Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
ZAKON
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O VAROVANJU PODVODNE
KULTURNE DEDIŠČINE (MKVPKD)
1. člen
Ratificira se Konvencija o varovanju podvodne kulturne dediščine, sprejeta 2. novembra 2001 v Parizu.
2. člen
Konvencija se v izvirniku v angleškem jeziku in prevodu v slovenskem jeziku glasi Besedilo konvencije v arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodno pravo Ministrstva za zunanje zadeve.
:
KONVENCIJA O
VAROVANJU PODVODNE KULTURNE DEDIŠČINE
Generalna konferenca Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo na 31. zasedanju v Parizu od 15. oktobra do 3. novembra 2001
priznava pomen podvodne kulturne dediščine kot integralni del kulturne dediščine človeštva in kot posebno pomemben element v zgodovini ljudstev, narodov in njihovih medsebojnih odnosov v zvezi z njihovo skupno dediščino,
ugotavlja pomen varovanja in ohranjanja podvodne kulturne dediščine ter da so za to odgovorne vse države,
opaža vedno večji javni interes in javno vrednotenje podvodne kulturne dediščine,
je prepričana o pomembnosti raziskav, informacij in izobraževanja za varovanje in ohranjanje podvodne kulturne dediščine,
je prepričana o pravici javnosti do uživanja izobraževalnih in razvedrilnih koristi odgovornega, neškodljivega dostopa do podvodne kulturne dediščine in situ ter o pomembnosti izobraževanja javnosti, kar prispeva k ozaveščenosti, vrednotenju in varovanju te dediščine,
se zaveda dejstva, da podvodno kulturno dediščino ogrožajo nedovoljene dejavnosti, usmerjene nanjo, in potrebe po strožjih ukrepih za preprečitev takih dejavnosti,
se zaveda potrebe, da se primerno odzove na možen negativen vpliv legitimnih dejavnosti na podvodno kulturno dediščino, ki jo lahko slučajno prizadenejo,
je globoko zaskrbljena zaradi naraščajočega komercialnega izkoriščanja podvodne kulturne dediščine, posebno zaradi nekaterih dejavnosti, katerih namen je prodaja, pridobitev podvodne kulturne dediščine ali trgovanje z njo,
se zaveda razpoložljivosti napredne tehnologije, ki povečuje možnost odkrivanja in dostopanja do podvodne kulturne dediščine,
verjame, da je sodelovanje med državami, mednarodnimi organizacijami, znanstvenimi ustanovami, strokovnimi organizacijami, arheologi, potapljači, drugimi zainteresiranimi udeleženci in širšo javnostjo bistveno za varovanje podvodne kulturne dediščine,
meni, da pregledovanje, izkopavanje in varovanje podvodne kulturne dediščine zahtevajo dostopnost in uporabo posebnih znanstvenih metod in ustreznih tehnik ter opreme kakor tudi visoko stopnjo strokovne specializacije, kar kaže na potrebo po enotnih merilih za njihovo urejanje,
ugotavlja potrebo po kodificiranju in postopnem razvijanju pravil o varovanju in ohranjanju podvodne kulturne dediščine v skladu z mednarodnim pravom in prakso, tudi z Unescovo Konvencijo o ukrepih za prepoved in preprečevanje nedovoljenega uvoza in izvoza kulturnih dobrin ter prenosa lastninske pravice na njih s 14. novembra 1970, Unescovo Konvencijo o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine s 16. novembra 1972 in Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z 10. decembra 1982,
je zavezana k izboljšanju učinkovitosti ukrepov na mednarodni, regionalni in nacionalni ravni za ohranjanje in situ, ali, če je potrebno zaradi znanstvenih ali zaščitnih namenov, za skrben dvig podvodne kulturne dediščine,
je na svojem 29. zasedanju sklenila, da to vprašanje uredi z mednarodno konvencijo,
sprejema na današnji dan, 2. novembra 2001, to konvencijo.
1. člen – opredelitve
V tej konvenciji:
1. (a) »Podvodna kulturna dediščina« pomeni vse sledi človeškega obstoja, ki imajo kulturne, zgodovinske ali arheološke značilnosti in so bile občasno ali nepretrgoma delno ali v celoti pod vodo vsaj sto let, kot so:
(i) najdišča, strukture, stavbe, artefakti in človeški posmrtni ostanki, skupaj z njihovim arheološkim in naravnim kontekstom,
(ii) plovila, letala, druga vozila ali njihovi deli, njihov tovor ali druge vsebine, skupaj z njihovim arheološkim in naravnim kontekstom, ter
(iii) predmeti prazgodovinskega značaja;
(b) cevovodi in kabli, položeni na morsko dno, niso podvodna kulturna dediščina;
(c) naprave, ki niso cevovodi in kabli, položeni na morsko dno in še vedno v uporabi, niso podvodna kulturna dediščina.
2. (a) »Države pogodbenice« pomenijo države, ki so privolile, da jih ta konvencija zavezuje in za njih velja.
(b) Ta konvencija se smiselno uporablja za ozemlja, navedena v drugem odstavku 26. člena, ki postanejo pogodbenice te konvencije v skladu s pogoji, določenimi v navedenem odstavku, izraz »države pogodbenice« pa se v tem obsegu nanaša na ta ozemlja.
3. »Unesco« pomeni Organizacijo združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo.
4. »Generalni direktor« pomeni generalnega direktorja Unesca.
5. »Cona« pomeni morsko dno in dno oceana ter njuno podzemlje onstran meja državne jurisdikcije.
6. »Dejavnosti, usmerjene na podvodno kulturno dediščino« pomenijo dejavnosti, katerih glavni objekt je podvodna kulturna dediščina in ki lahko neposredno ali posredno fizično prizadenejo ali kako drugače poškodujejo podvodno kulturno dediščino.
7. »Dejavnosti, ki slučajno vplivajo na podvodno kulturno dediščino« pomenijo dejavnosti, ki lahko, kljub temu da njihov glavni objekt ali eden od objektov ni podvodna kulturna dediščina, fizično prizadenejo ali kako drugače poškodujejo podvodno kulturno dediščino.
8. »Državna plovila in letala« pomenijo vojne ladje in druga plovila ali letala, ki so bila v lasti države ali jih je upravljala država, in so se ob potopitvi uporabljala samo za vladne nekomercialne namene, ki so kot taka označena ter ustrezajo opredelitvi podvodne kulturne dediščine.
9. »Pravila« pomeni pravila v zvezi z dejavnostmi, usmerjenimi na podvodno kulturno dediščino, kakor so navedena v 33. členu te konvencije.
2. člen – cilji in splošna načela
1. Namen te konvencije je zagotoviti in okrepiti varovanje podvodne kulturne dediščine.
2. Države pogodbenice sodelujejo pri varovanju podvodne kulturne dediščine.
3. Države pogodbenice ohranjajo podvodno kulturno dediščino v korist človeštva v skladu z določili te konvencije.
4. Države pogodbenice sprejemajo posamično ali skupaj, kakor je primerno, vse ustrezne ukrepe v skladu s to konvencijo in mednarodnim pravom, ki so potrebni za varovanje podvodne kulturne dediščine in v ta namen v skladu s svojimi zmožnostmi uporabljajo najboljša sredstva, ki jih imajo na voljo.
5. Ohranitev podvodne kulturne dediščine in situ se obravnava kot prva možnost, še preden se dovolijo ali začnejo kakršne koli dejavnosti, usmerjene na to dediščino.
6. Dvignjena podvodna kulturna dediščina mora biti hranjena, konservirana in upravljana tako, da je dolgoročno zagotovljena njena ohranitev.
7. Podvodna kulturna dediščina se ne sme komercialno izkoriščati.
8. V skladu z državno prakso in mednarodnim pravom, tudi s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, se nič v tej konvenciji ne razlaga kot spreminjanje pravil mednarodnega prava in državne prakse v zvezi s suvereno imuniteto ali pravic katere koli države do njenih državnih plovil in letal.
9. Države pogodbenice zagotavljajo primerno spoštovanje človeških posmrtnih ostankov v morskih vodah.
10. Vzpodbuja se odgovorno in neškodljivo opazovanje ali dokumentiranje podvodne kulturne dediščine in situ, da se s tem ustvari javna zavest, vrednotenje in varovanje dediščine, razen kjer je to nezdružljivo z njenim varovanjem in upravljanjem.
11. Nobeno dejanje ali dejavnost po tej konvenciji ni podlaga za zahtevke, nasprotovanja ali spore glede nacionalne suverenosti ali jurisdikcije.
3. člen – razmerje med to konvencijo in
Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu
Nič v tej konvenciji ne vpliva na pravice, jurisdikcijo in obveznosti držav v skladu z mednarodnim pravom, vključno s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu. Ta konvencija se razlaga in uporablja v sobesedilu in na način v skladu z mednarodnim pravom, vključno s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu.
4. člen – razmerje do zakonodaje o reševanju in zakonodaje o najdbah
Dejavnosti, usmerjene na podvodno kulturno dediščino, za katere se uporablja ta konvencija, ne spadajo pod zakonodajo o reševanju ali zakonodajo o najdbah, razen če:
(a) jih dovolijo pristojne oblasti,
(b) so popolnoma skladne s to konvencijo,
(c) zagotavljajo, da je kakršen koli dvig podvodne kulturne dediščine kar
najbolj varovan.
5. člen – dejavnosti, ki slučajno prizadenejo podvodno kulturno dediščino
Vsaka država pogodbenica uporabi najboljša sredstva, ki jih ima na voljo, da bi preprečila ali ublažila neugodne učinke, ki bi lahko izvirali iz dejavnosti iz njene jurisdikcije in bi slučajno prizadeli podvodno kulturno dediščino.
6. člen – dvostranski, regionalni ali drugi večstranski sporazumi
1. Države pogodbenice se vzpodbujajo, da pristopijo k dvostranskim, regionalnim ali drugim večstranskim sporazumom ali dopolnijo veljavne sporazume za ohranjanje podvodne kulturne dediščine. Vsi taki sporazumi so skladni z določili te konvencije in ne zmanjšujejo njenega univerzalnega značaja. V takih sporazumih lahko države sprejmejo pravila in predpise, ki zagotavljajo boljše varovanje podvodne kulturne dediščine od tistih, sprejetih s to konvencijo.
2. Pogodbenice takih dvostranskih, regionalnih ali drugih večstranskih sporazumov lahko povabijo države s preverljivo povezanostjo, zlasti kulturno, zgodovinsko ali arheološko, z zadevno podvodno kulturno dediščino, da pristopijo k takim sporazumom.
3. Ta konvencija ne spremeni pravic in obveznosti držav pogodbenic glede varovanja potopljenih plovil, ki izhajajo iz drugih dvostranskih, regionalnih ali drugih večstranskih sporazumov, sklenjenih pred njenim sprejetjem, posebno tistih, ki so v skladu z nameni konvencije.
7. člen – podvodna kulturna dediščina v notranjih morskih vodah,
arhipelaških vodah in teritorialnem morju
1. Države pogodbenice imajo pri izvajanju suverenosti izključno pravico do urejanja in odobritve dejavnosti, usmerjene na podvodno kulturno dediščino v njihovih notranjih morskih vodah, arhipelaških vodah in teritorialnem morju.
2. Brez vpliva na druge mednarodne sporazume in pravila mednarodnega prava, ki se tičejo varovanja podvodne kulturne dediščine, države pogodbenice zahtevajo, da pravila veljajo za dejavnosti, usmerjene na podvodno kulturno dediščino v njihovih notranjih morskih vodah, arhipelaških vodah in teritorialnem morju.
3. Znotraj njihovih arhipelaških voda in teritorialnega morja morajo države pogodbenice pri izvajanju svoje suverenosti in priznavanju splošne prakse med državami zaradi uporabe najboljših metod pri varovanju državnih plovil in letal obvestiti državo pogodbenico, pod zastavo katere je plulo plovilo, in če je primerno, tudi druge države s preverljivo povezanostjo, zlasti kulturno, zgodovinsko ali arheološko, o odkritju tako prepoznavnih državnih plovil in letal.
8. člen – podvodna kulturna dediščina v zunanjem morskem pasu
Ne glede na in poleg 9. in 10. člena ter v skladu z drugim odstavkom 303. člena Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu lahko države pogodbenice urejajo in dajejo dovoljenja za dejavnosti, usmerjene na podvodno kulturno dediščino znotraj njihovega zunanjega morskega pasu. Pri tem so dolžne spoštovati pravila.
9. člen – poročanje in obveščanje v izključni ekonomski coni in
epikontinentalnem pasu
1. Vse države pogodbenice so po tej konvenciji odgovorne za varovanje podvodne kulturne dediščine v izključni ekonomski coni in epikontinentalnem pasu.
Skladno s tem:
(a) država pogodbenica takrat, kadar njen državljan ali plovilo, ki pluje pod njeno zastavo odkrije ali se namerava lotiti dejavnosti, usmerjene na podvodno kulturno dediščino v njeni izključni ekonomski coni ali epikontinentalnem pasu, zahteva, da ji državljan ali kapitan plovila poroča o takem odkritju ali dejavnosti;
(b) v izključni ekonomski coni ali epikontinentalnem pasu druge države pogodbenice:
(i) države pogodbenice zahtevajo, da njim ali drugi državi pogodbenici državljan ali kapitan ladje sporoči tako odkritje ali dejavnost v zvezi z njim;
(ii) druga možnost je, da država pogodbenica zahteva, da državljan ali kapitan ladje sporoči tako odkritje ali dejavnost v zvezi z njim in da zagotovi hiter in učinkovit prenos takih poročil vsem drugim državam pogodbenicam.
2. Pri deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu država pogodbenica sporoči način prenosa poročil iz točke (b) prejšnjega odstavka.
3. Država pogodbenica obvesti generalnega direktorja o odkritjih ali dejavnostih, ki so ji bile sporočene po prvem odstavku tega člena.
4. Generalni direktor takoj da vsem državam pogodbenicam na razpolago vsakršne informacije, o katerih je bil obveščen po prejšnjem odstavku.
5. Vsaka država pogodbenica lahko sporoči državi pogodbenici, v katere izključni ekonomski coni ali epikontinentalnem pasu je podvodna kulturna dediščina, svoj interes, da bi se z njo posvetovala o zagotovitvi učinkovitega varovanja podvodne kulturne dediščine. Tako sporočilo temelji na preverljivi povezanosti, zlasti kulturni, zgodovinski ali arheološki, s to podvodno kulturno dediščino.
10. člen – varovanje podvodne kulturne dediščine v izključni ekonomski coni in epikontinentalnem pasu
1. Nobeno dovoljenje ne sme biti dodeljeno dejavnosti, usmerjeni na podvodno kulturno dediščino v izključni ekonomski coni ali epikontinentalnem pasu, razen v skladu z določbami tega člena.
2. Država pogodbenica, v katere izključni ekonomski coni ali epikontinentalnem pasu je podvodna kulturna dediščina, ima pravico prepovedati ali dovoliti vsakršno dejavnost, usmerjeno na tako dediščino, da prepreči vmešavanje v svoje suverene pravice ali jurisdikcijo, kakor je zagotovljeno z mednarodnim pravom, tudi s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu.
3. Kjer se odkrije podvodna kulturna dediščina ali se načrtujejo dejavnosti, usmerjene na podvodno kulturno dediščino v izključni ekonomski coni ali na epikontinentalnem pasu države pogodbenice, ta država pogodbenica:
(a) opravi posvetovanje z vsemi drugimi državami pogodbenicam, ki so razglasile interes po petem odstavku 9. člena o tem, kako najbolje varovati podvodno kulturno dediščino;
(b) usklajuje take posvete kot »koordinacijska država«, razen če izrecno izjavi, da tega ne želi, v takem primeru pa države pogodbenice, ki so razglasile interes po petem odstavku 9. člena, določijo koordinacijsko državo.
4. Brez vpliva na dolžnosti vseh držav pogodbenic za varovanje podvodne kulturne dediščine z uporabo vseh možnih ukrepov, sprejetih v skladu z mednarodnim pravom za preprečitev neposredne nevarnosti za podvodno kulturno dediščino, tudi plenjenja, lahko koordinacijska država izvede vse potrebne ukrepe in/ali izda vsa potrebna dovoljenja v skladu s to konvencijo in, če je potrebno že pred posvetovanji, prepreči neposredno nevarnost za podvodno kulturno dediščino, ki izvira iz človeških dejavnosti ali katerega koli drugega vzroka, tudi plenjenja. Pri izvajanju takih ukrepov lahko zaprosi za pomoč druge države pogodbenice.
5. Koordinacijska država:
(a) uporabi varstvene ukrepe, o katerih so se dogovorile posvetujoče se države, tudi koordinacijska država, razen če se posvetujoče se države, tudi koordinacijska država, dogovorijo, da te ukrepe izvede druga država pogodbenica;
(b) izda vsa potrebna dovoljenja za te dogovorjene ukrepe v skladu s pravili, razen če se posvetujoče se države, vključno s koordinacijsko državo, dogovorijo, da ta dovoljenja izda druga država pogodbenica;
(c) lahko izvede kakršne koli potrebne predhodne raziskave o podvodni kulturni dediščini in zanje izda vsa potrebna dovoljenja ter o rezultatih takoj obvesti generalnega direktorja, ki take informacije takoj da na razpolago drugim državam pogodbenicam.
6. Pri usklajevanju posvetovanj, sprejemanju ukrepov, izvajanju predhodnih raziskav in/ali izdajanju dovoljenj po tem členu koordinacijska država ravna v imenu vseh držav pogodbenic in ne v svojem interesu. Nobeno tako dejanje samo po sebi ni podlaga za uveljavljanje kakršnih koli prednostnih ali jurisdikcijskih pravic, ki jih ne določa mednarodno pravo, tudi Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu.
7. Po določbah drugega in četrtega odstavka tega člena se nobena dejavnost, usmerjena na državna plovila in letala, ne sme izvajati brez soglasja države zastave in sodelovanja koordinacijske države.
11. člen – poročanje in obveščanje v coni
1. Države pogodbenice so odgovorne varovati podvodno kulturno dediščino v coni v skladu s to konvencijo in 149. členom Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu. Kadar državljan ali plovilo pod zastavo države pogodbenice odkrije ali se namerava lotiti dejavnosti, ki so usmerjene na podvodno kulturno dediščino v coni, ta država pogodbenica zahteva od svojega državljana ali kapitana plovila, da ji poroča o takem odkritju ali dejavnostih.
2. Države pogodbenice obvestijo generalnega direktorja in generalnega sekretarja Mednarodne oblasti za morsko dno o takšnih odkritjih ali dejavnostih, ki so jim bile sporočene.
3. Generalni direktor da vsem državam pogodbenicam takoj na razpolago vse informacije, ki so jih države pogodbenice priskrbele v zvezi s tem.
4. Vsaka država pogodbenica lahko sporoči generalnemu direktorju svoj interes, da se z njo posvetuje o zagotovitvi učinkovitega varovanja te podvodne kulturne dediščine. Tako sporočilo temelji na preverljivi povezanosti s to podvodno kulturno dediščino, zlasti glede na prednostne pravice držav, iz katerih ta dediščina kulturno, zgodovinsko ali arheološko izvira.
12. člen –– varovanje podvodne kulturne dediščine v coni
1. Nobeno dovoljenje ne sme biti dodeljeno dejavnostim, usmerjenim na podvodno kulturno dediščino, ki je v coni, razen v skladu z določili tega člena.
2. Generalni direktor povabi vse države pogodbenice, ki so sporočile interes po četrtem odstavku 11. člena, da se posvetujejo o tem, kako najbolje varovati podvodno kulturno dediščino, in določijo državo pogodbenico, ki bo usklajevala posvetovanja kot »koordinacijska država«. Generalni direktor povabi tudi Mednarodno oblast za morsko dno, da se udeleži teh posvetovanj.
3. Vse države pogodbenice lahko uporabijo vse možne ukrepe v skladu s to konvencijo, če je potrebno že pred posvetovanji, da preprečijo kakršno koli neposredno nevarnost za podvodno kulturno dediščino, ki izvira iz človeških dejavnosti ali katerega koli drugega vzroka, tudi plenjenja.
4. Koordinacijska država:
(a) uporabi varstvene ukrepe, za katere so se dogovorile posvetujoče se države, vključno s koordinacijsko državo, razen če se posvetujoče se države, vključno s koordinacijsko državo, dogovorijo, da te ukrepe izvede druga država pogodbenica; in
(b) izda vsa potrebna dovoljenja za dogovorjene ukrepe v skladu s to konvencijo, razen če se posvetujoče se države, vključno s koordinacijsko državo, dogovorijo, da ta dovoljenja izda druga država pogodbenica.
5. Koordinacijska država lahko izvede vse potrebne predhodne raziskave podvodne kulturne dediščine in za to izda vsa potrebna dovoljenja ter takoj obvesti generalnega direktorja o rezultatih, ta pa jih da na razpolago drugim državam pogodbenicam.
6. Pri usklajevanju posvetovanj, izvajanju ukrepov, vodenju predhodnih raziskav in/ali izdajanju dovoljenj v skladu s tem členom koordinacijska država ravna v korist človeštva v imenu vseh držav pogodbenic. Posebna pozornost je posvečena prednostnim pravicam držav, iz katerih ta dediščina kulturno, zgodovinsko ali arheološko izvira.
7. Nobena država pogodbenica ne izvaja dejavnosti, ki so usmerjene na državna plovila in letala v coni ali daje dovoljenj zanje brez privolitve države zastave.
13. člen – suverena imuniteta
Vojne ladje in druge vladne ladje ali vojna letala s suvereno imuniteto, ki za nekomercialne namene delujejo na svoj običajni način in ne sodelujejo v dejavnostih, usmerjenih na podvodno kulturno dediščino, niso obvezane poročati o odkritjih podvodne kulturne dediščine po 9., 10., 11. in 12. členu te konvencije. Kljub temu države pogodbenice s sprejetjem primernih ukrepov, ki ne motijo delovanja ali operativnih zmožnosti njihovih vojnih ladij ali drugih vladnih ladij ali vojnih letal s suvereno imuniteto za nekomercialne namene, zagotovijo, da izpolnjujejo, kolikor je smiselno in izvedljivo, 9., 10, 11. in 12. člen te konvencije.
14. člen – nadzor vnosa na ozemlje, trgovanja in posedovanja
Države pogodbenice ukrepajo, da preprečijo vnos podvodne kulturne dediščine, ki je bila nezakonito izvožena in/ali dvignjena v nasprotju s to konvencijo, trgovanje z njo in njeno posedovanje.
15. člen – neuporaba območij pod jurisdikcijo držav pogodbenic
Države pogodbenice ukrepajo, da prepovejo uporabo svojega ozemlja, tudi pomorskih pristanišč, kakor tudi umetnih otokov, naprav in struktur pod svojo izključno jurisdikcijo oblastjo ali nadzorom, v podporo kakršni koli dejavnosti, v zvezi s podvodno kulturno dediščino, ki ni v skladu s to konvencijo.
16. člen – ukrepi, ki se nanašajo na državljane in plovila
Države pogodbenice sprejmejo vse možne ukrepe, da zagotovijo, da se njihovi državljani in plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo ne lotijo dejavnosti, usmerjenih na podvodno kulturno dediščino, na način, ki ni v skladu s to konvencijo.
17. člen – sankcije
1. Vsaka država pogodbenica naloži sankcije za kršitve ukrepov, ki jih je sprejela za izvajanje te konvencije.
2. Sankcije za kršitve, so primerno stroge, da učinkovito zagotavljajo skladnost s to konvencijo in da odvračajo od kršitev, kjer koli se zgodijo, in da krivci ostanejo brez koristi, ki izvirajo iz nezakonitih dejavnosti.
3. Države pogodbenice sodelujejo, da zagotovijo uveljavitev sankcij, naloženih po tem členu.
18. člen – zaseg in ravnanje s podvodno kulturno dediščino
1. Vsaka država pogodbenica izvaja ukrepe, predvidene za zaplembo podvodne kulturne dediščine na svojem ozemlju, ki je bila dvignjena na način, ki ni v skladu s to konvencijo.
2. Vsaka država pogodbenica dokumentira, varuje in izvede vse razumne ukrepe za ohranitev podvodne kulturne dediščine, zasežene po tej konvenciji.
3. Vsaka država pogodbenica obvesti generalnega direktorja in katero koli drugo državo s preverljivo povezanostjo, zlasti kulturno, zgodovinsko ali arheološko, z zadevno podvodno kulturno dediščino, o kakršnem koli zasegu podvodne kulturne dediščine, ki jo je izvedla po tej konvenciji.
4. Država pogodbenica, ki je zasegla podvodno kulturno dediščino, zagotovi, da se s podvodno kulturno dediščino ravna v javno korist ob upoštevanju potrebe po konservaciji in raziskavah, potrebe po združenju razpršenih zbirk, potrebe po dostopnosti za javnost, razstavljanju in izobraževanju ter ob upoštevanju interesa katere koli države s preverljivo povezanostjo, zlasti kulturno, zgodovinsko ali arheološko, z zadevno podvodno kulturno dediščino.
19. člen – sodelovanje in izmenjava informacij
1. Države pogodbenice sodelujejo in si pomagajo pri varovanju in upravljanju podvodne kulturne dediščine po tej konvenciji, tudi, kadar je mogoče, s sodelovanjem pri raziskavah, izkopavanjih, dokumentiranju, konservaciji, preučevanju in predstavitvi take dediščine.
2. Do obsega, združljivega z nameni te konvencije, se vsaka država pogodbenica obveže, da bo delila z drugimi državami pogodbenicami informacije v zvezi s podvodno kulturno dediščino, vključno z odkritjem dediščine, lego dediščine, dediščino, ki je bila izkopana ali dvignjena v nasprotju s to konvencijo ali je bilo v zvezi s tem kako drugače kršeno mednarodno pravo, obstoječa znanstvena metodologija in tehnologija, ter s spremembami zakonodaje, povezane s tako dediščino.
3. Informacije, ki si jih izmenjujejo države pogodbenice ali Unesco in države pogodbenice ter zadevajo odkritje ali lego podvodne kulturne dediščine, so do obsega, združljivega z njihovo nacionalno zakonodajo, zaupne in namenjene samo pristojnim organom držav pogodbenic, dokler lahko razkritje takih informacij ogrozi ali kako drugače predstavlja tveganje za ohranitev podvodne kulturne dediščine.
4. Vsaka država pogodbenica izvede vse možne ukrepe za razširjanje informacij tudi, kadar je izvedljivo, prek ustreznih mednarodnih zbirk podatkov o podvodni kulturni dediščini, ki je bila izkopana ali dvignjena v nasprotju s to konvencijo ali je bilo v zvezi s tem kako drugače kršeno mednarodno pravo.
20. člen – ozveščanje javnosti
Vsaka država pogodbenica izvede vse razpoložljive ukrepe za ozaveščanje javnosti v zvezi z vrednostjo in pomenom podvodne kulturne dediščine ter pomembnostjo njenega varovanja po tej konvenciji.
21. člen – usposabljanje za podvodno arheologijo
Države pogodbenice sodelujejo pri zagotavljanju usposabljanja za podvodno arheologijo, tehnikah konservacije podvodne kulturne dediščine in, pod dogovorjenimi pogoji, pri prenosu tehnologij v zvezi s podvodno kulturno dediščino.
22. člen – pristojni organi
1. Da države pogodbenice zagotovijo pravilno izvajanje te konvencije, ustanovijo pristojne organe ali okrepijo obstoječe, kadar je to primerno, za vzpostavitev, vzdrževanje in dopolnjevanje inventarja podvodne kulturne dediščine, učinkovito zaščito, konservacijo, predstavitev in upravljanje podvodne kulturne dediščine kakor tudi raziskovanje in izobraževanje.
2. Države pogodbenice sporočijo generalnemu direktorju imena in naslove pristojnih organov, povezanih s podvodno kulturno dediščino.
23. člen – sestanki držav pogodbenic
1. Generalni direktor skliče sestanek držav podpisnic v enem letu od začetka veljavnosti te konvencije, potem pa vsaj enkrat na dve leti. Generalni direktor skliče izredni sestanek držav pogodbenic na zahtevo večine držav pogodbenic.
2. Na sestanku države pogodbenice določijo svoje naloge in odgovornosti.
3. Države pogodbenice na sestanku sprejmejo svoj poslovnik.
4. Na sestanku lahko države pogodbenice ustanovijo znanstveno in tehnično svetovalno telo, sestavljeno iz strokovnjakov, ki jih predlagajo države pogodbenice ob upoštevanju načela enakopravne geografske zastopanosti in zaželene uravnotežene zastopanosti spolov.
5. Na sestanku držav pogodbenic znanstveno in tehnično svetovalno telo primerno pomaga pri znanstvenih in tehničnih vprašanjih v zvezi z izvajanjem pravil.
24. člen – sekretariat za to konvencijo
1. Generalni direktor je odgovoren za naloge sekretariata za to konvencijo.
2. Dolžnosti sekretariata so:
(a) organizacija sestankov držav pogodbenic, kot določa prvi odstavek 23. člena, in
(b) pomoč državam pogodbenicam pri izvajanju odločitev s sestankov držav pogodbenic.
25. člen – mirno reševanje sporov
1. Kakršni koli spori med dvema ali več državami pogodbenicami v zvezi z razlago ali uporabo te konvencije se rešujejo v dobri veri s pogajanji ali drugimi sredstvi mirnega reševanja sporov po njihovi izbiri.
2. Če se spor ne reši v razumnem času s pogajanji, se lahko s soglasjem udeleženih držav pogodbenic spor predloži Unescu v mediacijo.
3. Če se ne uporabi mediacija ali če se spor z mediacijo ne reši, se ukrepi za reševanje sporov, določeni v XV. delu Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, smiselno uporabljajo za kakršne koli spore med državami pogodbenicami te konvencije v zvezi z razlago ali uporabo te konvencije ne glede na to, ali so te države tudi pogodbenice Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu.
4. Kakršen koli postopek, ki ga izbere država pogodbenica te konvencije in Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu v skladu z njenim 287. členom, se bo nanašal na mirno reševanje sporov po tem členu, razen če država pogodbenica ob ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu k tej konvenciji ali kadar koli pozneje skladno z 287. členom izbere drug postopek reševanja sporov, ki izhajajo iz te konvencije.
5. Država pogodbenica te konvencije, ki ni pogodbenica Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, si ob ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu k tej konvenciji ali kadar koli pozneje s pisno izjavo prosto izbere enega ali več sredstev za reševanje sporov po prvem odstavku 287. člena Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu. 287. člen se uporablja za tako izjavo kakor tudi za kakršen koli spor, v katerem je udeležena taka država, ki ga ne pokriva veljavna izjava. Za namen sprave in arbitraže skladno s prilogama V in VII Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, ima taka država pravico imenovati spravne posredovalce in arbitre, ki bodo vključeni na seznama, navedena v 2. členu priloge V in 2. členu priloge VII, za reševanje sporov, ki izhajajo iz te konvencije.
26. člen – ratifikacija, sprejetje, odobritev ali pristop
1. To konvencijo morajo ratificirati, sprejeti ali odobriti države članice Unesca.
2. K tej konvenciji pristopijo:
(a) države, ki niso članice Unesca, a so članice Združenih narodov ali specializirane agencije znotraj sistema Organizacije združenih narodov ali Mednarodne agencije za atomsko energijo, kakor tudi države pogodbenice Statuta Meddržavnega sodišča in vse druge države, ki jih je k pristopu k tej konvenciji povabila Generalna konferenca Unesca;
(b) območje s popolno samoupravo, ki jih kot taka priznavajo Združeni narodi, vendar niso dosegla polne neodvisnosti v skladu z resolucijo Generalne skupščine 1514 (XV) in so pristojna za zadeve, ki jih ureja ta konvencija ter za sklepanje pogodb v zvezi s temi zadevami.
3. Listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu so deponirane pri generalnem direktorju.
27. člen – začetek veljavnosti
Ta konvencija začne veljati tri mesece po dnevu deponiranja dvajsete listine, navedene v 26. členu, toda samo za tistih dvajset držav ali ozemelj, ki so deponirala svoje listine. Za vsako drugo državo ali območje začne veljati tri mesece po dnevu, ko ta država ali območje deponira svojo listino.
28. člen – izjava glede notranjih voda
Ob ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu k tej konvenciji ali kadar koli po tem lahko katera koli država ali območje izjavi, da pravila veljajo za notranje vode, ki nimajo pomorskega značaja.
29. člen – geografske omejitve
Ob ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu k tej konvenciji lahko država ali območje da izjavo depozitarju, da se ta konvencija ne uporablja za določene dele njenega ozemlja, notranjih morskih voda, otoških voda ali teritorialnega morja in opredeli razloge za tako izjavo. Taka država bo v izvedljivem obsegu in čim hitreje ustvarila pogoje, pod katerimi se bo ta konvencija uporabljala za območja, določena v njeni izjavi, in bo umaknila svojo izjavo v celoti ali delno, čim bo to doseženo.
30. člen – pridržki
K tej konvenciji niso dovoljeni nobeni pridržki, razen 29. člena.
31. člen – spremembe
1. Država pogodbenica lahko s pisnim sporočilom, naslovljenim na generalnega direktorja, predlaga spremembe k tej konvenciji. Generalni direktor pošlje taka sporočila vsem državam pogodbenicam. Če v šestih mesecih od dneva pošiljanja vsaj polovica držav pogodbenic na zaprosilo odgovori pritrdilno, generalni direktor na naslednjem sestanku držav pogodbenic da ta predlog v razpravo in morebitno sprejetje.
2. Spremembe se sprejmejo z dvotretjinsko večino držav pogodbenic, ki so navzoče in glasujejo.
3. Sprejete spremembe k tej konvenciji države pogodbenice ratificirajo, sprejmejo, odobrijo ali k njim pristopijo.
4. Spremembe začnejo veljati tri mesece po tem, ko dve tretjini držav pogodbenic deponirata listine iz prejšnjega odstavka, veljajo pa samo za tiste države pogodbenice, ki so jih ratificirale, sprejele, odobrile ali pristopile k njim. Za vsako državo ali ozemlje, ki ratificira, sprejme, odobri ali pristopi k spremembi, sprememba začne veljati tri mesece po deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu države pogodbenice.
5. Za državo ali območje, ki postane pogodbenica te konvencije po začetku veljavnosti sprememb v skladu s prejšnjim odstavkom, velja, če niso izraženi drugačni nameni te države ali območja, da je:
(a) pogodbenica te konvencije, ki je bila kot taka spremenjena, in
(b) pogodbenica nespremenjene konvencije v razmerju do katere koli države, ki je sprememba ne zavezuje.
32. člen – odpoved
1. Država pogodbenica lahko s pisnim uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega direktorja, odpove to konvencijo.
2. Odpoved začne veljati 12 mesecev po dnevu prejema uradnega obvestila, razen če uradno obvestilo določa poznejši datum.
3. Odpoved nikakor ne vpliva na dolžnost katere koli države pogodbenice izpolnjevati vse obveznosti, zajete v tej konvenciji, ki jih mora izpolnjevati po mednarodnem pravu neodvisno od te konvencije.
33. člen – pravila
Pravila, dodana k tej konvenciji, so njen sestavni del in, razen če ni izrecno drugače določeno, sklicevanje na to konvencijo vključuje tudi sklicevanje na pravila.
34. člen – vpis v seznam pri Združenih narodih
Na zaprosilo generalnega direktorja se v skladu s 102. členom Ustanovne listine Organizacije združenih narodov ta konvencija vpiše v seznam pri Sekretariatu Združenih narodov.
35. člen – verodostojna besedila
Ta konvencija je napisana v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku, pri čemer je vseh šest besedil enako verodostojnih.
Priloga
Pravila o dejavnostih,
usmerjenih na podvodno kulturno dediščino
I. Splošna načela
1. pravilo Varovanje podvodne kulturne dediščine z ohranjanjem in situ mora biti upoštevano kot prva možnost. Glede na to so dejavnosti, usmerjene na podvodno kulturno dediščino, dovoljene le v okviru metod, ki so skladne z varovanjem te dediščine in so glede na ta pogoj lahko odobrene zaradi pomembnega prispevka k varovanju ali poznavanju ali povečanju pomena odkritij podvodne kulturne dediščine.
2. pravilo Komercialno izkoriščanje podvodne kulturne dediščine za trgovanje, špekuliranje ali njeno nepovratno razpršitev je v popolnem nasprotju z varovanjem in pravilnim upravljanjem podvodne kulturne dediščine. S podvodno kulturno dediščino se ne sme trgovati, je prodajati, kupovati ali zamenjevati kot komercialno blago.
Tega pravila ni mogoče razlagati kot prepoved:
(a) opravljanja strokovnih arheoloških del ali potrebnih interventnih del, katerih značaj in namen sta popolnoma skladna s to konvencijo in ki jih odobrijo pristojni organi;
(b) shranjevanja podvodne kulturne dediščine, dvignjene pri raziskovalnem projektu v skladu s to konvencijo, pod pogojem, da tako shranjevanje ne vpliva na znanstveni ali kulturni interes ali integriteto dvignjenega materiala ali se ne konča z njegovo nepovratno razpršitvijo, da je v skladu z določili 33. in 34. pravila, in da ga odobrijo pristojni organi.
3. pravilo Dejavnosti, usmerjene na podvodno kulturno dediščino, ne smejo prizadeti podvodne kulturne dediščine bolj, kakor je potrebno za cilje projekta.
4. pravilo Pri dejavnostih, usmerjenih na podvodno kulturno dediščino, morajo imeti nedestruktivne tehnike in metode pregledov prednost pred dvigom predmetov. Če je izkopavanje ali dvig nujen za znanstveno proučevanje ali za dokončno zaščito podvodne kulturne dediščine, morajo biti uporabljene metode in tehnike čim bolj nedestruktivne in morajo prispevati k ohranitvi ostalin.
5. pravilo Dejavnosti, usmerjene na podvodno kulturno dediščino, se morajo izogibati nepotrebnih posegov v človeške posmrtne ostanke ali v prostore čaščenja.
6. pravilo Dejavnosti, usmerjene na podvodno kulturno dediščino, morajo biti natančno urejene, da se zagotovi pravilno dokumentiranje kulturnih, zgodovinskih in arheoloških informacij.
7. pravilo Vzpodbuja se javni dostop do podvodne kulturne dediščine in situ, razen kjer je tak dostop nezdružljiv z varovanjem in upravljanjem.
8. pravilo Pri izvajanju dejavnosti, usmerjenih na podvodno kulturno dediščino, se za pospeševanje učinkovite izmenjave ali dela arheologov in drugih ustreznih strokovnjakov vzpodbuja mednarodno sodelovanje.
II. Projektni načrt
9. pravilo Pred katero koli dejavnostjo, usmerjeno na podvodno kulturno dediščino, se izdela projektni načrt dejavnosti in predloži v odobritev in temeljito presojo pristojnim organom.
10. pravilo Projektni načrt vsebuje:
(a) ovrednotenje prejšnjih ali pripravljalnih študij,
(b) obrazložitev in cilje projekta,
(c) metodologijo in tehnike, ki se bodo uporabljale,
(d) predvideno financiranje,
(e) pričakovan časovni razpored za dokončanje projekta,
(f) sestavo skupine in usposobljenost, odgovornosti in izkušnje posameznih članov skupine,
(g) načrte za analize in druge dejavnosti po delu na terenu,
(h) program za obdelavo arheoloških najdb in najdišč v tesnem sodelovanju s pristojnimi organi,
(i) politiko upravljanja in vzdrževanja najdišča za celotno trajanje projekta,
(j) program dokumentiranja,
(k) politiko varstva pri delu,
(l) okoljevarstveno politiko,
(m) dogovore o sodelovanju z muzeji in drugimi institucijami, posebno znanstvenimi,
(n) pripravo poročila,
(o) mesto hrambe arhivov, vključno s odneseno podvodno kulturno dediščino, in
(p) program objav.
11. pravilo Dejavnosti, usmerjene na podvodno kulturno dediščino, se izvajajo v skladu s projektnim načrtom, ki so ga odobrili pristojni organi.
12. pravilo Kjer pride do nepričakovanih odkritij ali se spremenijo okoliščine, se projektni načrt ponovno pregleda in spremeni z odobritvijo pristojnih organov.
13. pravilo V nujnih primerih ali pri naključnih odkritjih so lahko zaradi varovanja podvodne kulturne dediščine dejavnosti, usmerjene na podvodno kulturno dediščino, tudi konservatorski ukrepi ali kratkotrajne dejavnosti, zlasti ureditev najdišča, odobrene brez projektnega načrta.
III. Predhodna dela
14. pravilo Predhodna dela, navedena v 10.(a) pravilu, vsebujejo oceno, ki ovrednoti pomen in ogroženost podvodne kulturne dediščine ter okoliškega naravnega okolja s strani predlaganega projekta in potencial za pridobitev podatkov, ki ustrezajo ciljem projekta.
15. pravilo Ocena vsebuje tudi predhodne študije dostopnih zgodovinskih in arheoloških virov, arheološke in okoljske značilnosti najdišča ter posledice kakršnih koli morebitnih posegov za dolgoročno obstojnost podvodne kulturne dediščine.
IV. Cilj projekta, metodologija in tehnike
16. pravilo Metodologija ustreza ciljem projekta, uporabljene tehnike pa so čim bolj nedestruktivne.
V. Financiranje
17. pravilo Razen v nujnih primerih varovanja podvodne kulturne dediščine se še pred kakršno koli dejavnostjo zagotovi ustrezna in zadostna finančna podlaga za dokončanje vseh faz projektnega načrta, tudi konservacije, dokumentiranja in hrambe dvignjenih arheoloških najdb ter pripravo in objavo poročila.
18. pravilo Projektni načrt mora izkazati zmožnost, na primer z jamstvom, financiranja projekta vse do njegovega dokončanja.
19. pravilo Projektni načrt vsebuje načrt ukrepov ob nepredvidenih dogodkih, ki zagotavlja konservacijo podvodne kulturne dediščine in spremno dokumentacijo za primer kakršne koli prekinitve predvidenega financiranja.
VI. Trajanje projekta – časovni razpored
20. pravilo Še pred kakršno koli dejavnostjo, usmerjeno na podvodno kulturno dediščino, se izdela ustrezen časovni razpored za zagotovitev končanja vseh faz projekta, vključno s konservacijo, dokumentiranja in hrambe dvignjene podvodne kulturne dediščine ter pripravo in objavo poročila.
21. pravilo Projektni načrt vsebuje načrt ukrepov ob nepredvidenih dogodkih, ki zagotavlja konservacijo podvodne kulturne dediščine in spremno dokumentacijo za primer kakršne koli prekinitve ali končanja projekta.
VII. Strokovno znanje in usposobljenost
22. pravilo Dejavnosti, usmerjene na podvodno kulturno dediščino, se izvajajo le pod vodstvom in nadzorom ter ob stalni navzočnosti usposobljenega podvodnega arheologa, ki ima ustrezno strokovno znanje za projekt.
23. pravilo Vsi člani projektne skupine so usposobljeni in imajo za svojo vlogo pri projektu ustrezno strokovno znanje.
VIII. Konservacija in upravljanje najdišča
24. pravilo Konservatorski program zagotavlja obravnavo arheoloških ostalin med dejavnostmi, usmerjenimi na podvodno kulturno dediščino, med prevozom in dolgoročno. Konservacija se opravi v skladu z veljavnimi strokovnimi standardi.
25. pravilo Program upravljanja najdišča zagotavlja varovanje in upravljanje podvodne kulturne dediščine in situ med trajanjem in po koncu terenskega dela. Program vključuje obveščanje javnosti, primerne ukrepe za ureditev ter spremljanje in varovanje najdišča pred nedovoljenimi posegi.
IX. Dokumentiranje
26. pravilo Program dokumentiranja predpisuje natančno dokumentacijo, vključno s faznim poročilom o dejavnostih, usmerjenih na podvodno kulturno dediščino, v skladu z veljavnimi strokovnimi standardi za arheološko dokumentiranje.
27. pravilo Dokumentacija mora vsebovati vsaj izčrpen zapisnik o najdišču, vključno z izvorom podvodne kulturne dediščine, ki je bila premaknjena ali odnesena med dejavnostmi, usmerjenimi na podvodno kulturno dediščino, terenske zapiske, načrte, risbe, profile in fotografije ali posnetke na drugih nosilcih podatkov.
X. Varnost pri delu
28. pravilo Pripravijo se varnostna pravila, ki ustrezajo zagotovitvi varnosti in zdravja projektne skupine ter drugih udeležencev, in so v skladu z vsemi zakonskimi in strokovnimi zahtevami.
XI. Okolje
29. pravilo Pripravijo se ustrezna pravila za varstvo okolja, ki zagotovijo, da morsko dno in življenje nista po nepotrebnem motena.
XII. Poročanje
30. pravilo Vmesna in končna poročila so na razpolago v skladu s časovnim razporedom, določenim v projektnem načrtu, in shranjena v ustreznih javnih arhivih.
31. pravilo Poročila vsebujejo:
(a) poročilo o ciljih,
(b) poročilo o uporabljenih metodah in tehnikah,
(c) poročilo o doseženih rezultatih,
(d) osnovno grafično in fotografsko dokumentacijo vseh faz dejavnosti,
(e) priporočila glede konservacije in skrbi za najdišče in kakršno koli dvignjeno podvodno kulturno dediščino, ter
(f) priporočila za prihodnje dejavnosti.
XIII. Hramba projektnih arhivov
32. pravilo Ureditev hrambe projektnih arhivov je dogovorjena pred začetkom kakršne koli dejavnost in določena v projektnem načrtu.
33. pravilo Projektni arhivi, skupaj s kakršno koli dvignjeno podvodno kulturno dediščino in kopijo celotne spremne dokumentacije, morajo biti čim dlje hranjeni skupaj in nedotaknjeni kot zbirka na način, ki omogoča dostop strokovni in širši javnosti kakor tudi za hrambo arhivov. To naj se naredi čim prej in v nobenem primeru ne pozneje kot v desetih letih po dokončanju projekta, če je to združljivo s konservacijo podvodne kulturne dediščine.
34. pravilo Projektni arhivi se vodijo v skladu z mednarodnimi s strokovnimi standardi, odobrijo pa jih pristojni organi.
XIV. Objava
35. pravilo Projekti zagotavljajo izobraževanje javnosti in javno predstavitev rezultatov projekta, kadar je to primerno.
36. pravilo Končna sinteza projekta je:
(a) objavljena takoj, ko je to mogoče glede na kompleksnost projekta in zaupno ali občutljivo naravo informacije, ter
(b) shranjena v ustreznih javnih arhivih.
3. člen
Za izvajanje konvencije je pristojno Ministrstvo za kulturo.
4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
Številka: 801-07/07-11/1
Ljubljana, dne 19. decembra 2007
EPA 1770-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr.med.
| Zadnja sprememba: 01/08/2008 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |