Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
ZAKON
O RATIFIKACIJI MEDNARODNE KONVENCIJE PROTI UPORABI
NEDOVOLJENIH SNOVI V ŠPORTU (MKUNSŠ)
1. člen
Ratificira se Mednarodna konvencija proti uporabi nedovoljenih snovi v športu, sprejeta 19. oktobra 2005 v Parizu.
2. člen
Konvencija se v izvirniku v angleškem jeziku in prevodu v slovenskem jeziku glasi:
MEDNARODNA KONVENCIJA
PROTI UPORABI NEDOVOLJENIH SNOVI V ŠPORTU
Generalna konferenca Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, v nadaljevanju Unesco, ki se je v dneh od 3. do 21. oktobra 2005 sestala v Parizu na svojem 33. zasedanju, je
ob upoštevanju, da je cilj Unesca prispevati k miru in varnosti s spodbujanjem sodelovanja med državami v izobraževanju, znanosti in kulturi,
sklicujoč se na veljavne mednarodne listine o človekovih pravicah,
zavedajoč se resolucije 58/5, ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov 3. novembra 2003, o športu kot sredstvu za spodbujanje izobraževanja, zdravja, razvoja in miru, predvsem njenega sedmega odstavka,
ker se zaveda, da mora šport imeti pomembno vlogo pri varovanju zdravja, moralni, kulturni in športni vzgoji ter spodbujanju mednarodnega razumevanja in miru,
ob ugotavljanju potrebe po spodbujanju in usklajevanju mednarodnega sodelovanja za odpravo nedovoljenih snovi v športu,
zaskrbljena, ker športniki uporabljajo nedovoljene snovi v športu in zaradi posledic uporabe za njihovo zdravje, načelo poštene igre, odpravo prevar in prihodnost športa,
ker upošteva, da uporaba nedovoljenih snovi ogroža etična načela in vzgojne vrednote, zapisane v Mednarodni listini Unesca o športni vzgoji in športu ter Olimpijski listini,
ker se sklicuje na to, da sta Konvencija proti uporabi nedovoljenih snovi in njen dodatni protokol, ki ga je sprejel Svet Evrope, javna mednarodnopravna dokumenta, ki sta podlaga nacionalnim protidopinškim politikam in medvladnemu sodelovanju,
ob sklicevanju na priporočila proti uporabi nedovoljenih snovi, sprejetih na drugi, tretji in četrti Mednarodni konferenci ministrov in visokih uradnikov, odgovornih za športno vzgojo in šport, ki jih je Unesco organiziral v Moskvi (1988), Punti del Este (1999) in Atenah (2004), in ob sklicevanju na resolucijo 32 C/9, ki jo je Generalna konferenca Unesca sprejela na svojem 32. zasedanju (2003),
glede na Svetovni kodeks proti dopingu, ki ga je Svetovna protidopinška agencija sprejela na Svetovni konferenci o uporabi nedovoljenih snovi v športu 5. marca 2003 v Köbenhavnu, in glede na Köbenhavnsko deklaracijo proti dopingu v športu,
ker se zaveda tudi vpliva, ki ga imajo elitni športniki na mladino,
zavedajoč se stalne potrebe po raziskovanju in njegovem spodbujanju, da bi uspešneje odkrivali uporabo nedovoljenih snovi in boljše razumeli dejavnike, ki vplivajo na uporabo, in da bi bile strategije preprečevanja kar najučinkovitejše,
zavedajoč se tudi pomena stalnega izobraževanja športnikov, spremljajočega osebja in širše skupnosti za preprečevanje uporabe nedovoljenih snovi,
zavedajoč se potrebe po razvijanju zmožnosti držav pogodbenic za izvajanje protidopinških programov,
ker se zavedajo, da imajo javne ustanove in organizacije, odgovorne za šport, dodatne obveznosti v zvezi s preprečevanjem uporabe nedovoljenih snovi v športu in boju proti njej, predvsem zaradi zagotavljanja primernega vodenja športnih dogodkov po načelu poštene igre in varovanja zdravja tistih, ki se športnih dogodkov udeležujejo,
ob spoznanju, da morajo te ustanove in organizacije zaradi tega delovati skupaj ob zagotavljanju najvišje stopnje neodvisnosti in preglednosti na vseh ustreznih ravneh,
odločena, da bo sprejela nadaljnje in odločnejše ukrepe za sodelovanje pri odpravljanju uporabe nedovoljenih snovi v športu,
ob spoznanju, da je odprava uporabe nedovoljenih snovi v športu delno odvisna od postopne uskladitve protidopinških standardov in postopkov v športu in sodelovanja na državni in svetovni ravni,
sprejela to konvencijo devetnajstega oktobra 2005.
I. del: Obseg
1. člen – Namen konvencije
V okviru strategije in programa dejavnosti Unesca na področju športne vzgoje in športa je namen te konvencije spodbujati preprečevanje in boj proti uporabi nedovoljenih snovi v športu, da bi uporabo odpravili.
2. člen – Opredelitev izrazov
Opredelitev izrazov je treba razumeti v okviru Svetovnega kodeksa proti dopingu. Ob neskladju pa se uporabljajo določbe konvencije.
Posamezni izrazi v tej konvenciji pomenijo:
1. Izraz »akreditirani laboratoriji za analizo nedovoljenih snovi« pomeni laboratorije, akreditirane pri Svetovni protidopinški agenciji.
2. Izraz »protidopinška organizacija« pomeni pravno osebo, odgovorno za sprejemanje pravil o uvajanju, opravljanju ali izvajanju katerega koli dela postopka glede uporabe nedovoljenih snovi. To so na primer Mednarodni olimpijski komite, Mednarodni paraolimpijski komite, druge organizacije, ki pripravljajo pomembne športne prireditve in opravljajo testiranje, mednarodna združenja in nacionalne organizacije za boj proti uporabi nedovoljenih snovi.
3. Izraz »kršitev protidopinških pravil v športu« pomeni eno ali več kršitev:
(a) prisotnost prepovedane snovi ali njenih presnovkov ali označevalcev v športnikovem biološkem vzorcu;
(b) uporaba ali poskus uporabe prepovedane snovi ali prepovedanega postopka;
(c) zavrnitev dajanja vzorca za preverjanje ali neizpolnitev zahteve za vzorec brez nujne utemeljitve razlogov, in to po uradnem obvestilu, odobrenem v veljavnih protidopinških pravilih, ali siceršnje izmikanje zbiranju vzorcev;
(d) kršitev veljavnih zahtev, da morajo biti športniki na voljo za testiranje tudi takrat, ko ne tekmujejo, vključno z neizpolnitvijo zahteve, da povedo, na katerem naslovu so dosegljivi, in neuspelimi poskusi, ki po izjavah temeljijo na razumnih pravilih;
(e) nedovoljeno spreminjanje ali poskusi spreminjanja katerega koli dela postopka nadzora nad uporabo nedovoljenih snovi;
(f) posedovanje prepovedanih snovi in postopkov;
(g) trgovanje s katero koli prepovedano snovjo ali prepovedanim postopkom;
(h) dajanje ali poskus dajanja prepovedane snovi ali omogočanje prepovedanega postopka kateremu koli športniku ali pomoč, spodbujanje, napeljevanje, zakrivanje ali kakršna koli druga vrsta sokrivde, ki pomeni kršitev protidopinških pravil ali poskus take kršitve.
4. V postopku nadzora nad uporabo nedovoljenih snovi izraz »športnik« pomeni osebo, ki goji šport na mednarodni ali državni ravni, kot jo opredeli vsaka nacionalna protidopinška organizacija in jo sprejmejo države pogodbenice, in vsako drugo osebo, ki goji šport ali se udeležuje prireditve na nižji ravni, o njej pa se sporazumejo države pogodbenice. V programih izobraževanja in usposabljanja izraz »športnik« pomeni osebo, ki goji šport v športni organizaciji.
5. Izraz »spremljajoče osebje« pomeni trenerja, športnega učitelja, direktorja, zastopnika, moštveno osebje, funkcionarja, medicinsko ali paramedicinsko osebje, ki dela s športniki, ki se športnih tekmovanj udeležujejo ali pripravljajo nanje, ali športnike zdravstveno oskrbuje.
6. Izraz »kodeks« pomeni Svetovni kodeks proti dopingu, ki ga je Svetovna protidopinška agencija sprejela 5. marca 2003 v Köbenhavnu in je kot dodatek 1 priložen k tej konvenciji.
7. Izraz »tekmovanje« pomeni športni nastop, tekmo ali igro.
8. Izraz »nadzor nad uporabo nedovoljenih snovi« pomeni postopek, ki vključuje načrtovanje razporeda testiranj, zbiranje in obdelavo vzorcev, laboratorijsko analizo, ravnanje z izsledki, zaslišanja in pritožbe.
9. Izraz »uporaba nedovoljenih snovi v športu« pomeni kršitev protidopinških pravil.
10. Izraz »pooblaščene skupine za dopinški nadzor« pomeni skupine, ki dopinški nadzor opravljajo pod pristojnostjo mednarodnih ali državnih protidopinških organizacij.
11. Izraz »testiranje na tekmovanju« pomeni razlikovanje med testiranjem na tekmovanju in testiranjem zunaj tekmovanja, če ni drugače določeno v pravilih mednarodne zveze ali druge ustrezne protidopinške organizacije, preskus, pri katerem je športnik izbran za testiranje na tekmovanju.
12. Izraz »mednarodni standard za laboratorije« pomeni standard, ki je kot dodatek 2 priložen k tej konvenciji.
13. Izraz »mednarodni standard za testiranje« pomeni standard, ki je kot dodatek 3 priložen k tej konvenciji.
14. Izraz »brez vnaprejšnjega obvestila« pomeni postopek nadzora nad uporabo nedovoljenih snovi, ki se opravi, ne da bi bil športnik na to vnaprej opozorjen, in je pri tem športnik od trenutka prejema uradnega obvestila do oddaje vzorca nenehno pod nadzorom.
15. Izraz »olimpijsko gibanje« pomeni vse, ki soglašajo, da bodo upoštevali Olimpijsko listino, in priznavajo pristojnost Mednarodnega olimpijskega komiteja, to so mednarodne športne zveze za olimpijske igre, nacionalni olimpijski komiteji, organizacijski odbori olimpijskih iger, športniki, sodniki, društva in klubi ter vse organizacije in ustanove, ki jih priznava Mednarodni olimpijski komite.
16. Izraz »nadzor nad uporabo nedovoljenih snovi zunaj tekmovanja« pomeni nadzor nad uporabo nedovoljenih snovi, ki se ne opravlja med tekmovanjem.
17. Izraz »seznam prepovedanih snovi in postopkov 2005« pomeni seznam v prilogi 1 k tej konvenciji, v katerem so navedene prepovedane snovi in prepovedani postopki.
18. Izraz »prepovedani postopek« pomeni vsak postopek, ki je kot tak opisan na seznamu prepovedanih snovi in postopkov 2005 v prilogi 1 k tej konvenciji.
19. Izraz »prepovedana snov« pomeni vsako snov, navedeno oziroma opisano na seznamu prepovedanih snovi in postopkov 2005 v prilogi 1 k tej konvenciji.
20. Izraz »športna organizacija« pomeni vsako organizacijo, pristojno za posamezno prireditev, ki vključuje eno ali več športnih disciplin.
21. Izraz »standardi za priznanje terapevtskih izjem« pomeni standarde iz priloge 2 k tej konvenciji.
22. Izraz »testiranje« pomeni dele postopka dopinškega nadzora, ki vključujejo načrtovanje razporeda testiranj, zbiranje vzorcev, obdelavo in prevoz vzorcev v laboratorij.
23. Izraz »terapevtska izjema« pomeni izjemo, odobreno skladno s standardi za priznanje terapevtskih izjem.
24. Izraz »uporaba« pomeni nanos, zaužitje, vbrizg ali porabo na kakršen koli način katere koli prepovedane snovi ali uporabo katerega koli prepovedanega postopka.
25. Izraz »Svetovna protidopinška agencija« (SPA) pomeni ustanovo s tem imenom, ustanovljeno po švicarskem pravu 10. novembra 1999.
3. člen – Kako doseči namen konvencije
Da bi dosegle namen konvencije, se pogodbenice zavezujejo, da bodo:
(a) sprejele ustrezne ukrepe na državni in mednarodni ravni, skladne z načeli kodeksa;
(b) spodbujale vse oblike mednarodnega sodelovanja, katerega cilj je varovanje športnikov, etika
v športu in skupna uporaba izsledkov raziskav;
(c ) pospeševale sodelovanje med državami pogodbenicami in vodilnimi organizacijami pri boju
proti uporabi nedovoljenih snovi v športu, predvsem s SPA.
4. člen – Razmerje konvencije do kodeksa
1. Da bi lahko usklajevale boj proti uporabi nedovoljenih snovi v športu na državni in mednarodni ravni, se države pogodbenice zavezujejo, da bodo spoštovale načela kodeksa kot podlago za ukrepe iz 5. člena te konvencije. Nobena določba v tej konvenciji ne preprečuje državam pogodbenicam, da bi sprejele dodatne ukrepe, ki se dopolnjujejo s kodeksom.
2. Kodeks in najnovejša različica dodatkov 2 in 3 sta priložena v vednost in nista sestavni del te konvencije. Po mednarodnem pravu dodatka ne zavezujeta držav pogodbenic.
3. Priloge k temu sporazumu so sestavni del te konvencije.
5. člen – Ukrepi za uresničevanje ciljev konvencije
Pri izpolnjevanju obveznosti iz te konvencije se vsaka država pogodbenica zavezuje, da bo sprejela ustrezne ukrepe. Ukrepi lahko vključujejo zakonodajo, predpise, smernice ali upravne postopke.
6. člen – Razmerje do drugih mednarodnih listin
Ta konvencija ne vpliva na tiste pravice in obveznosti držav pogodbenic, ki izhajajo iz drugih že sklenjenih sporazumov in so usklajene z vsebino in namenom te konvencije. Ta določba ne vpliva na pravice, ki jih po tej konvenciji uživajo druge države pogodbenice, in ne vpliva na izpolnjevanje njihovih obveznosti po tej konvenciji.
II. del: Protidopinške dejavnosti na državni ravni
7. člen – Notranje usklajevanje
Države pogodbenice zagotavljajo uporabo te konvencije predvsem z notranjim usklajevanjem. Da bi izpolnile obveznosti po tej konvenciji, se države pogodbenice lahko oprejo na protidopinške organizacije, pa tudi na športne organe in organizacije.
8. člen – Omejevanje dostopnosti in uporabe prepovedanih snovi in postopkov v športu
1. Kadar je ustrezno, države pogodbenice sprejmejo ukrepe za omejevanje dostopnosti prepovedanih snovi in postopkov, da bi športnikom omejile njihovo uporabo v športu, razen če taka uporaba temelji na terapevtski izjemi. Med temi ukrepi so ukrepi zoper nedovoljeno prodajo športnikom in zaradi tega ukrepi za nadzor proizvodnje, pretoka, uvoza, razdeljevanja in prodaje.
2. Kadar je primerno, države pogodbenice sprejmejo ali spodbujajo ustrezne organizacije v svoji pristojnosti, da sprejmejo ukrepe, s katerimi športnikom preprečujejo in omejujejo uporabo in posedovanje prepovedanih snovi in postopkov v športu, razen če uporaba temelji na terapevtski izjemi.
3. Noben ukrep, sprejet na podlagi te konvencije, ne preprečuje, da bi bile snovi in postopki, ki so v športu sicer prepovedani ali nadzorovani, dostopni za zakonite namene.
9. člen – Ukrepi proti spremljajočemu osebju
Države pogodbenice zoper spremljajoče osebje, ki krši protidopinško pravilo ali stori drugo kaznivo dejanje, povezano z uporabo nedovoljenih snovi v športu, sprejmejo ukrepe, tudi sankcije ali kazni, same ali spodbujajo športne organizacije in protidopinške organizacije, naj sprejmejo take ukrepe.
10. člen – Prehranski dodatki
Kadar je primerno, države pogodbenice proizvajalce in prodajalce prehranskih dodatkov spodbujajo k čim boljšemu trženju in prodaji prehranskih dodatkov ter dajejo informacije o njihovi kemijski sestavi in zagotavljanju kakovosti.
11. člen – Finančni ukrepi
Kadar je primerno, države pogodbenice:
(a) iz svojih proračunov zagotavljajo sredstva za financiranje nacionalnega programa testiranja v vseh športnih panogah ali športnim in protidopinškim organizacijam pomagajo financirati dopinški nadzor z neposrednimi subvencijami ali donacijami ali s priznavanjem stroškov takega nadzora, kadar jim odmerjajo znesek subvencije ali donacije;
(b) sprejemajo ukrepe, s katerimi zadržijo s športom povezano finančno pomoč posameznim športnikom ali spremljajočemu osebju, ki začasno ne smejo tekmovati zaradi kršitve protidopinških pravil;
(c) delno ali v celoti zadržijo finančno ali drugo s športom povezano pomoč športni organizaciji ali protidopinški organizaciji, ki ne spoštuje kodeksa ali veljavnih protidopinških pravil, sprejetih na podlagi kodeksa.
12. člen – Ukrepi za omogočanje dopinškega nadzora
Kadar je primerno, države pogodbenice:
(a) spodbujajo športne in protidopinške organizacije, ki so v njihovi pristojnosti, da opravljajo dopinški nadzor skladno s kodeksom, vključno s testiranjem brez vnaprejšnjega obvestila, testiranjem na tekmovanju in zunaj njega, in jim tak nadzor omogočajo;
(b) spodbujajo in omogočajo, da športne in protidopinške organizacije sprejmejo sporazume, ki omogočajo, da njihove člane testirajo pooblaščene skupine za dopinški nadzor iz drugih držav;
(c) se zavezujejo, da bodo športnim in protidopinškim organizacijam, ki so v njihovi pristojnosti, pomagale pri dostopu do akreditiranega laboratorija za dopinški nadzor, da bo opravil kontrolno analizo.
III. del: Mednarodno sodelovanje
13. člen – Sodelovanje med protidopinškimi in športnimi organizacijami
Države pogodbenice spodbujajo sodelovanje med protidopinškimi organizacijami, organi oblasti in športnimi organizacijami, ki so v njihovi pristojnosti, ter organizacijami, ki so v pristojnosti drugih držav, da bodo na mednarodni ravni doseženi nameni te konvencije.
14. člen – Podpora poslanstvu SPA
Države pogodbenice se zavezujejo, da bodo podpirale pomembno poslanstvo SPA v mednarodnem boju proti uporabi nedovoljenih snovi.
15. člen – Enakovredno financiranje SPA
Države pogodbenice podpirajo načelo, da organi oblasti in olimpijsko gibanje financirajo odobreni letni osnovni proračun SPA.
16. člen – Mednarodno sodelovanje pri dopinškem nadzoru
Ob spoznanju, da je boj proti uporabi nedovoljenih snovi v športu lahko učinkovit le, kadar se športniki lahko testirajo brez vnaprejšnjega obvestila in se vzorci pravočasno pošljejo v laboratorijsko preiskavo, države pogodbenice, kadar je ustrezno in skladno z notranjim pravom in postopki:
(a) omogočijo, da SPA in protidopinške organizacije, ki delujejo skladno s kodeksom in upoštevanjem ustreznih predpisov držav gostiteljic, opravljajo dopinški nadzor njihovih športnikov na tekmovanjih ali zunaj njih na njihovem ozemlju ali drugje;
(b) omogočajo pravočasno čezmejno gibanje pooblaščenih skupin za dopinški nadzor, ko opravljajo dopinški nadzor;
(c) sodelujejo, da pospešijo pravočasno čezmejno pošiljanje ali prevoz vzorcev tako, da zagotavljajo njihovo varnost in celovitost;
(d) pomagajo pri mednarodnem usklajevanju dopinškega nadzora, ki ga opravljajo razne protidopinške organizacije, in v ta namen sodelujejo s SPA;
(e) spodbujajo sodelovanje med laboratoriji za dopinški nadzor, ki so v njihovi pristojnosti, in laboratoriji, ki so v pristojnosti drugih držav pogodbenic. Države pogodbenice z akreditiranimi laboratoriji za dopinški nadzor morajo predvsem spodbujati laboratorije, ki so v njihovi pristojnosti, da drugim državam pogodbenicam pomagajo pridobiti izkušnje, veščine in tehnologije, potrebne za ustanavljanje njihovih lastnih laboratorijev, če to želijo;
(f) spodbujajo in podpirajo dogovore o vzajemnem testiranju med pristojnimi protidopinškimi organizacijami skladno s kodeksom;
(g) medsebojno priznavajo postopke za dopinški nadzor in ravnanje z izsledki testiranj, vključno s sankcijami v športu, ki jih v tej zvezi izreče katera koli protidopinška organizacija in so skladne s kodeksom.
17. člen – Sklad prostovoljnih prispevkov
1. Ustanovljen je Sklad za odpravo uporabe nedovoljenih snovi v športu, v nadaljevanju sklad prostovoljnih prispevkov. Sklad prostovoljnih prispevkov se sestoji iz sredstev v upravljanju, določenih skladno s finančnimi predpisi Unesca. Vsi prispevki držav pogodbenic in drugih udeležencev so prostovoljni.
2. Sredstva sklada prostovoljnih prispevkov sestavljajo:
(a) prispevki držav pogodbenic;
(b) prispevki, darila ali zapuščina, ki jih dajo:
i) druge države;
ii) organizacije in programi Združenih narodov, predvsem Razvojni program Združenih narodov, ter druge mednarodne organizacije;
iii) javne ali zasebne ustanove ali posamezniki;
(c) obresti na sredstva sklada prostovoljnih prispevkov;
(d) sredstva, pridobljena s prostovoljnimi prispevki in prejemki iz prireditev, organiziranih v korist sklada prostovoljnih prispevkov;
(e) vsi drugi viri sredstev, dovoljeni s pravilniki sklada prostovoljnih prispevkov, ki jih sprejme konferenca pogodbenic.
3. Upošteva se, da prispevki, ki jih v sklad prostovoljnih prispevkov vplačajo države pogodbenice, niso nadomestilo za obveznost držav pogodbenic, da plačajo svoj delež v letni proračun SPA.
18. člen – Uporaba in upravljanje sklada prostovoljnih prispevkov
Konferenca pogodbenic dodeljuje sredstva iz sklada prostovoljnih prispevkov za financiranje dejavnosti, ki jih sama odobri, predvsem da bi pomagali državam pogodbenicam pri razvijanju in izvajanju protidopinških programov skladno z določbami te konvencije ob upoštevanju ciljev SPA; ta sredstva se lahko uporabljajo za kritje stroškov izvajanja te konvencije. Za prispevke, vplačane v sklad prostovoljnih prispevkov, se ne smejo postavljati politični, ekonomski ali drugi pogoji.
IV. del: Izobraževanje in usposabljanje
19. člen – Načela splošnega izobraževanja in usposabljanja
1. Države pogodbenice se zavezujejo, da bodo po svojih možnostih podpirale, razvijale ali izvajale programe izobraževanja in usposabljanja o protidopinških ukrepih. Cilj teh programov je širšo športno skupnost sproti in točno obveščati o:
(a) škodi, ki jo uporaba nedovoljenih snovi povzroča etičnim vrednotam športa;
(b) posledicah uporabe nedovoljenih snovi za zdravje.
2. Programi izobraževanja in usposabljanja morajo zagotoviti, da so športniki in spremljajoče osebje, predvsem pri začetnem usposabljanju, poleg že navedenega sproti in točno obveščeni o:
(a) postopkih dopinškega nadzora;
(b) pravicah in obveznostih športnikov v zvezi s protidopinškimi ukrepi, vključno z informacijami o kodeksu in protidopinških politikah ustreznih športnih in protidopinških organizacij. Seznanjeni morajo biti s posledicami kršitve protidopinških pravil;
(c) seznamu prepovedanih snovi in postopkov ter terapevtskih izjemah;
(d) prehranskih dodatkih.
20. člen – Pravila poklicnega ravnanja
Države pogodbenice spodbujajo pristojna strokovna združenja in ustanove k razvijanju in izvajanju primernih pravil ravnanja, dobre prakse in etike, povezanih z ukrepi proti uporabi nedovoljenih snovi v športu in skladnih s kodeksom.
21. člen – Vključevanje športnikov in spremljajočega osebja
Države pogodbenice spodbujajo in po svojih zmožnostih podpirajo dejavno vključevanje športnikov in spremljajočega osebja v vse oblike protidopinškega dela športnih in drugih ustreznih organizacij in spodbujajo športne organizacije v svoji pristojnosti, da storijo enako.
22. člen – Športne organizacije in stalno izobraževanje ter usposabljanje o protidopinških ukrepih
Države pogodbenice spodbujajo športne organizacije in protidopinške organizacije, da stalno izvajajo programe izobraževanja in usposabljanja za športnike in spremljajoče osebje o vsebinah 19. člena.
23. člen – Sodelovanje pri izobraževanju in usposabljanju
Države pogodbenice sodelujejo med seboj in z ustreznimi organizacijami, da si izmenjavajo, kadar je ustrezno, informacije, strokovno znanje in izkušnje o učinkovitih protidopinških programih.
V. del: Raziskovanje
24. člen – Spodbujanje protidopinških raziskav
Države pogodbenice se zavezujejo, da bodo po svojih zmožnostih v sodelovanju s športnimi in drugimi ustreznimi organizacijami spodbujale in pospeševale protidopinške raziskave o:
(a) postopkih za preprečevanje in odkrivanje uporabe nedovoljenih snovi, vedenjskih in socialnih vidikih take uporabe ter o njenih posledicah za zdravje;
(b) načinih in sredstvih za razvijanje znanstveno utemeljenih programov fiziološkega in psihološkega usposabljanja, ki spoštujejo človekovo integriteto;
(c) uporabi vseh novih snovi in postopkov, ki so posledica napredka znanosti.
25. člen – Narava protidopinških raziskav
Ko spodbujajo protidopinške raziskave iz 24. člena, države pogodbenice zagotavljajo, da te raziskave:
(a) spoštujejo mednarodno priznano etično prakso;
(b) preprečujejo dajanje prepovedanih snovi in postopkov športnikom;
(c) potekajo le s potrebno previdnostjo, da se preprečita zloraba izsledkov protidopinške raziskave in njihova uporaba.
26. člen – Izmenjava izsledkov protidopinških raziskav
Države pogodbenice si ob upoštevanju veljavnega notranjega in mednarodnega prava izmenjavajo izsledke razpoložljivih protidopinških raziskav z drugimi državami pogodbenicami in SPA.
27. člen – Raziskave v športni znanosti
Države pogodbenice spodbujajo:
(a) člane znanstvenih in medicinskih skupnosti, naj skladno z načeli kodeksa opravljajo raziskave v športni znanosti;
(b) športne organizacije in spremljajoče osebje, ki so v njihovi pristojnosti, naj opravljajo raziskave v športni znanosti, skladne z načeli kodeksa.
VI. del: Izvajanje konvencije
28. člen – Konferenca pogodbenic
1. Ustanovi se konferenca pogodbenic. Konferenca pogodbenic je neodvisen organ te konvencije.
2. Konferenca pogodbenic se sestaja na rednih zasedanjih načeloma vsaki dve leti. Konferenca se lahko sestane na izrednem zasedanju, če se tako odloči ali to zahteva vsaj ena tretjina držav pogodbenic.
3. Vsaka država pogodbenica ima na konferenci pogodbenic en glas.
4. Konferenca pogodbenic sprejme svoj poslovnik.
29. člen – Svetovalna organizacija in opazovalci na konferenci pogodbenic
SPA je na konferenco pogodbenic vabljena kot svetovalna organizacija. Mednarodni olimpijski komite, Mednarodni paraolimpijski komite, Svet Evrope in Medvladni odbor za športno vzgojo in šport (MOŠVŠ) so vabljeni kot opazovalci. Konferenca pogodbenic se lahko odloči, da kot opazovalce vabi še druge ustrezne organizacije.
30. člen – Naloge konference pogodbenic
1. Poleg nalog iz drugih določb te konvencije so naloge konference pogodbenic, da:
(a) podpira namen te konvencije;
(b) razpravlja o razmerjih s SPA in preučuje načine financiranja letnega temeljnega proračuna SPA. Države nepogodbenice so lahko vabljene k razpravi;
(c) sprejme načrt o uporabi sredstev sklada prostovoljnih prispevkov skladno z 18. členom;
(d) pregleduje poročila, ki jih države pogodbenice predložijo skladno z 31. členom;
(e) redno pregleduje spremljanje skladnosti s to konvencijo zaradi razvoja protidopinških sistemov v skladu z 31. členom. Sistem ali ukrep nadziranja, ki presega 31. člen, se financira iz sklada prostovoljnih prispevkov v skladu s 17. členom;
(f) pregleduje osnutke sprememb te konvencije zaradi njihovega sprejetja;
(g) zaradi odobritve skladno s 34. členom konvencije pregleduje spremembe seznama prepovedanih snovi in postopkov 2005 in standardov za priznanje terapevtskih izjem, ki jih sprejme SPA;
(h) opredeli in uresničuje sodelovanje med državami pogodbenicami in SPA po tej konvenciji;
(i) na vsakem svojem zasedanju zahteva v pregled poročilo SPA o izvajanju kodeksa.
2. Konferenca pogodbenic lahko opravlja svoje naloge v sodelovanju z drugimi medvladnimi organi.
31. člen – Nacionalna poročila na konferenci pogodbenic
Države pogodbenice vsaki dve leti pošljejo konferenci pogodbenic prek sekretariata v enem od uradnih jezikov Unesca vse ustrezne informacije o ukrepih, ki so jih sprejele, da bi ravnale skladno z določbami te konvencije.
32. člen – Sekretariat konference pogodbenic
1. Tajniške storitve konference pogodbenic zagotavlja generalni direktor Unesca.
2. Na zahtevo konference pogodbenic generalni direktor Unesca v največjem mogočem obsegu uporablja storitve SPA po pogojih, določenih na konferenci pogodbenic.
3. Stroški za izvajanje konvencije se do primernega zneska krijejo iz obstoječih virov rednega proračuna Unesca, iz sklada prostovoljnih prispevkov, kot to določa 17. člen konvencije, ali pa s kombinacijo obeh virov, kar se določi vsaki dve leti. Skretariat se iz rednega proračuna financira v strogo najnižji mogoči višini, pri čemer velja, da bo zagotovljeno tudi financiranje iz prostovoljnih prispevkov.
4. Sekretariat pripravlja dokumentacijo konference pogodbenic ter osnutek dnevnega reda njenih zasedanj in zagotavlja izvajanje njenih sklepov.
33. člen – Spremembe konvencije
1. Vsaka država pogodbenica lahko s pisnim obvestilom, poslanim generalnemu direktorju Unesca, predlaga spremembe te konvencije. Generalni direktor pošlje tako obvestilo v kroženje vsem državam pogodbenicam. Če v šestih mesecih po datumu, ko je bilo obvestilo poslano v kroženje, vsaj polovica držav pogodbenic izrazi svoje soglasje k predlogu sprememb, generalni direktor take predloge predstavi na naslednjem zasedanju konference pogodbenic.
2. Konferenca pogodbenic sprejema spremembe z dvotretjinsko večino navzočih držav pogodbenic, ki glasujejo.
3. Ko so spremembe te konvencije sprejete, se državam pogodbenicam predložijo v ratifikacijo, sprejetje, odobritev ali pristop.
4. Za države pogodbenice, ki so jih ratificirale, sprejele, odobrile ali pristopile k njim, spremembe te konvencije začnejo veljati po treh mesecih, ko sta dve tretjini držav pogodbenic deponirali listine iz tretjega odstavka tega člena. Nato začne za vsako državo pogodbenico, ki spremembo ratificira, sprejme, odobri ali k njej pristopi, navedena sprememba veljati tri mesece po datumu, ko je država pogodbenica deponirala svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.
5. Država, ki skladno s četrtim odstavkom tega člena postane pogodbenica te konvencije po začetku veljavnosti sprememb, se, če ne izrazi drugačne namere, šteje za:
(a) pogodbenico tako spremenjene konvencije;
(b) pogodbenico nespremenjene konvencije, če gre za katero koli državo pogodbenico, ki je spremembe ne zavezujejo.
34. člen – Poseben postopek spreminjanja prilog h konvenciji
1. Če SPA spremeni seznam prepovedanih snovi in postopkov 2005 ali standarde za priznanje terapevtskih izjem, lahko s temi spremembami s pisnim obvestilom seznani generalnega direktorja Unesca. Generalni direktor vse države pogodbenice nemudoma uradno obvesti o teh spremembah kot o predlaganih spremembah prilog k tej konvenciji. Spremembe prilog odobri konferenca pogodbenic na enem od svojih zasedanj ali s pisnim posvetovanjem.
2. Države pogodbenice lahko v 45 dneh od uradnega obvestila generalnega direktorja izrazijo svoj ugovor na predlagano spremembo v pisni obliki generalnemu direktorju, če gre za pisno posvetovanje, ali na zasedanju konference pogodbenic. Če dve tretjini držav pogodbenic ne izrazita svojega ugovora, se šteje, da je predlagano spremembo odobrila konferenca pogodbenic.
3. Generalni direktor uradno obvesti države pogodbenice o spremembah, ki jih je odobrila konferenca pogodbenic. Spremembe začnejo veljati 45 dni po tem uradnem obvestilu, razen če je država pogodbenica generalnega direktorja predhodno obvestila, da ne sprejema teh sprememb.
4. Državo pogodbenico, ki je generalnega direktorja uradno obvestila o tem, da ne sprejema spremembe, odobrene skladno s prejšnjimi odstavki, še naprej zavezujejo nespremenjene priloge.
VII. del: Končne določbe
35. člen – Zvezni ali necentralizirani ustavni sistemi
Za države pogodbenice, ki imajo zvezno ali necentralizirano ustavno ureditev, se uporabljajo te določbe:
(a) za določbe te konvencije, katerih izvajanje je v sodni pristojnosti zvezne ali centralne zakonodajne oblasti, so obveznosti zvezne ali centralne vlade enake, kot so obveznosti držav pogodbenic, ki niso zvezne države;
(b) za določbe te konvencije, katerih izvajanje je v sodni pristojnosti posameznih držav, dežel ali kantonov v sestavi, ki jih ustavni sistem federacije ne zavezuje, da morajo sprejemati zakonodajne ukrepe, zvezna vlada pristojne organe takih držav, dežel ali kantonov obvesti o omenjenih določbah in jim priporoči, da jih sprejmejo.
36. člen – Ratifikacija, sprejetje, odobritev ali pristop
Konvencijo morajo države članice Unesca ratificirati, sprejeti, odobriti ali k njej pristopiti skladno s svojimi notranjepravnimi postopki. Listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu se deponirajo pri generalnem direktorju Unesca.
37. člen – Začetek veljavnosti
1. Ta konvencija začne veljati prvi dan meseca po poteku enega meseca po deponiranju tridesete listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.
2. Za vsako državo, ki pozneje izrazi svoje soglasje k temu, da jo ta konvencija zavezuje, začne konvencija veljati prvi dan meseca po poteku enega meseca po deponiranju njene listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.
38. člen – Ozemeljska razširitev konvencije
1. Vsaka država lahko ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu določi ozemlje ali ozemlja, na katerih je pristojna za mednarodne odnose in za katera se ta konvencija uporablja.
2. Država pogodbenica lahko kadar koli pozneje z izjavo, ki jo pošlje Unescu, razširi uporabo te konvencije na katero koli drugo ozemlje, določeno v izjavi. Za tako ozemlje začne konvencija veljati prvi dan po poteku enega meseca po datumu, ko depozitar prejme tako izjavo.
3. Izjavo, dano po obeh prejšnjih odstavkih, je v zvezi s katerim koli ozemljem, navedenim v taki izjavi, mogoče umakniti z uradnim obvestilom, poslanim Unescu. Tak umik začne veljati prvi dan po poteku enega meseca po datumu, ko depozitar prejme tako uradno obvestilo.
39. člen – Odpoved
Vsaka država pogodbenica lahko odpove to konvencijo. Odpoved je uradno sporočena z listino, deponirano pri generalnem direktorju Unesca. Odpoved začne veljati prvi dan meseca po poteku šestih mesecev po prejemu listine o odpovedi. Odpoved v nobenem primeru ne vpliva na finančne obveznosti države pogodbenice, nastale do datuma, ko je odpoved začela veljati.
40. člen – Depozitar
Generalni direktor Unesca je depozitar te konvencije in sprememb k njej. Generalni direktor Unesca kot depozitar obvesti države pogodbenice te konvencije ter druge države članice organizacije o:
(a) deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu;
(b) datumu začetka veljavnosti te konvencije skladno s 37. členom;
(c) vsakem poročilu, pripravljenem na podlagi 31. člena;
(d) vsaki spremembi konvencije ali prilog, sprejetih skladno s 33. in 34. členom, in datumu, ko začne sprememba veljati;
(e) vsaki izjavi ali uradnem obvestilu, poslanem po 38. členu;
(f) vsakem uradnem obvestilu, poslanem po 39. členu, in datumu, ko odpoved začne veljati;
(g) vsakem drugem aktu, uradnem obvestilu ali sporočilu v zvezi s to konvencijo.
41. člen – Vpis v register
Skladno s 102. členom Listine Združenih narodov se ta konvencija vpiše v register pri Sekretariatu Združenih narodov na zahtevo generalnega direktorja Unesca.
42. člen – Veljavnost besedila
1. Ta konvencija in njene priloge so v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.
2. Dodatki k tej konvenciji so v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku.
43. člen – Pridržki
Pridržki, ki niso združljivi z vsebino in namenom te konvencije, niso dopustni.
Sestavljeno v Parizu osemnajstega novembra 2005 v dveh verodostojnih izvodih, ki sta ju na 33. zasedanju podpisala predsednik Generalne konference Unesca in generalni direktor Unesca in se deponirata v arhivu Unesca.
Prilogi
1. Seznam prepovedanih snovi in postopkov – mednarodni standard
2. Standardi za priznanje terapevtskih izjem
Dodatki
1. Svetovni kodeks proti dopingu
2. Mednarodni standard za laboratorije
3. Mednarodni standard za testiranje
PRILOGA I
SVETOVNI KODEKS PROTI DOPINGU
SEZNAM PREPOVEDANIH SNOVI IN POSTOPKOV 2005
MEDNARODNI STANDARD
Za uradno besedilo seznama prepovedanih snovi in postopkov skrbi WADA, objavljeno pa je v angleškem in francoskem jeziku. Če se pojavi neskladje med različico v angleškem in francoskem jeziku, prevlada različica v angleškem jeziku.
Ta seznam začne veljati 1. januarja 2005.
SEZNAM PREPOVEDANIH SNOVI IN POSTOPKOV 2005
SVETOVNI KODEKS PROTI DOPINGU
Veljavno 1. januar 2005
Uporaba katerega koli zdravila mora biti omejena na medicinsko utemeljene indikacije.
SNOVI IN POSTOPKI, PREPOVEDANI VES ČAS (NA TEKMOVANJU IN ZUNAJ TEKMOVANJA)
PREPOVEDANE SNOVI
S1. ANABOLIČNI DEJAVNIKI
Anabolični dejavniki so prepovedani.
1. Anabolični androgeni steroidi (AAS)
a) Eksogeni* AAS, vključno z navedenimi:
18α-homo-17β-hidroksiester-4-en-3-on, bolasteron, boldenon, boldion, kalusteron, klostebol, danazol, dehidroklorometiltestosteron, delta1-androsten-3,17-dion, delta1-androstenediol, delta1-dihidro-testosteron, drostanolon, etilestrenol, fluoksimesteron, formebolon, furazabol, gestrinon, 4-hidroksitestosteron, 4-hidroksi-19-nortestosteron, mestanolon, mesterolon, metenolon, metandienon, metandriol, metildienolon, metiltrienolon, metiltestosteron, miboleron, nandrolon, 19-norandrostenediol; 19-norandrostenedion, norboleton, norklostebol, noretandrolon, oksabolon, oksandrolon, oksimesteron, oksimetolon, quinbolon, stanozolol, stenbolon, tetrahidrogestrinon, trenbolon in druge snovi s podobno kemijsko strukturo ali podobnim biološkim učinkom ali učinki.
b) Endogeni** AAS:
androstenediol (androst-5-en-3β,17β-diol), androstenedion (androst-4- en-3,17-dion), dehidroepiandrosteron (DHEA), dihidrotestosteron, testosteron
ter naslednji presnovki in izomeri:
5α-androstan-3α,17α-diol, 5α-androstan-3α,17β-diol, 5α-androstan- 3β,17α-diol, 5α-androstan-3β,17β-diol, androst-4-ene-3α,17α-diol, androst-4-en-3α,17β-diol, androst-4-en-3β,17α-diol, androst-5-en-3α,17α-diol, androst-5-en-3α,17β-diol, androst-5-en-3β,17α-diol, 4-androstenediol (androst-4-en-3β,17β-diol), 5-androstenedion (androst-5-en-3,17-dion), epi-dihidrotestosteron, 3α-hidroksi-5α-androstan-17-on, 3β-hidroksi-5α-androstan-17-on, 19-norandrosteron, 19-noretioholanolon.
Kadar je prepovedana snov (navedena zgoraj) lahko tudi naravni proizvod telesa, se šteje, da vzorec vsebuje tako prepovedano snov, kadar koncentracija prepovedane snovi ali presnovka oziroma označevalca in/ali katero koli drugo razmerje ali razmerja takih snovi v športnikovem vzorcu toliko odstopajo od vrednosti, ki se po navadi najdejo pri ljudeh, da ne morejo normalno endogeno nastati. Šteje se, da vzorec ne vsebuje prepovedane snovi, če športnik dokaže, da sta lahko koncentracija prepovedane snovi ali presnovka oziroma označevalca in/ali katero koli drugo razmerje takih snovi v športnikovem vzorcu posledica fiziološkega ali patološkega stanja. Laboratorij v vsakem primeru in pri vsaki koncentraciji sporoči pozitivni laboratorijski rezultat, če lahko na podlagi zanesljive analitične metode dokaže, da je prepovedana snov eksogenega izvora.
Če laboratorijski rezultat ni dokončen in ni odkrita nobena koncentracija iz prejšnjega odstavka, ustrezna protidopinška organizacija, če obstajajo zanesljivi znaki, opravi nadaljnje preiskave, kot je primerjava referenčnih steroidnih profilov, da tako ugotovi morebitno uporabo prepovedane snovi.
Če laboratorij sporoči razmerje T/E v urinu, večje od štiri (4) proti ena (1), so nadaljnje preiskave obvezne, zato da se ugotovi, ali je razmerje posledica fiziološkega ali patološkega stanja, razen če laboratorij sporoči pozitivni laboratorijski rezultat, ki z zanesljivo analitično metodo dokazuje, da je prepovedana snov eksogenega izvora.
Če se opravi preiskava, ta vsebuje pregled morebitnih prejšnjih in/ali poznejših testov. Če prejšnji testi niso na voljo, je športnik nenapovedano testiran najmanj trikrat v obdobju treh mesecev.
Če športnik odkloni sodelovanje v preiskavah, se šteje, da njegov vzorec vsebuje prepovedano snov.
2. Drugi anabolični dejavniki so med drugim:
klenbuterol, zeranol, zilpaterol.
V tem razdelku:
* »eksogeni« pomeni snov, ki je telo ni sposobno proizvajati po naravni poti;
** »endogeni« pomeni snov, ki jo je telo sposobno proizvajati po naravni poti.
S2. HORMONI IN SORODNE SNOVI
Naslednje snovi, vključno z drugimi snovmi s podobno kemijsko strukturo ali podobnim biološkim učinkom ali učinki, in njihovi sproščajoči dejavniki so prepovedani:
1. eritropoetin (EPO),
2. rastni hormon (hGH), inzulinu podobni rastni dejavnik (IGF-1),
mehanorastni dejavniki (MGF),
3. gonadotropini (LH, hCG),
4. inzulin,
5. kortikotropini.
Če športniku ne uspe dokazati, da je bila koncentracija posledica fiziološkega ali patološkega stanja, se šteje, da vzorec vsebuje prepovedano snov (navedeno zgoraj), kadar koncentracija prepovedane snovi ali presnovka in/ali ustreznih razmerij ali označevalcev v športnikovem vzorcu toliko presega vrednosti, ki se po navadi najdejo pri ljudeh, da ne morejo normalno endogeno nastati.
Prisotnost drugih snovi s podobno kemijsko strukturo ali podobnim biološkim učinkom ali učinki, prisotnost diagnostičnih označevalcev ali sproščajočih dejavnikov hormona, navedenih zgoraj, ali kak drug rezultat, ki kaže, da je odkrita snov eksogenega izvora, se sporoči kot pozitivni laboratorijski rezultat.
S3. AGONISTI BETA-2
Vsi agonisti beta-2 skupaj z D- in L-izomeri so prepovedani. Za njihovo uporabo se zahteva priznanje terapevtske izjeme.
Za uporabo formoterola, salbutamola, salmeterola in terbutalina v obliki inhalatorjev za preprečevanje in/ali zdravljenje astme in s fizično dejavnostjo povzročene astme/bronhospazma se izjemoma zahteva priznanje terapevtske izjeme po skrajšanem postopku.
Kljub priznanju terapevtske izjeme pa se vsaka koncentracija salbutamola (prosti in glukuronid), višja od 1000 ng/ml, ki jo sporoči laboratorij, šteje za pozitivni rezultat, če športnik ne dokaže, da je nenormalni rezultat posledica terapevtske uporabe inhaliranega salbutamola.
S4. DEJAVNIKI Z ANTIESTROGENSKIM DELOVANJEM
Prepovedani so naslednji razredi snovi z antiestrogenskim delovanjem:
1. aromatizirani inhibitorji, kot so med drugim anastrozol, letrozol, aminoglutetimid, eksemestan, formestan, testolakton;
2. selektivni modulatorji estrogenskih receptorjev (SERM), kot so med drugim raloksifen, tamoksifen, toremifen;
3. druge antiestrogenske snovi, kot so med drugim klomifen, ciklofenil, fulvestrant.
S5. DIURETIKI IN DRUGI MASKIRNI DEJAVNIKI
Diuretiki in drugi maskirni dejavniki so prepovedani.
Maskirni dejavniki so med drugim:
diuretiki*, epitestosteron, probenecid, alfa-reduktazni inhibitorji (npr. finasterid, dutasterid), ekspanderji plazme (npr. albumin, dekstran, hidroksietil škrob).
Diuretiki so:
acetazolamid, amilorid, bumetanid, kanrenon, klortalidon, etakrinska kislina, furosemid, indapamid metolazon, spironolakton, tiazidi (npr. bendroflumetiazid, klorotiazid, hidroklorotiazid), triamteren in druge snovi s podobno kemijsko strukturo ali podobnim biološkim učinkom ali učinki.
* Terapevtska izjema ne velja, če športnikov urin vsebuje diuretik hkrati z največ mejno koncentracijo katere koli prepovedane snovi.
PREPOVEDANI POSTOPKI
M1. POVEČANJE PRENOSA KISIKA
Prepovedano je naslednje:
a) krvni doping, vključno z uporabo avtologne, homologne ali heterologne krvi ali eritrocitnih proizvodov kakršnega koli izvora, razen za zdravljenje;
b) umetno povečanje vnosa, prenosa ali oskrbe s kisikom, kot so med drugim perfluorokemične snovi, efaproksiral (RSR13) in modificirani hemoglobinski proizvodi (npr. krvni nadomestki na osnovi hemoglobina, mikroinkapsulirani hemoglobinski proizvodi).
M2. KEMIČNO IN FIZIČNO POTVARJANJE
Prepovedano je naslednje:
ponarejanje ali poskus ponarejanja, da bi se spremenili integriteta in veljavnost vzorcev, odvzetih v dopinških kontrolah.
To med drugim vključuje intravenozne infuzije*, kateterizacijo in zamenjavo urina.
* Razen za nujno potrebno zdravljenje akutnih stanj so intravenozne infuzije prepovedane.
M3. GENSKI DOPING
Neterapevtska uporaba celic, genov, genskih elementov ali modulacija genske ekspresije, ki lahko vpliva na športni dosežek, je prepovedana.
SNOVI IN POSTOPKI, KI SO
PREPOVEDANI NA TEKMOVANJU
Poleg navedenih skupin S1 do S5 in M1 do M3 so na tekmovanju prepovedane še naslednje skupine:
PREPOVEDANE SNOVI
S6. POŽIVILA
Prepovedana so naslednja poživila, vključno z obema optičnima izomeroma (D- in L-), kadar je to pomembno:
adrafinil, amfepramone, amifenazol, amfetamin, amfetaminil, benzfetamin, bromantan, karfedon, katin*, klobenzoreks, kokain, dimetilamfetamin, efedrin**, etilamfetamin, etilefrin, famprofazon, fencamfamin, fencamin, fenetilin, fenfluramin, fenproporeks, furfenoreks, mefenoreks, mefentermin, mesocarb, metamfetamin, metilamfetamin, metilenedioksiamfetamin, metilenedioksimetamfetamin, metilefedrin**, metilfenidat, modafinil, niketamid, norfenfluramin, parahidroksiamfetamin, pemolin, fendimetrazin, fenmetrazin, fentermin, prolintan, selegilin, strihnin in druge snovi s podobno kemijsko strukturo ali podobnim biološkim učinkom ali učinki***.
* Katin je prepovedan, kadar njegova koncentracija v urinu presega 5 mikrogramov na mililiter.
** Efedrin in metilefedrin sta prepovedana, kadar njuna koncentracija presega 10 mikrogramov na
mililiter.
*** Snovi, ki so vključene v Program nadzora 2005 (bupropion, kofein, fenilefrin, fenilpropanolamin, pipradrol, psevdoefedrin, sinefrin), niso obravnavane kot prepovedane snovi.
OPOMBA: Adrenalin v kombinaciji z lokalnimi anestetiki ali lokalno uporabo (npr. nazalna, oftalmološka) ni prepovedan.
S7. NARKOTIKI
Prepovedani so naslednji narkotiki:
buprenorfin, dekstromoramid, diamorfin (heroin), fentanil in njegovi derivati, hidromorfon, metadon, morfin, oksikodon, oksimorfon, pentazocin, petidin.
S8. KANABINOIDI
Kanabinoidi (npr. hašiš, marihuana) so prepovedani.
S9. GLUKOKORTIKOSTEROIDI
Vsi glukokortikosteroidi so prepovedani, kadar se uporabljajo oralno, rektalno, intravenozno ali intramuskularno. Za njihovo uporabo se zahteva priznanje terapevtske izjeme.
.
Pri vseh drugih načinih uporabe se zahteva priznanje terapevtske izjeme po skrajšanem postopku.
Dermatološki preparati niso prepovedani.
SNOVI, KI SO PREPOVEDANE V POSAMEZNIH ŠPORTIH
P1. ALKOHOL
Alkohol (etanol) je prepovedan samo na tekmovanju v naslednjih športih.
Odkrivanje se opravi z analizo izdihanega zraka in/ali krvi. Mejna vrednost kršitve je pri posameznih zvezah navedena v oklepaju:
· letalstvo (FAI) (0,20 g/l), · karate (WKF) (0,10 g/l),
· lokostrelstvo (FITA) (0,10 g/l), · moderni peteroboj (UIPM) (0,10 g/l), za
· avtomobilizem (FIA) (0,10 g/l), discipline, ki vključujejo streljanje
· biljard (WCBS) (0,20 g/l), · motociklizem (FIM) (0,00 g/l)
· balinanje (CMSB) (0,10 g/l), · smučanje (FIS) (0,10 g/l).
P2. BLOKATORJI BETA
Če ni drugače določeno, so blokatorji beta prepovedani samo na tekmovanju v
naslednjih športih:
· letalstvo (FAI),
· lokostrelstvo (FITA) (prepovedani tudi zunaj tekmovanja),
· avtomobilizem (FIA),
· biljard (WCBS),
· bob (FIBT),
· balinanje (CMSB),
· bridž (FMB),
· šah (FIDE),
· kegljanje na ledu (WCF),
· gimnastika (FIG),
· motociklizem (FIM),
· moderni peteroboj (UIPM), za discipline, ki vključujejo streljanje,
· kegljanje (FIQ),
· jadranje (ISAF), samo za krmarje v jadralnih dvobojih,
· streljanje (ISSF) (prepovedano tudi zunaj tekmovanja),
· smučanje (FIS) pri smučarskih skokih in deskanju na snegu v prostem slogu,
· plavanje (FINA) pri skokih v vodo in sinhronem plavanju,
· rokoborba (FILA).
Blokatorji beta so med drugim naslednji:
acebutolol, alprenolol, atenolol, betaksolol, bisoprolol, bunolol, karteolol, karvedilol, celiprolol, esmolol, labetalol, levobunolol, metipranolol, metoprolol, nadolol, oksprenolol, pindolol, propranolol, sotalol, timolol.
SPECIFICIRANE SNOVI*
»Specificirane snovi«* so navedene spodaj:
· efedrin, L-metilamfetamin, metilefedrin,
· kanabinoidi,
· vsi inhalacijski agonisti beta-2 razen klenbuterola,
· probenecid,
· vsi glukokortikosteroidi,
· vsi blokatorji beta,
· alkohol.
* »Na Seznamu prepovedanih snovi in postopkov 2005 so lahko navedene specificirane snovi, s katerimi se zaradi njihove splošne dostopnosti v zdravilih še zlasti lahko nenamerno kršijo protidopinška pravila ali za katere je malo verjetno, da bi se uspešno zlorabile za doping.«
Kršitev protidopinških pravil s takimi snovmi ima lahko za posledico blažje sankcije, če »… športnik lahko dokaže, da uporaba take specificirane snovi ni bila namenjena izboljšanju športnega dosežka …«.
PRILOGA II
STANDARDI ZA PRIZNANJE TERAPEVTSKE IZJEME
Izvleček iz MEDNARODNEGA STANDARDA ZA TERAPEVTSKO IZJEMO Svetovne protidopinške agencije (WADA); velja od 1. januarja 2005
4.0 Merila za priznanje terapevtske izjeme
Športniku se lahko prizna terapevtska izjema, s katero se dovoljuje uporaba prepovedanih snovi ali postopkov, navedenih na seznamu prepovedanih snovi in postopkov. Vlogo za terapevtsko izjemo pregleda odbor za priznanje terapevtske izjeme (OPTI). OPTI imenuje protidopinška organizacija. Izjema se prizna izključno v skladu z naslednjimi merili:
[Opomba: Ta standard velja za vse športnike, kot je opredeljeno v kodeksu in v skladu z njim, tj. za športnike in športnike invalide. Uporablja se glede na okoliščine posameznika. Na primer, izjema, ki je primerna za športnike invalide, je lahko neprimerna za druge športnike.]
4.1 Športnik mora vlogo za terapevtsko izjemo vložiti najmanj 21 dni pred udeležbo na športnem dogodku.
4.2 Za športnika bi prekinitev terapije s prepovedano snovjo ali postopkom med zdravljenjem akutnega ali kroničnega zdravstvenega stanja pomenila hujše poslabšanje zdravja.
4.3 Terapevtska uporaba prepovedane snovi ali postopka ne bi omogočila dodatnega izboljšanja športnega dosežka razen tistega, ki ga je mogoče pričakovati zaradi izboljšanja zdravstvenega stanja po zdravljenju potrjenega bolezenskega stanja. Uporaba katere koli prepovedane snovi ali postopka, zato da bi se zvišala »nizka normalna« raven endogenega hormona, se ne šteje za dopusten terapevtski poseg.
4.4 Za uporabo sicer prepovedane snovi ali postopka ni nobene druge utemeljene terapevtske možnosti.
4.5 Potreba, da se uporabi sicer prepovedana snov ali postopek, ne more ne deloma ne v celoti izhajati iz predhodne neterapevtske uporabe katere koli snovi s seznama prepovedanih snovi in postopkov.
4.6 Organ, ki prizna terapevtsko izjemo, jo prekliče, če:
a) športnik takoj ne izpolni morebitnih zahtev ali pogojev, ki jih nalaga protidopinška organizacija, ki prizna izjemo;
b) je rok, za katerega je bila terapevtska izjema priznana, potekel;
c) je športnik obveščen, da je protidopinška organizacija preklicala priznanje terapevtske izjeme.
[Opomba: Vsaka terapevtska izjema velja določen čas, ki ga določi OPTI. Lahko se zgodi, da je po preteku ali preklicu terapevtske izjeme prepovedana snov, za katero je veljala terapevtska izjema, še vedno v športnikovem telesu. V takih primerih protidopinška organizacija, ki opravi začetni pregled pozitivnega rezultata testa, ugotovi, ali je rezultat skladen s pretekom roka ali preklicem priznane terapevtske izjeme.]
4.7 Vloga za priznanje terapevtske izjeme za nazaj se ne upošteva, razen kadar:
(a) je bilo potrebno nujno zdravljenje ali zdravljenje akutnega zdravstvenega stanja ali
(b) zaradi izjemnih okoliščin ni bilo dovolj časa ali možnosti, da bi vlagatelj vložil ali OPTI obravnaval vlogo pred dopinško kontrolo.
[Opomba: Nujni zdravstveni primeri ali akutna zdravstvena stanja, ki zahtevajo uporabo sicer prepovedane snovi ali postopka, preden je mogoče dati vlogo za priznanje terapevtske izjeme, so redki. Prav tako se ne zgodi pogosto, da bi bilo treba vlogo za priznanje terapevtske izjeme hitro obravnavati zaradi bližajočega se tekmovanja. Protidopinške organizacije, ki priznavajo terapevtske izjeme, morajo imeti notranje postopke, ki omogočajo reševanje takih primerov.]
5.0 Zaupnost podatkov
5.1 Vlagatelj mora dati pisno soglasje, da se vsi podatki iz vloge predložijo članom OPTI in po potrebi drugim neodvisnim zdravstvenim strokovnjakom ali znanstvenikom ali vsemu osebju, ki sodeluje pri vodenju, reviziji ali pritožbi v zvezi s priznanjem terapevtske izjeme.
Če je potrebna pomoč zunanjih neodvisnih strokovnjakov, se vsi podatki iz vloge zagotovijo brez navedbe imena in priimka obravnavanega športnika. Vlagatelj mora dati tudi pisno soglasje, da se sklepi OPTI razdelijo drugim vpletenim protidopinškim organizacijam v skladu z določbami kodeksa.
5.2 Člani OPTI in uprava protidopinške organizacije, ki obravnavajo primer, opravljajo vse dejavnosti strogo zaupno. Vsi člani OPTI in vse sodelujoče osebje podpišejo izjavo o varovanju zaupnih podatkov. Zlasti ohranjajo zaupnost naslednjih podatkov:
a) vseh zdravstvenih podatkov, ki jih predložijo športnik in zdravnik ali zdravniki, ki so vključeni v oskrbo športnika;
b) vseh podatkov, navedenih v vlogi, vključno z imenom in priimkom zdravnika ali zdravnikov, ki pri tem sodelujejo.
Če želi športnik preklicati pravico OPTI ali Odbora za priznanje terapevtske izjeme pri WADA, da pridobi njegove zdravstvene podatke, mora o tem pisno obvestiti svojega zdravnika. Posledica take odločitve je, da se športniku ne prizna terapevtska izjema ali njeno podaljšanje.
6.0 Odbori za priznanje terapevtske izjeme (OPTI)
OPTI se ustanovijo in delujejo v skladu z naslednjimi smernicami:
6.1 V OPTI morajo sodelovati najmanj trije zdravniki z izkušnjami na področju oskrbe in zdravljenja športnikov ter z dobrim poznavanjem klinične medicine in medicine športa. Da bi zagotovili neodvisno sprejemanje odločitev, večina članov OPTI ne bi smela imeti nobenih uradnih dolžnosti v protidopinški organizaciji. Vsi člani OPTI podpišejo izjavo o izogibanju nasprotja interesov. Pri vlogah, ki se nanašajo na športnike invalide, mora imeti najmanj en član odbora OPTI posebne izkušnje pri oskrbi in zdravljenju športnikov invalidov.
6.2 OPTI lahko poiščejo kakršno koli medicinsko ali znanstveno mnenje strokovnjaka, ki je po njihovem mnenju potrebno pri pregledovanju okoliščin katere koli vloge za priznanje terapevtske izjeme.
6.3 Odbor za priznanje terapevtske izjeme pri WADA je sestavljen na podlagi meril, določenih v 6.1. Odbor za priznanje terapevtske izjeme pri WADA je ustanovljen, da na lastno pobudo pregleda priznanja terapevtskih izjem, ki so jih priznale protidopinške organizacije. Kot je določeno v četrtem odstavku 4. člena kodeksa, Odbor za priznanje terapevtske izjeme pri WADA na prošnjo športnikov, ki jim protidopinška organizacija ni priznala terapevtske izjeme, pregleda take odločitve in jih ima pravico razveljaviti.
7.0 Vloga za priznanje terapevtske izjeme
Postopek
7.1 Terapevtska izjema se obravnava le po prejemu izpolnjenega obrazca, ki mu je treba priložiti vse ustrezne dokumente (glej dodatek 1 – obrazec za priznanje terapevtske izjeme). Postopek reševanja vloge mora dosledno potekati v skladu z načeli stroge zaupnosti zdravstvenih podatkov.
7.2 Obrazec ali obrazce za priznanje terapevtske izjeme, določene v dodatku 1, lahko protidopinške organizacije spremenijo, tako da vključijo dodatne zahteve po podatkih, ne smejo pa izpustiti nobenega dela ali točke.
7.3 Protidopinške organizacije lahko obrazec ali obrazce za priznanje terapevtske izjeme prevedejo v drug jezik ali jezike, vendar pa mora na obrazcu ostati tudi besedilo v angleškem ali francoskem jeziku.
7.4 Športnik lahko vloži vlogo za priznanje terapevtske izjeme le pri eni protidopinški organizaciji. V vlogi je treba navesti športnikovo panogo, ter če je potrebno, disciplino in poseben položaj ali vlogo.
7.5 V vlogi je treba navesti morebitne prejšnje in/ali sedanje prošnje, da se dovoli uporaba sicer prepovedane snovi ali postopka, organ, na katerega je bila prošnja naslovljena, in njegovo odločitev.
7.6 Vlagatelj mora predložiti celovito zdravstveno anamnezo in rezultate pregledov, laboratorijskih preiskav in slikanj, ki se nanašajo na vlogo.
7.7 Morebitne dodatne preiskave, pregledi ali slikanja, ki jih zahteva odbor OPTI ali protidopinška organizacija, se opravijo na stroške vlagatelja ali njegove nacionalne športne zveze.
7.8 Vloga mora vsebovati izjavo ustrezno usposobljenega zdravnika, ki potrjuje potrebo po uporabi sicer prepovedane snovi ali postopka pri zdravljenju športnika ter opisuje, zakaj pri zdravljenju tega stanja ni mogoče ali ne bi bilo mogoče uporabiti nadomestnega dovoljenega zdravila.
7.9 Navesti je treba odmerek, pogostost, način in trajanje uporabe sicer prepovedane snovi ali postopka.
7.10 Odločitve mora OPTI sprejeti v 30 dneh od prejema celotne dokumentacije, ustrezna protidopinška organizacija pa z njimi pisno seznani športnika. Kadar se terapevtska izjema prizna športniku, vključenemu v skupino športnikov za nenapovedane dopinške kontrole, se temu športniku in WADA takoj pošlje odobritev, ki vsebuje podatke o trajanju izjeme in pogojih, povezanih s priznanjem terapevtske izjeme.
7.11
(a) Ob prejemu športnikove prošnje v pregled, kot je določeno v četrtem odstavku 4. člena kodeksa, lahko Odbor za priznanje terapevtske izjeme pri WADA, kot je določeno v četrtem odstavku 4. člena kodeksa, razveljavi odločitev o priznanju terapevtske izjeme, ki jo je priznala protidopinška organizacija. Športnik pošlje Odboru za priznanje terapevtske izjeme pri WADA vse podatke za priznanje terapevtske izjeme, ki jih je prvotno predložil protidopinški organizaciji, skupaj s pristojbino za vlogo. Dokler pregled ni končan, velja prvotna odločitev. Postopek ne sme trajati več kot 30 dni od dneva, ko WADA prejme podatke.
(b) WADA lahko začne pregled kadar koli. Odbor za priznanje terapevtske izjeme pri WADA konča pregled v 30 dneh.
7.12 Če je odločitev o priznanju terapevtske izjeme po pregledu razveljavljena, ta razveljavitev ne velja za nazaj in ne razveljavi športnikovih dosežkov v obdobju, v katerem je bila terapevtska izjema priznana, in začne veljati najpozneje 14 dni po tem, ko je športnik uradno obveščen o odločitvi.
8.0 Vloga za priznanje terapevtske izjeme
Skrajšani postopek
8.1 Priznava se, da se nekatere snovi, navedene na seznamu prepovedanih snovi in postopkov, uporabljajo za zdravljenje zdravstvenih stanj, ki so med športniki pogosta. V takih primerih vloga iz 4. in 7. razdelka ni potrebna. Zato je uveden skrajšani postopek za priznanje terapevtske izjeme.
8.2 Prepovedane snovi ali postopki, ki se s tem skrajšanim postopkom lahko dovolijo, so strogo omejeni na naslednje:
agonisti beta-2 (formoterol, salbutamol, salmeterol in terbutalin) z inhalacijo in glukokortikosteroidi z nesistemsko uporabo.
8.3 Za uporabo ene od navedenih snovi športnik pošlje protidopinški organizaciji zdravniško mnenje, ki utemeljuje potrebo po zdravljenju. Tako zdravniško mnenje iz dodatka 2 navaja diagnozo, ime zdravila, odmerek, način uporabe in trajanje zdravljenja. Če je primerno, so navedene tudi vse preiskave, opravljene za postavitev diagnoze (brez dejanskih rezultatov ali podrobnih podatkov).
8.4 Skrajšani postopek poteka na naslednji način:
(a) Odobritev uporabe prepovedanih snovi po skrajšanem postopku začne veljati, ko protidopinška organizacija prejme popolno vlogo. Nepopolno vlogo je treba vrniti vlagatelju.
(b) Ko protidopinška organizacija prejme popolno vlogo, o tem takoj obvesti športnika. Po potrebi so takoj obveščene tudi mednarodna zveza, nacionalna zveza športnika in nacionalna protidopinška organizacija. Protidopinška organizacija obvesti WADA samo, ko prejme vlogo športnika mednarodnega razreda.
(c) Vloga za priznanje terapevtske izjeme po skrajšanem postopku se ne upošteva za nazaj, razen:
- če je bilo potrebno nujno zdravljenje ali zdravljenje akutnega zdravstvenega stanja ali
- če zaradi izjemnih okoliščin ni bilo dovolj časa ali možnosti, da bi vlagatelj vložil ali OPTI prejel vlogo pred dopinško kontrolo.
8.5
a) OPTI ali Odbor za priznanje terapevtske izjeme pri WADA lahko revizijo sprožita kadar koli med trajanjem veljavnosti terapevtske izjeme po skrajšanem postopku.
b) Če športnik zahteva revizijo naslednje zavrnitve priznanja terapevtske izjeme po skrajšanem postopku, lahko Odbor za priznanje terapevtske izjeme pri WADA od športnika zahteva dodatne zdravstvene podatke, če meni, da so potrebni, stroške pa mora plačati športnik.
8.6 OPTI ali Odbor za priznanje terapevtske izjeme pri WADA lahko priznanje terapevtske izjeme po skrajšanem postopku kadar koli prekliče. Športnik, njegova mednarodna zveza in vse ustrezne protidopinške organizacije so o tem takoj uradno obveščene.
8.7 Preklic začne veljati takoj po tem, ko je športnik uradno obveščen o odločitvi. Športnik lahko kljub temu zaprosi za priznanje terapevtske izjeme po razdelku 7.
9.0 Pošiljanje informacij
9.1 Protidopinške organizacije morajo WADA poslati vse priznane terapevtske izjeme in vsa dokazila, izdana v skladu z razdelkom 7.
9.2 V zvezi s priznanjem terapevtske izjeme po skrajšanem postopku iz razdelka 8.4 morajo protidopinške organizacije WADA poslati zdravstvene vloge, ki so jih predložili športniki mednarodnega razreda.
9.3 Pri pošiljanju informacij je dosledno zagotovljena zaupnost vseh zdravstvenih podatkov.
3. člen
Za izvajanje te konvencije skrbi Ministrstvo za šolstvo in šport.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
Številka: 530-04/07-2/1
Ljubljana, dne 22. novembra 2007
EPA 1721-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr.med.
| Zadnja sprememba: 12/11/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |