovodnimi in splošnimi upravnimi stroški, ki so tako nastali v državi, v kateri je stalna poslovna enota, ali drugje.

(4) Če se v državi pogodbenici dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti, običajno določi na podlagi porazdelitve vsega dobička podjetja na njegove dele, nobena določba v drugem odstavku tega člena tej državi pogodbenici ne preprečuje določiti obdavčljivega dobička s tako običajno porazdelitvijo; sprejeta metoda porazdelitve pa mora biti taka, da je rezultat v skladu z načeli tega člena.

(5) Stalni poslovni enoti se ne pripiše dobiček samo zato, ker nakupuje dobrine ali blago za podjetje.

(6) Za namene prejšnjih odstavkov se dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti, vsako leto določi po isti metodi, razen če ni upravičenega in zadostnega razloga za nasprotno.

(7) Kadar dobiček vključuje dohodkovne postavke ali kapitalske dobičke, ki so posebej obravnavani v drugih členih te konvencije, določbe tega člena ne vplivajo na določbe tistih členov.

8. ČLEN

Ladijski in letalski prevoz

(1) Dobiček podjetja države pogodbenice iz opravljanja ladijskih ali letalskih prevozov v mednarodnem prometu se obdavči samo v tej državi.

(2) Za namene tega člena dobiček iz opravljanja ladijskih in letalskih prevozov v mednarodnem prometu vključuje:

(a) dobiček iz dajanja v najem prostora na ladjah ali letalih in

(b) dobiček iz uporabe, vzdrževanja ali dajanja v najem zabojnikov (vključno s priklopniki in s tem povezane opreme za prevoz zabojnikov), ki se uporabljajo za prevoz dobrin ali blaga;

kadar je tako dajanje v najem ali je taka uporaba, vzdrževanje ali dajanje v najem, odvisno od primera, povezano z opravljanjem ladijskih ali letalskih prevozov v mednarodnem prometu.

(3) Določbe prvega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za dobiček iz udeležbe v interesnem združenju, mešanem podjetju ali mednarodni prevozni agenciji, vendar samo za toliko tako ustvarjenega dobička, kot se pripiše sodelujočemu v sorazmerju z njegovim deležem v skupni dejavnosti.

9. ČLEN

Povezana podjetja

(1) Kadar:

(a) je podjetje države pogodbenice neposredno ali posredno udeleženo pri upravljanju, nadzoru ali kapitalu podjetja druge države pogodbenice ali

(b) so iste osebe neposredno ali posredno udeležene pri upravljanju, nadzoru ali kapitalu podjetja države pogodbenice in podjetja druge države pogodbenice

in v obeh primerih obstajajo ali se vzpostavijo med podjetjema v njunih komercialnih ali finančnih odnosih pogoji, drugačni od tistih, ki bi obstajali med neodvisnimi podjetji, se lahko kakršen koli dobiček, ki bi prirasel enemu od podjetij, če takih pogojev ne bi bilo, vendar prav zaradi takih pogojev ni prirasel, vključi v dobiček tega podjetja in ustrezno obdavči.

(2) Kadar država pogodbenica v dobiček podjetja te države vključuje – in ustrezno obdavči – dobiček, za katerega je bilo že obdavčeno podjetje druge države pogodbenice v tej drugi državi, in je tako vključeni dobiček dobiček, ki bi prirasel podjetju prve omenjene države, če bi bili pogoji, ki obstajajo med podjetjema, taki, kot bi obstajali med neodvisnimi podjetji, ta druga država ustrezno prilagodi znesek davka, ki se v tej državi obračuna od tega dobička. Pri določanju take prilagoditve je treba upoštevati druge določbe te konvencije, pristojna organa držav pogodbenic pa se po potrebi med seboj posvetujeta.

10. ČLEN

Dividende

(1) Dividende, ki jih družba, ki je rezident države pogodbenice, plača rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.
Ta odstavek ne vpliva na obdavčenje družbe v zvezi z dobičkom, iz katerega se plačajo dividende.

(3) Izraz "dividende", kot je uporabljen v tem členu, pomeni dohodek iz delnic, ustanoviteljskih delnic ali drugih pravic do udeležbe pri dobičku, ki niso terjatve, in tudi dohodek iz drugih korporacijskih pravic, ki se davčno obravnava enako kot dohodek iz delnic po zakonodaji države pogodbenice, katere rezident je družba, ki dividende deli, in vključuje tudi vsak drug del dohodka, ki se po zakonodaji države, katere rezident je družba, ki dividende plačuje, obravnava kot dividenda ali razdelitev, ki jo opravi družba.

(4) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se ne uporabljajo, če upravičeni lastnik dividend, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, katere rezident je družba, ki dividende plačuje, prek stalne poslovne enote v njej in je delež, v zvezi s katerim se dividende plačajo, dejansko povezan s tako stalno poslovno enoto. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. člena te konvencije.

(5) Kadar dobiček ali dohodek družbe, ki je rezident države pogodbenice, izhaja iz druge države pogodbenice, ta druga država pogodbenica ne sme uvesti nobenega davka na dividende, ki jih plača družba, razen če se te dividende plačajo rezidentu te druge države ali če je delež, v zvezi s katerim se take dividende plačajo, dejansko povezan s stalno poslovno enoto v tej drugi državi, niti ne sme uvesti davka od nerazdeljenega dobička na nerazdeljeni dobiček družbe, tudi če so plačane dividende ali nerazdeljeni dobiček v celoti ali delno sestavljeni iz dobička ali dohodka, ki nastane v taki drugi državi.

(6) Nobena olajšava po tem členu ni na voljo, če je bil glavni namen ali eden od glavnih namenov katere koli osebe, povezane z nastankom ali prenosom delnic ali drugih pravic, v zvezi s katerimi se dividenda plača, izkoristiti ta člen s takim nastankom ali prenosom.

11. ČLEN

Obresti

(1) Obresti, ki nastanejo v državi pogodbenici in se plačajo rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.

(2) Take obresti pa se lahko obdavčijo tudi v državi pogodbenici, v kateri nastanejo, in v skladu z zakonodajo te države, če pa je upravičeni lastnik obresti rezident druge države pogodbenice, tako obračunani davek ne sme presegati 5 odstotkov bruto zneska obresti.

(3) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se obresti, ki nastanejo v državi pogodbenici in se plačajo rezidentu druge države pogodbenice, obdavčijo samo v tej drugi državi, če je tak rezident upravičeni lastnik obresti in:

(4) Izraz "obresti", kot je uporabljen v tem členu, pomeni dohodek iz vseh vrst terjatev ne glede na to, ali so zavarovane s hipoteko, in ne glede na to, ali imajo pravico do udeležbe pri dolžnikovem dobičku, in zlasti dohodek iz državnih vrednostnih papirjev ter dohodek iz obveznic ali zadolžnic, vključno s premijami in nagradami od takih vrednostnih papirjev, obveznic ali zadolžnic. Ta izraz ne vključuje nobenega dela dohodka, ki se obravnava kot dividenda po določbah 10. člena te konvencije.

(5) Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se ne uporabljajo, če upravičeni lastnik obresti, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, v kateri obresti nastanejo, prek stalne poslovne enote v njej in je terjatev, v zvezi s katero se obresti plačajo, dejansko povezana s tako stalno poslovno enoto. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. člena te konvencije.

(6) Šteje se, da obresti nastanejo v državi pogodbenici, kadar je plačnik rezident te države. Kadar pa ima oseba, ki plačuje obresti, ne glede na to, ali je rezident države pogodbenice, v državi pogodbenici stalno poslovno enoto, v zvezi s katero je nastala zadolžitev, za katero se plačajo obresti, ter take obresti krije taka stalna poslovna enota, se šteje, da take obresti nastanejo v državi, v kateri je stalna poslovna enota.

(7) Kadar zaradi posebnega odnosa med plačnikom in upravičenim lastnikom ali med njima in drugo osebo znesek plačanih obresti iz kakršnega koli razloga presega znesek, za katerega bi se sporazumela plačnik in upravičeni lastnik, če takega odnosa ne bi bilo, se določbe tega člena uporabljajo samo za zadnji omenjeni znesek. V takem primeru se presežni del plačil še naprej obdavčuje v skladu z zakonodajo vsake države pogodbenice, pri čemer je treba upoštevati druge določbe te konvencije.

(8) Nobena olajšava po tem členu ni na voljo, če je bil glavni namen ali eden od glavnih namenov katere koli osebe, povezane z nastankom ali prenosom terjatve, v zvezi s katero se obresti plačajo, izkoristiti ta člen s takim nastankom ali prenosom.


12. ČLEN

Licenčnine in avtorski honorarji


(1) Licenčnine in avtorski honorarji, ki nastanejo v državi pogodbenici in se plačajo rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.

(2) Take licenčnine in avtorski honorarji pa se lahko obdavčijo tudi v državi pogodbenici, v kateri nastanejo, in v skladu z zakonodajo te države, če pa je upravičeni lastnik licenčnin in avtorskih honorarjev rezident druge države pogodbenice, tako obračunani davek ne sme presegati 5 odstotkov bruto zneska takih licenčnin in avtorskih honorarjev.

(3) Izraz "licenčnine in avtorski honorarji", kot je uporabljen v tem členu, pomeni plačila vsake vrste, prejeta kot povračilo za uporabo ali pravico do uporabe kakršnih koli avtorskih pravic za literarno, umetniško ali znanstveno delo (vključno s kinematografskimi filmi in filmi ali trakovi za radijsko ali televizijsko predvajanje), katerega koli patenta, blagovne znamke, vzorca ali modela, načrta, tajne formule ali postopka ali za informacije o industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušnjah (know-how).

(4) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se ne uporabljajo, če upravičeni lastnik licenčnin in avtorskih honorarjev, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, v kateri licenčnine in avtorski honorarji nastanejo, prek stalne poslovne enote v njej in je pravica ali premoženje, v zvezi s katerim se licenčnine in avtorski honorarji plačajo, dejansko povezano s tako stalno poslovno enoto. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. člena te konvencije.

(5) Šteje se, da licenčnine in avtorski honorarji nastanejo v državi pogodbenici, kadar je plačnik rezident te države. Kadar pa ima oseba, ki plačuje licenčnine in avtorske honorarje, ne glede na to, ali je rezident države pogodbenice, v državi pogodbenici stalno poslovno enoto, v zvezi s katero je nastala obveznost za plačilo licenčnin in avtorskih honorarjev ter take licenčnine in avtorske honorarje krije taka stalna poslovna enota, se šteje, da so take licenčnine in avtorski honorarji nastali v državi, v kateri je stalna poslovna enota.

(6) Kadar zaradi posebnega odnosa med plačnikom in upravičenim lastnikom ali med njima in drugo osebo znesek plačanih licenčnin in avtorskih honorarjev iz kakršnega koli razloga presega znesek, za katerega bi se sporazumela plačnik in upravičeni lastnik, če takega odnosa ne bi bilo, se določbe tega člena uporabljajo samo za zadnji omenjeni znesek. V takem primeru se presežni del plačil še naprej obdavčuje v skladu z zakonodajo vsake države pogodbenice, pri čemer je treba upoštevati druge določbe te konvencije.

(7) Nobena olajšava po tem členu ni na voljo, če je bil glavni namen ali eden od glavnih namenov katere koli osebe, povezane z nastankom ali prenosom pravic, v zvezi s katerimi se licenčnine in avtorski honorarji plačajo, izkoristiti ta člen s takim nastankom ali prenosom.

13. ČLEN

Kapitalski dobički

(1) Dobiček, ki ga rezident države pogodbenice doseže z odtujitvijo nepremičnin, ki so navedene v 6. členu te konvencije in so v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.

(2) Dobiček, ki ga rezident države pogodbenice doseže z odtujitvijo:

(a) delnic ali drugih primerljivih pravic, razen delnic s seznama odobrene borze, katerih vrednost ali večji del vrednosti izhaja neposredno ali posredno iz nepremičnega premoženja, ki je v drugi državi pogodbenici, ali

(b) deleža v osebni družbi ali skladu, katerega premoženje je v glavnem sestavljeno iz nepremičnega premoženja, ki je v drugi državi pogodbenici, ali iz delnic ali pravic iz pododstavka a tega odstavka,

se lahko obdavči v tej drugi državi.

(3) Dobiček iz odtujitve premičnin, ki so del poslovnega premoženja stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, vključno z dobičkom iz odtujitve take stalne poslovne enote (same ali s celotnim podjetjem), se lahko obdavči v tej drugi državi.

(4) Dobiček, ki ga rezident države pogodbenice doseže z odtujitvijo ladij ali letal, s katerimi podjetje te države pogodbenice opravlja prevoze v mednarodnem prometu, ali premičnin, ki se nanašajo na opravljanje prevozov s takimi ladjami ali letali, se obdavči samo v tej državi.

(5) Dobiček iz odtujitve premoženja, ki ni premoženje, navedeno v prvem, drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena, se obdavči samo v državi pogodbenici, katere rezident je oseba, ki odtuji premoženje.

(6) Določbe tega člena ne vplivajo na pravico države pogodbenice, da v skladu s svojo zakonodajo odmeri davek, obračunan v zvezi z dobičkom iz odtujitve premoženja osebe, ki je rezident te države kadar koli v davčnem letu, v katerem je premoženje odtujeno, ali je bila rezident kadar koli v predhodnih šestih davčnih letih neposredno pred tistim letom.


14. ČLEN

Dohodek iz zaposlitve

(1) Ob upoštevanju določb 15., 17., 18. in 19. člena te konvencije se plače, mezde in drugi podobni prejemki, ki jih dobi rezident države pogodbenice iz zaposlitve, obdavčijo samo v tej državi, razen če se zaposlitev ne izvaja v drugi državi pogodbenici. Če se izvaja tako, se lahko tako dobljeni prejemki obdavčijo v tej drugi državi.

(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se prejemek, ki ga dobi rezident države pogodbenice iz zaposlitve, ki se izvaja v drugi državi pogodbenici, obdavči samo v prvi omenjeni državi, če:

(a) je prejemnik navzoč v drugi državi v obdobju ali obdobjih, ki ne presegajo skupno 183 dni v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju, ki se začne ali konča v določenem davčnem letu, in

(b) prejemek plača delodajalec, ki ni rezident druge države, ali se plača v njegovem imenu in

(c) prejemka ne krije stalna poslovna enota, ki jo ima delodajalec v drugi državi.

(3) Ne glede na prejšnje določbe tega člena se lahko prejemek, ki izhaja iz zaposlitve na ladji ali letalu, s katerim podjetje države pogodbenice opravlja prevoze v mednarodnem prometu, obdavči v tej državi.

15. ČLEN

Plačila direktorjem

Plačila direktorjem in druga podobna plačila, ki jih dobi rezident države pogodbenice kot član upravnega odbora družbe, ki je rezident druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.

16. ČLEN

Umetniki in športniki

(1) Ne glede na določbe 7. in 14. člena te konvencije se lahko dohodek, ki ga dobi rezident države pogodbenice kot nastopajoči izvajalec, kot je gledališki, filmski, radijski ali televizijski umetnik ali glasbenik, ali kot športnik iz takih osebnih dejavnosti, ki jih izvaja v drugi državi pogodbenici, obdavči v tej drugi državi.

(2) Kadar dohodek iz osebnih dejavnosti, ki jih izvaja nastopajoči izvajalec ali športnik kot tak, ne priraste samemu nastopajočemu izvajalcu ali športniku, temveč drugi osebi, se ta dohodek kljub določbam 7. in 14. člena te konvencije lahko obdavči v državi pogodbenici, v kateri potekajo dejavnosti nastopajočega izvajalca ali športnika.

(3) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se ne uporabljajo za dohodek iz dejavnosti, ki jih nastopajoči izvajalec ali športnik izvaja v državi pogodbenici, če se gostovanje v tej državi v celoti ali pretežno krije iz javnih sredstev druge države pogodbenice ali njene politične enote ali lokalne oblasti. V takem primeru se dohodek obdavči samo v državi pogodbenici, katere rezident je nastopajoči izvajalec ali športnik.

17. ČLEN

Pokojnine

Ob upoštevanju določb drugega odstavka 18. člena te konvencije se pokojnine in drugi podobni prejemki, ki se izplačujejo posamezniku, ki je rezident države pogodbenice, obdavčijo samo v tej državi.

18. ČLEN

Državna služba

(1) (a) Plače, mezde in drugi podobni prejemki, ki jih plačuje država pogodbenica ali njena politična enota ali lokalna oblast posamezniku za storitve, ki jih opravi za to državo ali enoto ali oblast, se obdavčijo samo v tej državi.

(b) Take plače, mezde in drugi podobni prejemki pa se obdavčijo samo v drugi državi pogodbenici, če se storitve opravljajo v tej državi in je posameznik rezident te države, ki:

(i) je državljan te države ali

(ii) ni postal rezident te države samo zaradi opravljanja storitev.

(2) (a) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se pokojnine in drugi podobni prejemki, ki jih plačajo država pogodbenica ali njene politične enote ali lokalne oblasti ali ki se plačajo iz njihovih skladov posamezniku za storitve, opravljene za to državo ali enoto ali oblast, obdavčijo samo v tej državi.

(b) Take pokojnine in drugi podobni prejemki pa se obdavčijo samo v drugi državi pogodbenici, če je posameznik rezident in državljan te države.

(3) Določbe 14., 15., 16. in 17. člena te konvencije se uporabljajo za plače, mezde, pokojnine in druge podobne prejemke za storitve, opravljene v zvezi s poslovanjem države pogodbenice ali njene politične enote ali lokalne oblasti.

19. ČLEN

Profesorji, učitelji in raziskovalci

(1) Posameznik, ki v eni od držav pogodbenic gostuje največ dve leti zaradi poučevanja ali sodelovanja v raziskovalnem delu na univerzi, višji ali visoki šoli, šoli ali drugi priznani izobraževalni ustanovi v tej državi pogodbenici in je bil neposredno pred tem gostovanjem rezident druge države pogodbenice, je v obdobju do največ dve leti od datuma prvega prihoda v prvo omenjeno državo v ta namen oproščen davka na prejemke za tako poučevanje ali raziskovalno delo v tej državi pogodbenici.

(2) Oprostitev po prvem odstavku tega člena se ne prizna za prejemke za raziskovalno delo, če se tako raziskovalno delo ne izvaja v javno korist, ampak predvsem v zasebno korist neke osebe ali oseb.


20. ČLEN

Študenti

Plačila, ki jih prejme za svoje vzdrževanje, izobraževanje ali usposabljanje študent ali pripravnik, ki je ali je bil tik pred obiskom države pogodbenice rezident druge države pogodbenice in je v prvi omenjeni državi navzoč samo zaradi svojega izobraževanja ali usposabljanja, se ne obdavčijo v prvi omenjeni državi, če taka plačila nastanejo iz virov zunaj te države.

21. ČLEN

Drugi dohodki

(1) Deli dohodka v upravičeni lasti rezidenta države pogodbenice, ki nastanejo kjer koli in niso obravnavani v prejšnjih členih te konvencije, razen dohodka, izplačanega iz skladov ali zapuščine med upravljanjem, se obdavčijo samo v tej državi.

(2) Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za dohodek, ki ni dohodek iz nepremičnin, kakor so opredeljene v drugem odstavku 6. člena te konvencije, če upravičeni lastnik takega dohodka, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v njej in je pravica ali premoženje, v zvezi s katerim se plača dohodek, dejansko povezano s tako stalno poslovno enoto. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. člena te konvencije.

(3) Kadar zaradi posebnega odnosa med rezidentom iz prvega odstavka tega člena in drugo osebo ali med njima in neko tretjo osebo znesek dohodka iz navedenega odstavka presega znesek (če sploh), za katerega bi se sporazumeli, če takega odnosa ne bi bilo, se določbe tega člena uporabljajo samo za zadnji omenjeni znesek. V takem primeru se presežni del dohodka še naprej obdavčuje v skladu z zakonodajo vsake države pogodbenice, pri čemer je treba upoštevati druge določbe te konvencije.

(4) Nobena olajšava po tem členu ni na voljo, če je bil glavni namen ali eden od glavnih namenov katere koli osebe, povezane z nastankom ali prenosom pravic, v zvezi s katerimi se dohodek plača, izkoristiti ta člen s takim nastankom ali prenosom.

22. ČLEN

Premoženje

(1) Premoženje v obliki nepremičnin iz 6. člena te konvencije, ki ga ima v lasti rezident države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.

(2) Premoženje v obliki premičnin, ki so del poslovnega premoženja stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.

(3) Premoženje v obliki ladij in letal, s katerimi se opravljajo prevozi v mednarodnem prometu, ter premičnin v zvezi z opravljanjem prevozov s takimi ladjami in letali se obdavči samo v državi pogodbenici, v kateri se dobiček obdavči v skladu z 8. členom te konvencije.

(4) Vse druge sestavine premoženja rezidenta države pogodbenice se obdavčijo samo v tej državi.


23. ČLEN

Odprava dvojnega obdavčevanja

(1) V Sloveniji:

(2) Ob upoštevanju zakonskih določb Združenega kraljestva glede olajšave kot odbitka davka, ki se plačuje na ozemlju zunaj Združenega kraljestva, od davka Združenega kraljestva (kar ne vpliva na splošno načelo tega odstavka):

(a) se slovenski davek, ki se plačuje po zakonodaji Slovenije in v skladu s to konvencijo, ne glede na to ali neposredno ali z odbitkom, od dobička, dohodka ali obdavčljivih dobičkov iz virov v Sloveniji (razen v primeru dividende tisti davek, ki se plača od dobička, iz katerega se plača dividenda), dovoli kot odbitek od katerega koli davka Združenega kraljestva, ki je izračunan v zvezi z istim dobičkom, dohodkom ali obdavčljivimi dobički, za katere je bil izračunan slovenski davek;

(b) kadar dividendo plača družba, ki je rezident Slovenije, družbi, ki je rezident Združenega kraljestva, in ki neposredno ali posredno nadzoruje najmanj 10 odstotkov volilnih glasov v družbi, ki plača dividendo, je v odbitku upoštevan (poleg vsakega slovenskega davka, za katerega je dovoljen odbitek po določbah pododstavka a tega odstavka) slovenski davek, ki ga plača družba v zvezi z dobičkom, iz katerega se plača taka dividenda.

(3) Za namene drugega odstavka tega člena se šteje, da dobiček, dohodek in kapitalski dobički, ki jih ima v lasti rezident države pogodbenice in se lahko obdavčijo v drugi državi pogodbenici v skladu s to konvencijo, izhajajo iz virov v tej drugi državi.

(4) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena:

(a) kadar se dobički lahko obdavčijo v državi pogodbenici samo zaradi šestega odstavka 13. člena te konvencije, ta država in ne druga država pogodbenica odpravi dvojno obdavčitev v skladu z metodami, ki jih določa ta člen, kakor da bi dobički nastali iz virov v tej drugi državi;

(b) kadar se dobički lahko obdavčijo v državi pogodbenici zaradi prvega, drugega ali tretjega odstavka 13. člena te konvencije, druga država pogodbenica in ne prva omenjena država odpravi dvojno obdavčitev v skladu z metodami, ki jih določa ta člen.


24. ČLEN

Osebne družbe

Kadar ima osebna družba kot rezident Slovenije v skladu s katero koli določbo te konvencije v Združenem kraljestvu pravico do davčne olajšave od dohodka ali kapitalskih dobičkov, se ta določba ne razlaga, kakor da omejuje pravico Združenega kraljestva, da obdavči kateremu koli članu osebne družbe, ki je rezident Združenega kraljestva, njegov delež takega dohodka ali kapitalskih dobičkov; vendar pa se vsak tak dohodek ali dobiček za namene 23. člena te konvencije obravnava kot dohodek ali dobiček iz virov v Sloveniji.

25. ČLEN

Omejevanje olajšav

Kadar so v skladu s katero koli določbo te konvencije dohodek ali dobički deležni davčne olajšave v državi pogodbenici in se oseba po veljavni zakonodaji v drugi državi pogodbenici v zvezi s tem dohodkom ali dobički obdavči glede na znesek tega dohodka ali dobičkov, ki so nakazani v to drugo državo ali prejeti v tej drugi državi, in ne glede na celotni znesek dohodka ali dobičkov, se olajšava, ki je dovoljena po tej konvenciji, v prvi omenjeni državi uporablja samo za tisti del dohodka ali dobičkov, ki so obdavčeni v drugi državi.

26. ČLEN

Enako obravnavanje

(1) Državljani države pogodbenice ne smejo biti v drugi državi pogodbenici zavezani kakršnemu koli obdavčevanju ali kakršni koli zahtevi v zvezi s tem, ki je drugačna ali bolj obremenjujoča, kot so ali so lahko obdavčevanje in s tem povezane zahteve za državljane te druge države v enakih okoliščinah, zlasti glede rezidentstva.

(2) Osebe brez državljanstva, ki so rezidenti države pogodbenice, ne smejo biti v nobeni državi pogodbenici zavezane kakršnemu koli obdavčevanju ali kakršni koli zahtevi v zvezi s tem, ki je drugačna ali bolj obremenjujoča, kot so ali so lahko obdavčevanje in s tem povezane zahteve za državljane te države v enakih okoliščinah, zlasti glede rezidentstva.

(3) Obdavčevanje stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, ne sme biti manj ugodno v tej drugi državi, kot je obdavčevanje podjetij te druge države, ki opravljajo enake dejavnosti.

(4) Razen kadar se uporabljajo določbe prvega odstavka 9. člena, sedmega ali osmega odstavka 11. člena, šestega ali sedmega odstavka 12. člena, tretjega ali četrtega odstavka 21. člena te konvencije, se obresti, licenčnine in avtorski honorarji ter druga izplačila, ki jih plača podjetje države pogodbenice rezidentu druge države pogodbenice, pri določanju obdavčljivega dobička takega podjetja odbijejo pod istimi pogoji, kot če bi bili plačani rezidentu prve omenjene države. Podobno se tudi kakršni koli dolgovi podjetja države pogodbenice, ki so dolgovani rezidentu druge države pogodbenice pri določanju obdavčljivega premoženja takega podjetja odbijejo pod istimi pogoji, kot če bi bili dolgovani rezidentu prve omenjene države.

(5) Podjetja države pogodbenice, katerih kapital je v celoti ali delno, neposredno ali posredno v lasti ali pod nadzorom enega ali več rezidentov druge države pogodbenice, ne smejo biti v prvi omenjeni državi zavezana nobenemu obdavčevanju ali nobeni zahtevi v zvezi s tem, ki je drugačna ali bolj obremenjujoča, kot so ali so lahko obdavčevanje in s tem povezane zahteve do podobnih podjetij prve omenjene države. (b) Za namene pododstavka a tega odstavka: (i) izraz "pokojninski načrt" pomeni ureditev, po kateri posameznik prispeva z namenom, da si zagotovi pokojnino ob upoštevanju zaposlitve iz pododstavka a;

(ii) pokojninski načrt je "priznan za davčne namene" v državi pogodbenici, če bi prispevki posameznika iz pododstavka a za ta načrt izpolnjevali pogoje za davčno olajšavo v tej državi. (7) Nobena določba v tem členu se ne razlaga tako, kot da zavezuje katero koli državo pogodbenico, da prizna posameznikom, ki niso rezidenti tiste države, kakršne koli osebne olajšave, druge olajšave in znižanja za davčne namene, ki jih prizna posameznikom rezidentom.

(8) Določbe tega člena se uporabljajo za davke iz te konvencije.


27. ČLEN

Postopek skupnega dogovora

(1) Kadar rezident države pogodbenice meni, da imajo ali bodo imela dejanja ene ali obeh držav pogodbenic zanj za posledico obdavčevanje, ki ni v skladu z določbami te konvencije, lahko ne glede na pravna sredstva, ki mu jih omogoča domače pravo teh držav, predloži svojo zadevo pristojnemu organu države pogodbenice, katere rezident je, ali če se njegov primer nanaša na prvi odstavek 26. člena te konvencije, tiste države pogodbenice, katere državljan je.

(2) Pristojni organ si, če se mu zdi pritožba upravičena in če sam ne more priti do zadovoljive rešitve, prizadeva rešiti primer s skupnim dogovorom s pristojnim organom druge države pogodbenice z namenom izogniti se obdavčevanju, ki ni v skladu s to konvencijo.

(3) Pristojna organa držav pogodbenic si prizadevata s skupnim dogovorom razrešiti kakršne koli težave ali dvome, ki nastanejo pri razlagi ali uporabi te konvencije. Prav tako se lahko med seboj posvetujeta o odpravi dvojnega obdavčevanja v primerih, ki jih ta konvencija ne predvideva.

(4) Pristojna organa držav pogodbenic se lahko dogovarjata neposredno, da bi dosegla dogovor v smislu prejšnjih odstavkov.

28. ČLEN

Izmenjava informacij

(1) Pristojna organa držav pogodbenic si izmenjavata take informacije, ki so predvidoma pomembne za izvajanje določb te konvencije, za izvajanje ali uveljavljanje domače zakonodaje držav pogodbenic glede davkov vseh vrst in opisov, ki se uvedejo v imenu držav pogodbenic ali njunih političnih enot ali lokalnih oblasti, če obdavčevanje na njihovi podlagi ni v nasprotju s to konvencijo, zlasti za preprečevanje goljufij in lažje izvajanje predpisov proti davčnemu izogibanju. Izmenjava informacij ni omejena s 1. in 2. členom te konvencije.

(2) Vsaka informacija, ki jo država pogodbenica prejme na podlagi prvega odstavka tega člena, se obravnava kot tajnost na isti način kot informacije, pridobljene po domači zakonodaji te države, in se razkrije samo osebam ali organom (vključno s sodišči in upravnimi organi), udeleženim pri odmeri ali pobiranju, izterjavi ali pregonu ali pri odločanju o pritožbah glede davkov iz prvega odstavka tega člena ali pri nadzoru nad omenjenim. Te osebe ali organi uporabljajo informacije samo v take namene. Informacije lahko razkrijejo v sodnih postopkih ali pri sodnih odločitvah.

(3) V nobenem primeru se določbe prvega in drugega odstavka tega člena ne razlagajo tako, kot da nalagajo državi pogodbenici obveznost:

(a) da izvaja upravne ukrepe, ki niso v skladu z zakonodajo in upravno prakso te ali druge države pogodbenice,

(b) da priskrbi informacije, ki jih ni mogoče dobiti po zakonih ali običajni upravni poti te ali druge države pogodbenice,

(c) da priskrbi informacije, ki bi razkrile kakršno koli trgovinsko, poslovno, industrijsko, komercialno ali poklicno skrivnost ali trgovinski postopek, ali informacije, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z javnim redom.

(4) Če država pogodbenica zahteva informacije v skladu s tem členom, druga država pogodbenica uporabi svoje ukrepe za zbiranje informacij, da pridobi zahtevane informacije, tudi če ta druga država morda ne potrebuje takih informacij za svoje davčne namene. Za obveznost iz prejšnjega stavka veljajo omejitve iz tretjega odstavka tega člena, toda v nobenem primeru se take omejitve ne razlagajo tako, da država pogodbenica lahko zavrne predložitev informacij samo zato, ker nima lastnega interesa za take informacije.

(5) V nobenem primeru se določbe tretjega odstavka tega člena ne razlagajo kot dovoljenje državi pogodbenici, da zavrne predložitev informacij samo zato, ker ima informacije banka, druga finančna ustanova, pooblaščenec ali oseba, ki deluje kot zastopnik ali fiduciar, ali zato, ker so povezane z lastniškimi deleži v osebi.
29. ČLEN

Člani diplomatskih ali stalnih predstavništev in konzulatov

Nobena določba te konvencije ne vpliva na davčne ugodnosti članov diplomatskih ali stalnih predstavništev ali konzulatov po splošnih pravilih mednarodnega prava ali določbah posebnih sporazumov.

30. ČLEN

Začetek veljavnosti

(1) Vsaka država pogodbenica z obvestilom po diplomatski poti obvesti drugo o končanih postopkih, ki jih za uveljavitev te konvencije zahteva njena zakonodaja. Ta konvencija začne veljati z dnem prejema poznejšega od teh uradnih obvestila in se uporablja:

(a) v Sloveniji:

(b) v Združenem kraljestvu:

(ii) ob upoštevanju točke i pododstavka b:

v zvezi z davkom od dohodka in davkom od kapitalskih dobičkov za vsako leto odmere z začetkom 6. aprila ali po njem v koledarskem letu, ki sledi letu, v katerem začne veljati ta konvencija;

(iii) v zvezi z davkom od dohodka pravnih oseb za vsako poslovno leto z začetkom 1. aprila v koledarskem letu, ki sledi letu, v katerem začne veljati ta konvencija.

(2) Sporazum med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka, ki je bil podpisan v Londonu 6. novembra 1981, se v skladu z določbami prvega odstavka tega člena za slovenski davek ali davek Združenega kraljestva preneha uporabljati z dnem, s katerim se za ta davek začne uporabljati ta konvencija.

31. ČLEN

Odpoved

Ta konvencija velja, dokler je ena od držav pogodbenic ne odpove. Vsaka država pogodbenica lahko to konvencijo odpove s pisnim obvestilom po diplomatski poti najmanj šest mesecev pred koncem katerega koli koledarskega leta po preteku petih let od dneva začetka veljavnosti te konvencije. V takem primeru se ta konvencija preneha uporabljati:

(a) v Sloveniji:
(b) v Združenem kraljestvu:
(ii) ob upoštevanju točke i pododstavka b:

v zvezi z davkom od dohodka in davkom od kapitalskih dobičkov za vsako leto odmere z začetkom 6. aprila ali po njem v koledarskem letu, ki sledi letu, v katerem je dano obvestilo;


V dokaz navedenega sta podpisana, ki sta bila za to pravilno pooblaščena, podpisala to konvencijo.


Sestavljeno v Londonu dne 13. novembra 2007 v dveh izvirnikih v slovenskem in angleškem jeziku, pri čemer sta besedili enako verodostojni.



Za Vlado Za Vlado Združenega kraljestva
Republike Slovenije: Velika Britanija in Severna Irska:

Iztok Mirošič, l.r. Kitty Ussher, l.r



PROTOKOL H KONVENCIJI MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN
VLADO ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA
O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ
V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA


Ob podpisu konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, ki je bila danes sklenjena med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska, sta se vladi sporazumeli o naslednjih določbah, ki so sestavni del konvencije:


Prvi odstavek: Investicijske sheme

(1) Investicijska shema, ki je ustanovljena na podlagi zakonodaje države pogodbenice in oblikovana v državi pogodbenici ter ki:
se za namene 10., 11. in 21. člena te konvencije šteje kot:

(2) Ob upoštevanju četrtega pododstavka tega odstavka se investicijska shema, ki je ustanovljena v skladu z zakonom države pogodbenice in oblikovana v državi pogodbenici ter ki ne glede na to, ali je po tem zakonu korporacija:
ob upoštevanju pogojev, določenih po zakonu države pogodbenice, v kateri dohodek nastane, za namene 10., 11. in 21. člena te konvencije šteje kot:

(3) Kadar se investicijska shema, ustanovljena v skladu z zakonom in oblikovana v državi pogodbenici, v skladu z drugim pododstavkom tega odstavka obravnava kot upravičeni lastnik kakršnega koli dohodka za namene 10., 11. in 21. člena te konvencije, se ne glede na kar koli v ustreznem členu tak dohodek za namene teh členov ne šteje kot dohodek oseb, ki sodelujejo v shemi in so rezidenti te države pogodbenice ter tam zavezane za davek od takega dohodka.

(4) Pristojna organa držav pogodbenic se lahko dogovorita o pogojih za uporabo drugega pododstavka tega odstavka v primeru investicijske sheme in pri izračunu skupnega zneska dohodka, ki je zajet v ustreznem 10., 11. in 21. členu te konvencije, upoštevata, v kakšnem obsegu bi bile osebe, ki sodelujejo v shemi, upravičene do koristi iz teh členov, če ne bi bilo določb tretjega pododstavka tega odstavka.

(5) Kadar se za investicijsko shemo uporablja drugi pododstavek tega odstavka, nobena določba v tem odstavku ne preprečuje državi pogodbenici, v kateri je dohodek investicijske sheme nastal, da od osebe, ki sodeluje v shemi, izterja kakršno koli vračilo davka, ki ga ta oseba ne bi smela prejeti zaradi določb tretjega pododstavka tega odstavka.

Drugi odstavek: Pokojninski načrti (1) Ne glede na določbe pododstavka a drugega odstavka 10. člena se dividende ne obdavčijo v državi pogodbenici, katere rezident je družba, ki dividende plačuje, če je upravičeni lastnik dividend pokojninski načrt. (2) Izraz "pokojninski načrt", kakor se uporablja zgoraj, pomeni shemo, načrt, sklade ali drugo ureditev, oblikovano v državi pogodbenici, ki

(3) Pokojninski načrt, ki je oblikovan v državi pogodbenici in se ne obravnava kot korporacija za davčne namene v tej državi, se bo kljub temu za namene tega protokola štel kot rezident te države in kot upravičeni lastnik teh dividend.


Tretji odstavek: Direktorji

Razume se, da izraz "član upravnega odbora družbe" v zvezi s slovenskimi družbami pomeni člana uprave in člana upravnega odbora ali člana nadzornega sveta.


Sestavljeno v Londonu dne 13. novembra 2007 v dveh izvirnikih v slovenskem in angleškem jeziku, pri čemer sta besedili enako verodostojni.

Za Vlado Za Vlado Združenega kraljestva
Republike Slovenije: Velika Britanija in Severna Irska:

Izrtok Mirošič, l.r. Kitty Ussher, l.r.


3. člen

Za izvajanje konvencije s protokolom skrbi Ministrstvo za finance.

4. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.



Številka: 432-01/08-50/1
Datum: 22. april 2008
EPA 1996-IV



Državni zbor
mag. Vasja Klavora
podpredsednik


Zadnja sprememba: 05/14/2008
Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni