Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
ZAKON
O RATIFIKACIJI POGODBE MED KRALJEVINO BELGIJO, ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO, KRALJEVINO ŠPANIJO, FRANCOSKO REPUBLIKO, VELIKIM VOJVODSTVOM LUKSEMBURG, KRALJEVINO NIZOZEMSKO IN REPUBLIKO AVSTRIJO O POGLOBITVI ČEZMEJNEGA SODELOVANJA, PREDVSEM PRI ZATIRANJU TERORIZMA, ČEZMEJNE KRIMINALITETE IN NEZAKONITE MIGRACIJE IN SKUPNE IZJAVE KRALJEVINE BELGIJE, ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE, KRALJEVINE ŠPANIJE, FRANCOSKE REPUBLIKE, VELIKEGA VOJVODSTVA LUKSEMBURG, KRALJEVINE NIZOZEMSKE IN REPUBLIKE AVSTRIJE K POGODBI Z DNE 27.5.2005 O POGLOBITVI ČEZMEJNEGA SODELOVANJA, PREDVSEM PRI ZATIRANJU TERORIZMA, ČEZMEJNE KRIMINALITETE IN NEZAKONITE MIGRACIJE (MPZTK)
1. člen
Ratificira se Pogodba med Kraljevino Belgijo, Zvezno republiko Nemčijo, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Kraljevino Nizozemsko in Republiko Avstrijo o poglobitvi čezmejnega sodelovanja predvsem pri zatiranju terorizma, čezmejne kriminalitete in nezakonite migracije in Skupna izjava Kraljevine Belgije, Zvezne republike Nemčije, Kraljevine Španije, Francoske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske in Republike Avstrije k pogodbi z dne 27.5.2005 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, predvsem pri zatiranju terorizma, čezmejne kriminalitete in nezakonite migracije, podpisani v Prümu 27. maja 2005.
2. člen
Besedilo pogodbe in skupne izjave se v izvirniku v nemškem jeziku in v prevodu v slovenski jezik glasi*:
Pogodba
med
Kraljevino Belgijo,
Zvezno republiko Nemčijo,
Kraljevino Španijo,
Francosko republiko,
Velikim vojvodstvom Luksemburg,
Kraljevino Nizozemsko in
Republiko Avstrijo
o
poglobitvi čezmejnega sodelovanja
predvsem pri zatiranju terorizma,
čezmejne kriminalitete in nezakonite migracije
Visoki predstavniki držav pogodbenic te pogodbe, članic Evropske unije, so se
ob ugotovitvi, da je na območju prostega gibanja oseb pomembno, da države članice Evropske unije okrepijo svoje sodelovanje pri učinkovitem zatiranju terorizma, čezmejne kriminalitete in nezakonite migracije,
v želji, da ne glede na Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti pri razvijanju evropskega sodelovanja zavzamejo vodilno vlogo pri doseganju čim višjih standardov sodelovanja predvsem z boljšo izmenjavo informacij, še posebej na področjih zatiranja terorizma, čezmejne kriminalitete in nezakonite migracije, ter drugim državam članicam omogočijo udeležbo pri tem sodelovanju,
ob prizadevanju, da bi se določbe te pogodbe vključile v pravni okvir Evropske unije in s tem za celotno območje Unije doseglo izboljšanje izmenjave informacij predvsem na področjih zatiranja terorizma, čezmejne kriminalitete in nezakonite migracije ter se za to pripravili potrebni pravni in tehnični temelji,
ob upoštevanju temeljnih pravic, kot izhajajo iz Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter skupnih ustavnih tradicij udeleženih držav, še posebej zavedajoč se, da pošiljanje osebnih podatkov drugi pogodbenici zahteva zagotavljanje ustrezne ravni zaščite teh podatkov v pogodbenici prejemnici,
ob ugotovitvi, da se brez poseganja v veljavno notranje pravo ohrani in predvidi primerno sodno preverjanje ukrepov, predvidenih s to pogodbo,
pripravljeni, da se ta pogodba dopolni z dodatnimi sporazumi, ki bodo omogočili elektronski vpogled v ustrezne podatkovne zbirke, če je to potrebno za poglobitev čezmejnega sodelovanja in ustreza načelu sorazmernosti,
dogovorili:
1. poglavje
Splošni del
1. člen
Načela
(1) Pogodbenice želijo s to pogodbo poglobiti medsebojno čezmejno sodelovanje, predvsem izmenjavo informacij.
(2) To sodelovanje ne posega v pravo Evropske unije in je skladno s to pogodbo odprto za pristop vsake države članice Evropske unije.
(3) Sodelovanje po tej pogodbi je usmerjeno v razvijanje pobud za krepitev evropskega sodelovanja na področjih, navedenih v tej pogodbi.
(4) Najpozneje tri leta po uveljavitvi te pogodbe se na podlagi ocene izkušenj pri izvajanju pogodbe v dogovoru z Evropsko komisijo ali na predlog Evropske komisije in ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti da pobuda za vključitev določb te pogodbe v pravni okvir Evropske unije.
(5) Pogodbenice skupaj redno poročajo Svetu Evropske unije in Evropski komisiji o poteku sodelovanja.
2. poglavje
Profili DNK, daktiloskopski in drugi podatki
2. člen
Vzpostavitev nacionalnih zbirk podatkov o preiskavah DNK
(1) Pogodbenice se zavezujejo, da bodo zaradi pregona kaznivih dejanj uvedle in vodile nacionalne zbirke podatkov o preiskavah DNK. Obdelava podatkov iz teh zbirk po tej pogodbi poteka v skladu z veljavnim notranjim pravom pogodbenic ob upoštevanju drugih določb te pogodbe.
(2) Za izvajanje te pogodbe pogodbenice zagotovijo podatkovne zapise za nacionalne zbirke podatkov o preiskavah DNK po prvem stavku prejšnjega odstavka. Ti podatkovni zapisi vsebujejo izključno profile DNK*, ki so bili ugotovljeni iz nekodiranih delov DNK, in sklic. Podatkovni zapisi ne smejo vsebovati podatkov, ki omogočajo neposredno identifikacijo oseb. Podatkovni zapisi, ki jih ni mogoče pripisati nobeni osebi (sledi neznanega izvora), morajo biti kot takšni razpoznavni.
(3) Ob deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu vsaka pogodbenica določi nacionalne zbirke podatkov o preiskavah DNK, za katere veljajo 2. do 6. člen, ter pogoje za elektronski vpogled po prvem odstavku 3. člena.
* Za Zvezno republiko Nemčijo so profili DNK po tej pogodbi DNA-Identifizierungsmuster (identifikacijski vzorci DNK).
3. člen
Elektronski vpogled v profile DNK
(1) Pogodbenice kontaktnim službam drugih pogodbenic iz 6. člena zaradi pregona kaznivih dejanj dovolijo vpogled v podatkovne zapise v svojih zbirkah podatkov o preiskavah DNK s pravico, da opravijo elektronsko primerjavo profilov DNK. To je dovoljeno samo v posameznih primerih in v skladu z notranjim pravom pogodbenice prosilke.
(2) Če je ugotovljeno ujemanje poslanega profila DNK z enim od profilov DNK v zbirki zaprošene pogodbenice, je kontaktna služba pogodbenice prosilke elektronsko obveščena o zadetku in sklicu. Prav tako je elektronsko obveščena, če zadetka ni.
4. člen
Elektronska primerjava profilov DNK
(1) Pogodbenice v medsebojnem soglasju prek svojih kontaktnih služb zaradi pregona kaznivih dejanj primerjajo profile DNK svojih sledi neznanega izvora z vsemi profili DNK iz podatkovnih zapisov v drugih nacionalnih zbirkah podatkov o preiskavah DNK. Pošiljanje in primerjava sta elektronska. Pošiljanje zaradi primerjave profilov DNK sledi neznanega izvora se opravi le, če je to v skladu z notranjim pravom pogodbenice prosilke.
(2) Če pogodbenica pri primerjavi po prejšnjem odstavku ugotovi ujemanje poslanih profilov DNK s profili v svojih zbirkah podatkov o preiskavah DNK, kontaktni službi pogodbenice prosilke nemudoma pošlje podatkovni zapis, v katerem je bilo ugotovljeno ujemanje.
5. člen
Pošiljanje nadaljnjih osebnih podatkov in drugih informacij
Če se v postopku po 3. in 4. členu ugotovi ujemanje profilov DNK, se pošiljanje nadaljnjih osebnih podatkov in drugih informacij, povezanih z zadetki v podatkovnih zapisih, ravna po notranjem pravu in predpisih o pravni pomoči zaprošene pogodbenice.
6. člen
Nacionalne kontaktne službe in izvedbeni sporazum
(1) Za pošiljanje podatkov po 3. in 4. členu vsaka pogodbenica imenuje svojo nacionalno kontaktno službo. Pooblastila kontaktne službe morajo biti v skladu z veljavnim notranjim pravom vsake pogodbenice.
(2) Podrobnosti tehničnega oblikovanja postopkov po 3. in 4. členu se določijo v izvedbenem sporazumu iz 44. člena.
7. člen
Pridobivanje primerjalnega genetskega materiala in pošiljanje profilov DNK
Če v okviru preiskovalnega ali kazenskega postopka, ki poteka, ni na razpolago profila DNK neke osebe, ki je na ozemlju zaprošene pogodbenice, ta pogodbenica zagotovi pravno pomoč, tako da pridobi in preišče primerjalni genetski material te osebe ter pridobljeni profil DNK pošlje, če:
1. pogodbenica prosilka sporoči, za kakšne namene je to potrebno,
2. pogodbenica prosilka predloži nalog za preiskavo ali sporočilo pristojnega organa, iz katerega v skladu z njenim notranjim pravom izhaja, da so izpolnjeni pogoji za pridobitev in preiskavo primerjalnega genetskega materiala, če bi bila ta oseba na ozemlju pogodbenice prosilke, in
3. so po notranjem pravu zaprošene pogodbenice izpolnjeni pogoji za pridobitev in preiskavo primerjalnega genetskega materiala ter pogoji za pošiljanje pridobljenih profilov DNK.
8. člen
Daktiloskopski podatki
Za izvajanje te pogodbe pogodbenice zagotovijo podatkovne zapise za nacionalne elektronske daktiloskopske identifikacijske sisteme, namenjene za preprečevanje in pregon kaznivih dejanj. Ti podatkovni zapisi vsebujejo zgolj daktiloskopske podatke in sklice. Podatkovni zapisi ne smejo vsebovati podatkov, ki omogočajo neposredno identifikacijo oseb. Podatkovni zapisi, ki jih ni mogoče pripisati nobeni osebi (sledi neznanega izvora), morajo biti kot taki razpoznavni.
9. člen
Elektronski vpogled v daktiloskopske podatke
(1) Pogodbenice kontaktni službi druge pogodbenice po 11. členu zaradi preprečevanja in pregona kaznivih dejanj dovolijo vpogled v podatkovne zapise v svojih nacionalnih elektronskih daktiloskopskih identifikacijskih sistemih s pravico, da opravijo elektronsko primerjavo daktiloskopskih podatkov. To je dovoljeno samo v posameznih primerih in v skladu z notranjim pravom pogodbenice prosilke.
(2) Dokončno potrditev ujemanja daktiloskopskega podatka v podatkovnem zapisu zbirke, ki jo upravlja zaprošena pogodbenica, opravi kontaktna služba pogodbenice prosilke na podlagi elektronsko poslanih podatkovnih zapisov, ki so potrebni za nedvoumno potrditev ujemanja.
10. člen
Pošiljanje nadaljnjih osebnih podatkov in drugih informacij
Če se v postopku po 9. členu ugotovi ujemanje daktiloskopskih podatkov, se pošiljanje nadaljnjih osebnih podatkov in drugih informacij, povezanih z zadetki v podatkovnih zapisih, ravna po notranjem pravu in predpisih o pravni pomoči zaprošene pogodbenice.
11. člen
Nacionalne kontaktne službe in izvedbeni sporazum
(1) Za pošiljanje podatkov po 9. členu vsaka pogodbenica imenuje svojo nacionalno kontaktno službo. Pooblastila kontaktne službe morajo biti v skladu z veljavnim notranjim pravom vsake pogodbenice.
(2) Podrobnosti tehničnega oblikovanja postopkov po 9. členu se določijo v izvedbenem sporazumu iz 44. člena.
12. člen
Elektronski vpogled v podatke iz registrov motornih vozil
(1) Pogodbenice kontaktnim službam drugih pogodbenic iz drugega odstavka zaradi preprečevanja in pregona kaznivih dejanj ter pregona takih prekrškov, ki so v pogodbenici prosilki v pristojnosti sodišč ali državnih tožilstev, kot tudi zaradi preprečevanja nevarnosti za javno varnost v posameznih primerih dovolijo elektronski vpogled v te podatke nacionalnih registrov motornih vozil:
1. podatkov o lastnikih ali imetnikih vozil in
2. podatkov o vozilih.
Poizvedba je mogoča le z uporabo celotne identifikacijske številke vozila ali celotne registrske številke. Poizvedba je dovoljena le v skladu z notranjim pravom pogodbenice prosilke.
(2) Za pošiljanje podatkov iz prejšnjega odstavka vsaka pogodbenica imenuje svojo nacionalno kontaktno službo. Pooblastila kontaktne službe morajo biti v skladu z veljavnim notranjim pravom vsake pogodbenice. Podrobnosti tehničnega oblikovanja postopkov se določijo v izvedbenem sporazumu iz 44. člena.
13. člen
Pošiljanje informacij, ki ne vsebujejo osebnih podatkov
Za preprečevanje kaznivih dejanj in preprečevanje nevarnosti za javno varnost v povezavi z množičnimi prireditvami, ki so čezmejnega pomena, predvsem na področju športa ali ob zasedanjih Evropskega sveta, si pogodbenice na zaprosilo ali na lastno pobudo v skladu z notranjim pravom pogodbenice pošiljateljice pošiljajo potrebne informacije, ki ne vsebujejo osebnih podatkov.
14. člen
Pošiljanje osebnih podatkov
(1) Za preprečevanje kaznivih dejanj in preprečevanje nevarnosti za javno varnost v povezavi z množičnimi prireditvami, ki so čezmejnega pomena, predvsem na področju športa ali ob zasedanjih Evropskega sveta, si pogodbenice na zaprosilo ali na lastno pobudo pošiljajo podatke o osebah, če pravnomočne obsodbe ali druga dejstva upravičujejo domnevo, da bodo te osebe na prireditvi storile kaznivo dejanje ali povzročile nevarnost za javno varnost, če je tako pošiljanje po notranjem pravu pogodbenice pošiljateljice dovoljeno.
(2) Osebni podatki se smejo obravnavati le za namene iz prejšnjega odstavka in za točno opisan dogodek, za katerega so bili ti podatki poslani. Poslane podatke je treba nemudoma izbrisati, ko je bil namen iz prejšnjega odstavka dosežen ali ga ni več mogoče doseči. V vsakem primeru je treba poslane podatke izbrisati najpozneje po enem letu.
15. člen
Nacionalna kontaktna služba
Vsaka država pogodbenica imenuje nacionalno kontaktno službo, ki bo odgovorna za pošiljanje informacij v skladu s 13. in 14. členom. Pooblastila kontaktne službe morajo biti v skladu z veljavnim notranjim pravom vsake pogodbenice.
3. poglavje
Ukrepi za preprečevanje terorističnih kaznivih dejanj
16. člen
Pošiljanje informacij za preprečevanje terorističnih kaznivih dejanj
(1) Pogodbenice lahko zaradi preprečevanja terorističnih kaznivih dejanj nacionalnim kontaktnim službam drugih pogodbenic iz tretjega odstavka v skladu s svojim notranjim pravom v posameznih primerih tudi brez zaprosila pošiljajo osebne podatke in informacije, navedene v drugem odstavku, če je to potrebno, ker določena dejstva upravičujejo domnevo, da bodo storjena kazniva dejanja iz 1. do 3. člena Okvirnega sklepa 2002/475/PNZ Sveta Evropske unije z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu.
(2) Podatki in informacije, ki morajo biti poslani, vsebujejo ime, priimek, datum in kraj rojstva ter predstavitev dejstev, na katerih temelji domneva iz prejšnjega odstavka.
(3) Vsaka država pogodbenica imenuje nacionalno kontaktno službo za izmenjavo podatkov z nacionalnimi kontaktnimi službami drugih pogodbenic. Pooblastila kontaktne službe morajo biti v skladu z veljavnim notranjim pravom vsake pogodbenice.
(4) Organ, ki pošlje podatke, lahko v skladu s svojim notranjim pravom določi pogoje za uporabo teh podatkov in informacij. Ti pogoji so zavezujoči za organ, ki podatke prejme.
17. člen
Varnostniki na letalih
(1) Vsaka pogodbenica v skladu s svojo nacionalno politiko varnosti letenja samostojno odloča o prisotnosti varnostnikov na letalih, ki so v tej pogodbenici registrirana. Ti varnostniki so na letalih prisotni v skladu s Čikaško konvencijo z dne 7. decembra 1944 o mednarodnem civilnem letalstvu in njenimi prilogami, posebej s prilogo 17, kot tudi drugimi dokumenti za njeno izvajanje, ter ob upoštevanju pooblastil letalskih poveljnikov v skladu s Tokijsko konvencijo z dne 14. septembra 1963 o kaznivih dejanjih in nekih drugih dejanjih, storjenih na letalu, kot tudi v skladu z drugimi ustreznimi mednarodnopravnimi predpisi, ki zavezujejo pogodbenice.
(2) Varnostniki na letalih v smislu te pogodbe so policisti ali ustrezno usposobljeni državni uslužbenci, ki imajo nalogo skrbeti za varnost na letalu.
(3) Pogodbenice si pomagajo pri usposabljanju in izpopolnjevanju varnostnikov na letalu ter tesno sodelujejo pri vprašanjih njihove opreme.
(4) Pred varovanjem na letalu mora pristojna nacionalna koordinacijska služba pogodbenice iz 19. člena, ki zagotavlja varnostnika, pisno prijaviti varovanje na letalu. Prijavo je treba opraviti pri pristojni nacionalni koordinacijski službi najmanj tri dni pred letom z nekega civilnega letališča druge pogodbenice ali na neko njeno letališče. Če grozi neposredna nevarnost, je prijavo treba opraviti pozneje, in to takoj, ko je mogoče, načeloma še pred pristankom letala.
(5) Pisna prijava, ki jo morajo pogodbenice obravnavati kot zaupno, vsebuje podatke iz priloge 1 te pogodbe. Pogodbenice lahko prilogo 1 spremenijo s posebnim dogovorom.
18. člen
Nošenje službenega orožja, streliva in prisilnih sredstev
(1) Pogodbenice dajo varnostnikom na letalih drugih pogodbenic na zahtevo teh pogodbenic splošno dovoljenje za nošenje službenega orožja, streliva in prisilnih sredstev za lete z nekega civilnega letališča druge pogodbenice ali na neko njeno letališče. To dovoljenje vsebuje nošenje službenega orožja in streliva na letalu in v skladu z drugim odstavkom na javnosti nedostopnih varovanih območjih nekega letališča pogodbenice.
(2) Pogoja za nošenje službenega orožja in streliva sta:
1. zapustitev letala s službenim orožjem in strelivom na civilnih letališčih ali zadrževanje na javnosti nedostopnih varovanih območjih civilnega letališča druge pogodbenice je dovoljeno le v spremstvu predstavnika pristojnega nacionalnega organa pogodbenice;
2. po zapustitvi letala v spremstvu se službeno orožje in strelivo zaradi nadzora takoj izročita na mesto, ki ga mora določiti pristojni nacionalni organ.
19. člen
Nacionalne kontaktne in koordinacijske službe
Za izvajanje nalog po 17. in 18. členu vsaka pogodbenica imenuje nacionalno kontaktno in koordinacijsko službo.
4. poglavje
Ukrepi za zatiranje nezakonite migracije
20. člen
Svetovalec za dokumente
(1) Pogodbenice se na podlagi skupnih varnostnih ocen in ob upoštevanju Uredbe Sveta Evropske unije št. 377/2004 z dne 19. februarja 2004 o vzpostavitvi mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje dogovorijo o pošiljanju svetovalcev za dokumente v države, ki so razvrščene kot izvorne ali tranzitne države nezakonite migracije.
(2) Na podlagi notranjega prava se pogodbenice redno obveščajo o ugotovitvah svojih svetovalcev za dokumente glede nezakonite migracije.
(3) Pri pošiljanju svetovalcev za dokumente lahko pogodbenice za konkretne ukrepe določijo eno pogodbenico, ki prevzame usklajevanje. Pri tem je lahko usklajevanje časovno omejeno.
21. člen
Naloge svetovalcev za dokumente
Svetovalci za dokumente pogodbenic opravljajo predvsem te naloge:
1. svetovanje tujim predstavništvom pogodbenic in izobraževanje teh predstavništev v zadevah potnih listov in vizumov, posebej pri prepoznavanju ponarejenih in prenarejenih dokumentov kot tudi v zvezi z zlorabo dokumentov in nezakonito migracijo;
2. svetovanje prevoznim podjetjem in izobraževanje teh podjetij v zvezi z dolžnostmi, ki jih imajo po Konvenciji z dne 19. junija 1990 o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupni meji in po prilogi 9 Čikaške konvencije z dne 7. decembra 1944 o mednarodnem civilnem letalstvu, ter pri prepoznavanju ponarejenih in prenarejenih dokumentov kot tudi v zvezi z ustreznimi določbami o vstopu v državo in
3. svetovanje organom, ki so pristojni za mejno policijsko kontrolo, in drugim organov države gostiteljice ter izobraževanje teh organov.
To ne vpliva na pristojnosti tujih predstavništev in organov pogodbenic, ki imajo policijske naloge na mejah.
22. člen
Nacionalne kontaktne in koordinacijske službe
Pogodbenice imenujejo nacionalne kontaktne in koordinacijske službe kot sogovornika za usklajevanja glede pošiljanja svetovalcev za dokumente kot tudi načrtovanja, izvajanja, oskrbe in dopolnjevanja ukrepov za svetovanje in izobraževanje.
23. člen
Pomoč pri vračanju oseb
(1) Pogodbenice si pomagajo pri vračanju oseb ob upoštevanju Odločbe Sveta Evropske unije 2004/573/ES z dne 29. aprila 2004 o organiziranju skupnih letov zaradi odstranitve državljanov tretjih držav, ki so predmet posameznih odredb o odstranitvi, z ozemlja dveh ali več držav članic ter Direktive 2003/110/ES Sveta Evropske unije z dne 25. novembra 2003 o pomoči v primeru tranzita za namene repatriacije po zračni poti. Pogodbenice se pravočasno obvestijo o načrtovanih vračanjih in ponudijo drugim pogodbenicam, da pri tem sodelujejo, če je to mogoče. Pri skupnem vračanju oseb se pogodbenice sporazumejo o varnostnih ukrepih in spremstvu oseb, ki jih je treba vrniti.
(2) Pogodbenica lahko osebe, ki jih je treba vrniti, vrača čez ozemlje druge pogodbenice, če je to potrebno. O tem odloči pogodbenica, čez ozemlje katere naj bi se oseba vračala. Ta določi tudi pogoje vračanja in uporabi, če je to potrebno, prisilna sredstva, ki so dovoljena po njenem notranjem pravu.
(3) Za načrtovanje in izvajanje vračanja oseb pogodbenice imenujejo nacionalne kontaktne službe. Strokovnjaki se redno srečujejo v okviru delovne skupine, zato da:
1. ocenijo rezultate prejšnjih akcij ter jih upoštevajo pri nadaljnjem načrtovanju in izvajanju vračanja,
2. preverijo vse morebitne probleme v zvezi s potjo, navedeno v drugem odstavku, in pripravijo rešitve zanje.
5. poglavje
Druge oblike sodelovanja
24. člen
Skupne oblike ukrepanja
(1) Za poglobitev policijskega sodelovanja lahko organi, ki jih morajo imenovati pogodbenice, ustanovijo skupne patrulje in druge skupne oblike ukrepanja za zaščito pred nevarnostmi za javno varnost kot tudi za preprečevanje kaznivih dejanj, v katerih pri ukrepanjih na ozemlju druge pogodbenice sodelujejo uradniki ali drugi javni uslužbenci (v nadaljnjem besedilu: uradniki), ki jih imenujejo pogodbenice.
(2) Vsaka pogodbenica lahko kot država gostiteljica v okviru skupnih oblik ukrepanja v skladu s svojim notranjim pravom in s soglasjem države pošiljateljice podeli javna pooblastila uradnikom države pošiljateljice, ali če je to po pravu države gostiteljice dopustno, uradnikom držav pošiljateljic prizna opravljanje njihovih javnih pooblastil po pravu njihovih držav. Javna pooblastila se smejo pri tem izvajati le pod vodstvom in praviloma ob prisotnosti uradnikov države gostiteljice. Uradnike drugih pogodbenic pri tem zavezuje pravo države gostiteljice. Njihovo delovanje se šteje kot delovanje uradnikov države gostiteljice.
(3) Za uradnike, ki sodelujejo pri skupnih oblikah ukrepanja, veljajo navodila pristojne službe države gostiteljice.
(4) Praktični vidiki sodelovanja se določijo v izvedbenem sporazumu iz 44. člena.
25. člen
Ukrepi ob neposredni nevarnosti
(1) Uradniki ene pogodbenice smejo v nujnem primeru prestopiti skupno mejo brez predhodnega dovoljenja druge pogodbenice, da na njenem obmejnem območju v skladu z njenim notranjim pravom začasno izvedejo ukrepe, ki so potrebni za obrambo pred neposredno nevarnostjo za življenje in telo.
(2) Za nujni primer iz prejšnjega odstavka se šteje, ko med čakanjem na intervencijo uradnikov države gostiteljice ali na vzpostavitev razmerja iz drugega odstavka 24. člena grozi neposredna nevarnost.
(3) Uradniki, ki vstopajo na ozemlje druge pogodbenice, jo morajo nemudoma obvestiti. Država gostiteljica mora to obvestilo potrditi in nemudoma ukrepati tako, kot je potrebno za odvrnitev nevarnosti in prevzem vodenja. Uradniki, ki so vstopili, smejo na ozemlju druge pogodbenice delovati le toliko časa, dokler država gostiteljica ne sprejme nujnih ukrepov za odvrnitev nevarnosti. Uradniki, ki vstopajo, morajo spoštovati navodila države gostiteljice.
(4) Pogodbenice sklenejo poseben dogovor o tem, katere službe je treba po prejšnjem odstavku nemudoma obvestiti. Uradnike, ki vstopajo, zavezujejo določbe tega člena in pravo pogodbenice, na območju katere delujejo.
(5) Delovanje uradnikov, ki so vstopili v državo gostiteljico, se šteje kot delovanje njenih uradnikov.
26. člen
Pomoč pri velikih dogodkih, katastrofah in težkih nesrečah
Pristojni organi pogodbenic si pomagajo po svojem notranjem pravu pri množičnih prireditvah in podobnih velikih dogodkih, katastrofah kot tudi težkih nesrečah, s tem da:
1. se medsebojno čim prej obveščajo o ustreznih dogodkih s čezmejnimi posledicami in o pomembnih ugotovitvah,
2. v situacijah s čezmejnimi posledicami sprejemajo in usklajujejo policijske ukrepe, ki so potrebni na njihovem ozemlju,
3. na zaprosilo pogodbenice, na ozemlju katere se pojavi situacija, v skladu z možnostmi zagotovijo pomoč s pošiljanjem uradnikov, specialistov in svetovalcev ter razpoložljive opreme.
To ne vpliva na mednarodne pogodbe pogodbenic o medsebojni pomoči pri katastrofah, vključno s težkimi nesrečami.
27. člen
Sodelovanje na zaprosilo
(1) Pristojni organi pogodbenic si pomagajo na zaprosilo v skladu s svojimi pristojnostmi in notranjim pravom.
(2) Pristojni organi pogodbenic si pomagajo skladno s prvim stavkom prvega odstavka 39. člena Konvencije z dne 19. junija 1990 o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupni meji, posebej z:
1. ugotovitvami in pošiljanjem podatkov o lastnikih, imetnikih, voznikih in upravljavcih cestnih, vodnih in letalskih prevoznih sredstev, če to ni že zajeto v 12. členu;
2. informacijami o vozniških dovoljenjih, dovoljenjih za upravljanje plovil in podobnih dovoljenjih;
3. ugotovitvami o kraju bivanja in stalnem prebivališču;
4. ugotovitvami o dovoljenjih za bivanje;
5. ugotovitvami o lastnikih telefonskih priključkov in lastnikih raznih telekomunikacijskih naprav, če so ti podatki javno dostopni;
6. ugotovitvami o identiteti;
7. ugotovitvami o izvoru stvari, na primer orožja, motornih vozil in plovil (poizvedba o prodajni poti);
8. podatki iz policijskih zbirk podatkov in policijske dokumentacije ter informacijami iz javno dostopnih uradnih zbirk podatkov;
9. nujnimi prijavami orožja in razstreliva ter prijavami ponarejenega denarja in vrednostnih papirjev;
10. informacijami o praktičnem izvajanju čezmejnih ukrepov tajnega opazovanja in sledenja, čezmejnega zasledovanja in kontrolirane pošiljke in
11. ugotovitvami o pripravljenosti informatorjev za dajanje izjav.
(3) Če organ, od katerega se zahteva pomoč, ni pristojen za obravnavo zaprosila, ga odstopi pristojnemu organu. O tem zaprošeni organ obvesti pošiljatelja zaprosila. Pristojni organ obravnava zaprosilo in z ugotovitvami seznani pošiljatelja.
6. poglavje
Splošne določbe
28. člen
Uporaba službenega orožja, streliva in prisilnih sredstev
(1) Uradniki pogodbenice, ki se v okviru skupnega ukrepanja zadržujejo na ozemlju druge pogodbenice, lahko nosijo svojo uniformo. Pri sebi imajo lahko službeno orožje, strelivo in prisilna sredstva, ki so dovoljena v skladu z notranjim pravom države pošiljateljice. Vsaka pogodbenica lahko uradnikom države pošiljateljice prepove nošenje določenega službenega orožja, streliva in prisilnih sredstev.
(2) Službeno orožje, strelivo in prisilna sredstva, ki so navedena v prilogi 2, smejo biti uporabljena le v primeru silobrana ali skrajne sile. Uradnik države gostiteljice, ki vodi zadevo, lahko v posameznih primerih v skladu z notranjim pravom dovoli uporabo službenega orožja, streliva in prisilnih sredstev, ki presega v prvem stavku predvideno uporabo. Pri uporabi službenega orožja, streliva in prisilnih sredstev se je treba ravnati po pravu države gostiteljice. Pristojni organi se obveščajo o dovoljenem službenem orožju, strelivu in prisilnih sredstvih ter pogojih za njihovo uporabo.
(3) Pogodbenice lahko s posebnim dogovorom spremenijo prilogo 2.
(4) Če uradniki ene pogodbenice pri ukrepanju na ozemlju druge pogodbenice uporabijo motorna vozila na podlagi te pogodbe, zanje veljajo isti cestnoprometni predpisi kot za uradnike države gostiteljice, vključno s predpisi o uveljavljanju posebnih pravic in pravic poti.
(5) Praktični vidiki uporabe službenega orožja, streliva in prisilnih sredstev se določijo v izvedbenem sporazumu iz 44. člena.
(6) Ta člen ne vpliva na 18. člen.
29. člen
Zaščita in podpora
Pogodbenice morajo uradnikom, ki jih je poslala druga pogodbenica, pri opravljanju dela zagotoviti enako zaščito in podporo kot svojim uradnikom.
30. člen
Splošna ureditev odgovornosti
Za odgovornost po tej pogodbi se ustrezno uporablja 43. člen Konvencije z dne 19. junija 1990 o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupni meji. Prvi stavek se ne uporablja za 17. in 18. člen.
31. člen
Pravni položaj uradnikov na področju kazenskega prava
Uradniki, ki po tej pogodbi delujejo na ozemlju druge pogodbenice, imajo v zvezi s kaznivimi dejanji, ki jih storijo ali so storjena proti njim, isti položaj kot uradniki države gostiteljice, če ni v kakšnem drugem sporazumu, ki velja za pogodbenice, dogovorjeno drugače.
32. člen
Službena razmerja
Za uradnike, ki po tej pogodbi delujejo na ozemlju druge pogodbenice, veljajo delovnopravni in posebej disciplinski predpisi njihove države.
7. poglavje
Splošne določbe o varstvu podatkov
33. člen
Opredelitev pojmov, področje uporabe
(1) Po tej pogodbi pomeni:
1. "obdelava osebnih podatkov" vsako obdelavo ali vsako vrsto opravil obdelave v zvezi z osebnimi podatki s pomočjo elektronskih postopkov ali brez njih, kot so ugotavljanje, shranjevanje, organiziranje, hramba, prilagoditev ali sprememba, prebiranje, iskanje, posvetovanje, uporaba, posredovanje s pošiljanjem, razširjanje ali vsaka druga oblika dajanja na razpolago, kombinacija ali povezovanje kot tudi blokiranje, brisanje ali uničenje podatkov; za obdelavo osebnih podatkov po tej pogodbi se šteje tudi sporočilo o obstoju ali neobstoju nekega zadetka;
2. "elektronski vpogled" neposredni dostop do neke elektronske zbirke podatkov neke druge službe na način, da se na poizvedbo odgovori popolnoma elektronsko;
3. "označitev" oznako shranjenih osebnih podatkov brez namena omejiti njihovo nadaljnjo obdelavo;
4. "blokiranje" oznako shranjenih osebnih podatkov z namenom omejiti njihovo nadaljnjo obdelavo.
(2) Za podatke, ki so ali so bili poslani po tej pogodbi, veljajo naslednje določbe, če ni drugače določeno v prejšnjih poglavjih.
34. člen
Raven varstva podatkov
(1) Vsaka pogodbenica zagotovi v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki so ali so bili poslani po tej pogodbi, v svojem notranjem pravu tako raven varstva podatkov, ki ustreza vsaj ravni, ki izhaja iz Konvencije Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov in Dodatnega protokola z dne 8. novembra 2001, pri tem pa upošteva Priporočilo št. R (87) 15 Odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam o uporabi osebnih podatkov na policijskem področju z dne 17. septembra 1987, in to tudi takrat, ko podatki niso obdelani elektronsko.
(2) Pošiljanje osebnih podatkov po tej pogodbi se sme začeti šele takrat, ko so določbe tega poglavja prenesene v notranjepravni red pogodbenic, ki sodelujejo pri pošiljanju. Ministrski odbor iz 43. člena s sklepom ugotovi, če so ti pogoji izpolnjeni.
35. člen
Namen
(1) Pogodbenica, ki osebne podatke prejme, jih sme obdelovati izključno za namene, za katere so bili podatki po tej pogodbi poslani; obdelava podatkov v druge namene je dopustna le po predhodni privolitvi pogodbenice, ki upravlja zbirko podatkov, in v skladu z notranjim pravom pogodbenice prejemnice. Privoli se lahko, če notranje pravo države pogodbenice, ki upravlja zbirko podatkov, dovoljuje tako obdelavo v druge namene.
(2) Obdelava podatkov, ki jih pogodbenica, ki poizveduje po njih ali jih primerja, pošlje po 3., 4. in 9. členu, je dovoljena izključno glede na:
1. ugotovitev, če se primerjani profili DNK ali daktiloskopski podatki ujemajo;
2. pripravo in predložitev uradnega zaprosila za uradno in pravno pomoč po notranjem pravu v primeru ujemanja teh podatkov;
3. evidentiranje po 39. členu.
Pogodbenica, ki upravlja zbirko podatkov, sme podatke, ki so ji bili poslani po 3., 4. in 9. členu, obdelovati le, če je to potrebno za primerjavo, elektronski odgovor na poizvedbo ali za evidentiranje po 39. členu. Po končani primerjavi podatkov ali elektronskem odgovoru na poizvedbo se poslani podatki takoj izbrišejo, razen če je nadaljnja obdelava potrebna za namene, ki so navedeni v drugi in tretji točki prvega stavka.
(3) Pogodbenica, ki upravlja zbirko podatkov, sme podatke, ki so bili poslani po 12. členu, uporabiti le, če je to potrebno za elektronski odgovor na poizvedbo ali za evidentiranje po 39. členu. Po elektronskem odgovoru na poizvedbo se poslani podatki takoj izbrišejo, razen če niso potrebni za nadaljnjo obdelavo za evidentiranje po 39. členu. Pogodbenica, ki poizveduje po podatkih, sme prejete podatke uporabljati le za postopek, zaradi katerega je zanje zaprosila.
36. člen
Pristojni organi
Poslane osebne podatke smejo obdelovati izključno organi in sodišča, ki so pristojni za opravljanje nalog za namene iz 35. člena. Posebej je posredovanje podatkov drugim službam dovoljeno le po predhodni privolitvi pogodbenice, ki podatke pošilja, in v skladu z notranjim pravom pogodbenice prejemnice.
37. člen
Pravilnost, aktualnost in rok hrambe podatkov
(1) Pogodbenice morajo paziti na pravilnost in aktualnost osebnih podatkov. Če se po uradni poti ali na podlagi sporočila osebe, na katero se ti podatki nanašajo, izkaže, da so bili poslani nepravilni podatki ali podatki, ki se ne bi smeli poslati, se mora to pogodbenici prejemnici ali pogodbenicam prejemnicam nemudoma sporočiti. Te jih morajo popraviti ali izbrisati. Sicer pa je treba poslane osebne podatke popraviti takoj, ko se ugotovi njihova nepravilnost. Če služba, ki podatke prejme, utemeljeno domneva, da so poslani podatki nepravilni ali da jih je treba zbrisati, mora o tem nemudoma obvestiti pristojni organ, ki je podatke poslal.
(2) Podatke, katerih pravilnost oseba, na katero se ti podatki nanašajo, oporeka in katerih pravilnosti ali nepravilnosti ni mogoče ugotoviti, je treba v skladu z notranjim pravom pogodbenice na zahtevo te osebe označiti. Označitev se sme v skladu z notranjim pravom razveljaviti le s privolitvijo te osebe ali zaradi odločbe pristojnega sodišča ali neodvisne službe, ki je pristojna za nadzor nad varstvom podatkov.
(3) Poslane osebne podatke je treba izbrisati, če ne bi smeli biti poslati ali prejeti. Zakonito poslane in prejete podatke je treba izbrisati:
1. če niso ali niso več potrebni za namen, za katerega so bili poslani. Če so bili osebni podatki poslani brez zaprosila, mora služba, ki jih je prejela, nemudoma preveriti, ali so potrebni za namene, na katerih temelji pošiljanje;
2. po preteku najdaljšega roka za hrambo podatkov po notranjem pravu pogodbenice pošiljateljice, če je služba, ki podatke pošilja, na te roke opozorila službo, ki podatke prejme.
Namesto izbrisa se opravi blokiranje po notranjem pravu, če obstaja razlog za domnevo, da bi z izbrisom škodovali pravnemu interesu osebe, na katero se ti podatki nanašajo. Blokirani podatki se smejo poslati ali uporabljati le za namene, zaradi katerih podatki niso bili izbrisani.
38. člen
Tehnični in organizacijski ukrepi za zagotavljanje varstva podatkov in njihove zaščite
(1) Službe, ki osebne podatke pošiljajo in prejemajo, jih morajo učinkovito varovati pred naključnim in nepooblaščenim uničenjem, naključno izgubo, nepooblaščenim dostopom, nepooblaščeno ali naključno spremembo in nepooblaščeno objavo.
(2) Tehnične podrobnosti postopka elektronskega vpogleda se določijo v izvedbenem sporazumu iz 44. člena, ki zagotavlja, da:
1. se glede na raven stanja tehnike sprejmejo ukrepi za zagotavljanje varstva podatkov in njihove zaščite, ki posebej zagotavljajo zaupnost in celovitost podatkov;
2. se pri uporabi javno dostopnih omrežij uporabljajo postopki kodiranja in preverjanja verodostojnosti, ki jih potrdijo za to pristojne službe, in
3. se lahko nadzira dopustnost vpogledov v skladu z drugim, četrtim in petim odstavkom 39. člena.
39. člen
Dokumentacija in evidentiranje, posebni predpisi za elektronsko in neelektronsko pošiljanje
(1) Vsaka pogodbenica zagotovi, da služba, ki poizveduje po podatkih, in služba, ki upravlja zbirko podatkov, zaradi nadzora nad dopustnostjo pošiljanja zapišeta vsako neelektronsko pošiljanje in vsak neelektronski prejem osebnih podatkov. Dokumentacija vsebuje te podatke:
1. razlog pošiljanja,
2. poslani podatki,
3. datum pošiljanja in
4. oznako ali številko sklica službe, ki poizveduje po podatkih, in službe, ki upravlja zbirko podatkov.
(2) Za elektronski vpogled v podatke po 3., 9. in 12. členu in elektronsko primerjavo po 4. členu velja naslednje:
1. Elektronski vpogled ali primerjavo lahko opravijo le posebej pooblaščeni uradniki nacionalnih kontaktnih služb. Na zahtevo se nadzornim organom, navedenim v petem odstavku, in drugim pogodbenicam da na razpolago seznam uradnikov, ki so pooblaščeni za elektronski vpogled ali primerjavo.
2. Vsaka pogodbenica zagotavlja, da služba, ki poizveduje po podatkih, in služba, ki upravlja zbirko podatkov, vsako pošiljanje in vsak prejem podatkov evidentirata, vključno s sporočilom o obstoju ali neobstoju nekega zadetka. Tako evidentiranje vsebuje te podatke:
a) poslane podatke,
b) datum in točen čas pošiljanja in
c) oznako ali številko sklica službe, ki poizveduje po podatkih, in službe, ki upravlja zbirko podatkov.
Služba, ki poizveduje po podatkih, poleg tega zapiše še razlog poizvedovanja ali pošiljanja, signirni znak uradnika, ki je odgovoril na poizvedbo, in uradnika, ki je sprožil poizvedovanje ali pošiljanje.
(3) Služba, ki evidentira podatke, na zaprosilo evidentirane podatke takoj sporoči službam, pristojnim za nadzor nad varstvom podatkov zadevne pogodbenice, najpozneje pa v štirih tednih od prejema zaprosila. Evidentirani podatki se smejo uporabiti izključno za:
1. nadzor nad varstvom podatkov,
2. zagotavljanje zaščite podatkov.
(4) Evidentirane podatke je treba varovati s primernimi preventivnimi ukrepi, da se ne uporabljajo v nasprotju z namenom, varovati pred drugimi zlorabami in jih hraniti dve leti. Po preteku roka hrambe je treba evidentirane podatke nemudoma izbrisati.
(5) Za pravni nadzor nad pošiljanjem ali prejemanjem osebnih podatkov so pristojne neodvisne službe posamezne pogodbenice, pristojne za nadzor nad varstvom podatkov. V skladu z notranjim pravom lahko vsakdo od teh služb zahteva, da preverijo zakonitost obdelave njegovih osebnih podatkov. Te službe in službe, pristojne za evidentiranje, morajo tudi ne glede na take zahtevke opraviti naključne preizkuse za nadzor nad zakonitostjo pošiljanja na podlagi dokumentacije, na kateri temelji poizvedba. Zaradi preverjanja morajo neodvisne službe, pristojne za nadzor nad varstvom podatkov, hraniti izsledke tega nadzora 18 mesecev. Po preteku tega roka jih je treba takoj izbrisati. Neodvisni organ za varstvo podatkov druge pogodbenice lahko vsako službo, pristojno za nadzor nad varstvom podatkov, zaprosi za izvajanje pooblastil po notranjem pravu. Neodvisni organi držav pogodbenic, ki so pristojni za nadzor nad varstvom podatkov, skrbijo za potrebno medsebojno sodelovanje za izpolnitev svojih nalog nadzora, posebej z izmenjavo koristnih podatkov.
40. člen
Pravice oseb, na katere se podatki nanašajo, do informacije in odškodnine
(1) Pristojna služba mora osebi, na katero se podatki nanašajo, na zahtevo in ob dokazilu njene identitete v skladu z notranjim pravom brez pretiranih stroškov, v splošno razumljivi obliki in brez pretiranega zavlačevanja dati informacijo o njenih obdelanih osebnih podatkih kot tudi o njihovem izvoru, prejemniku ali kategoriji prejemnikov, predvidenem namenu obdelave in pravni podlagi za obdelavo. Poleg tega ima oseba, na katero se podatki nanašajo, pravico do popravka nepravilnih podatkov in izbrisa nedopustno obdelanih podatkov. Pogodbenice poleg tega zagotavljajo, da se lahko oseba, na katero se podatki nanašajo, če se kršijo njene pravice do varstva podatkov, z učinkovito pritožbo na podlagi prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah obrne na neodvisno in nepristransko sodišče, ki temelji na zakonu, kot tudi na neodvisno službo nadzora iz 28. člena Direktive št. 95/46/ES in da se ji da možnost sodno uveljavljati zahtevo do odškodnine ali pomoči druge vrste. Podrobnosti postopka za uveljavitev teh pravic in razlogi za omejitev pravice do informacije se urejajo z notranjim pravom države, v kateri oseba uveljavlja svoje pravice.
(2) Če je neka služba ene pogodbenice poslala osebne podatke na podlagi te pogodbe, se služba druge pogodbenice, ki je podatke prejela, v okviru svoje odgovornosti in v skladu z notranjim pravom ne more izogniti svoji odgovornosti do oškodovanca s sklicevanjem na to, da so bili poslani podatki nepravilni. Če služba, ki podatke prejme, prizna odškodnino zaradi škode, ki je nastala z uporabo nepravilno poslanih podatkov, mora služba, ki je podatke poslala, prejemnici poravnati celoten znesek priznane odškodnine.
41. člen
Informacija na zaprosilo pogodbenice
Pogodbenica, ki podatke prejme, na zaprosilo obvesti pogodbenico, ki je podatke poslala, o obdelavi poslanih podatkov in s tem pridobljenem rezultatu.
8. poglavje
Določbe o izvajanju in končne določbe
42. člen
Izjave
(1) Ob deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu vsaka pogodbenica v izjavi depozitarju imenuje organe, ki so pristojni za izvajanje te pogodbe.
Imenovati je treba:
1. skladno s prvim odstavkom 6. člena nacionalne kontaktne službe za preiskave DNK;
2. skladno s prvim odstavkom 11. člena nacionalne kontaktne službe za daktiloskopske podatke;
3. skladno z drugim odstavkom 12. člena nacionalne kontaktne službe za podatke iz registrov vozil;
4. skladno s 15. členom nacionalne kontaktne službe za izmenjavo podatkov pri velikih prireditvah;
5. skladno s tretjim odstavkom 16. člena nacionalne kontaktne službe za informacije za preprečevanje terorističnih kaznivih dejanj;
6. skladno z 19. členom nacionalne kontaktne in koordinacijske službe za varnostnike na letalih;
7. skladno z 22. členom nacionalne kontaktne in koordinacijske službe za svetovalce za dokumente;
8. skladno s tretjim odstavkom 23. člena nacionalne kontaktne službe za načrtovanje in izvajanje vračanja oseb;
9. skladno s 24. do 27. členom pristojne organe in uradnike.
(2) Izjave iz prejšnjega odstavka se lahko kadar koli spremenijo z izjavo depozitarju. Sprememba začne učinkovati z dnem, ko depozitar prejme izjavo.
43. člen
Ministrski odbor
(1) Države pogodbenice ustanovijo odbor, ki je sestavljen iz ministrov držav pogodbenic. Ministrski odbor sprejme potrebne odločitve o uporabi in izvajanju te pogodbe. Odločitve ministrskega odbora se sprejmejo soglasno s sklepom vseh pogodbenic.
(2) V podporo ministrskemu odboru skupna delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov pogodbenic, preveri uporabo in razlaganje te pogodbe in ugotovi, ali jo je treba dopolniti ali nadgraditi. Skupna delovna skupina se skliče na predlog ene pogodbenice.
44. člen
Izvedbeni sporazumi
Pristojne službe pogodbenic lahko na podlagi in v okviru te pogodbe sklenejo sporazume, katerih cilj je upravnopravna izpolnitev te pogodbe.
45. člen
Ozemeljska veljavnost
Določbe te pogodbe veljajo za ozemlje držav pogodbenic. Za Kraljevino Nizozemsko velja ta pogodba izključno za del, ki leži v Evropi. Za Francosko republiko velja ta pogodba izključno za del republike, ki leži v Evropi.
46. člen
Stroški
Vsaka pogodbenica krije stroške svojih služb, ki nastanejo pri izvajanju te pogodbe. V posebnih primerih se lahko pogodbenice dogovorijo drugače.
47. člen
Razmerje do drugih dvostranskih ali večstranskih sporazumov
(1) Določbe te pogodbe se uporabljajo, če so usklajene s pravom Evropske unije. Če Evropska unija v prihodnosti sprejme pravila, ki se nanašajo na področje te pogodbe, se ustrezne določbe te pogodbe v razmerju do prava Evropske unije prenehajo uporabljati. Države pogodbenice lahko spremenijo ali nadomestijo določbe te pogodbe v skladu z ustreznimi novimi pravili prava Evropske unije.
(2) Ta pogodba ne vpliva na pravice ali dolžnosti po obstoječih dvostranskih ali večstranskih sporazumih med pogodbenicami. Pogodbenice se lahko odločijo, ali bodo v svojih odnosih uporabljale obstoječe dvostranske ali večstranske sporazume med pogodbenicami. V primeru neskladnosti s pravicami in dolžnostmi iz takih sporazumov se uporabljajo določbe te pogodbe.
48. člen
Ratifikacija, sprejetje, odobritev
To pogodbo je treba ratificirati, sprejeti ali odobriti. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri depozitarju. Ob deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi lahko država pogodbenica da tudi izjavo o ozemeljski veljavnosti.
49. člen
Depozitar
(1) Depozitar te pogodbe je vlada Zvezne republike Nemčije.
(2) Depozitar nemudoma druge pogodbenic uradno obvesti o ratifikacijah, sprejetjih, odobritvah, pristopih, pridržkih in odpovedih ter o vseh drugih izjavah v zvezi s to pogodbo.
(3) Depozitar poskrbi za registracijo te pogodbe pri Sekretariatu Združenih narodov v skladu s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov.
50. člen
Začetek veljavnosti
(1) Ta pogodba začne veljati 90 dni po deponiranju druge listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi med pogodbenicama, ki sta jo ratificirali. Za druge pogodbenice začne pogodba veljati 90 dni po deponiranju njihove listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.
(2) Depozitar vse pogodbenice uradno obvesti o datumu začetka veljavnosti.
51. člen
Pristop
(1) Ta pogodba je na voljo za pristop vsem državam, ki so članice Evropske unije. S pristopom postanejo za države, ki so pristopile k pogodbi, zavezujoči tudi izvedbeni sporazumi, ki so bili do tistega trenutka sprejeti na podlagi 44. člena, in drugi dogovori v zvezi s to pogodbo.
(2) Listine o pristopu se deponirajo pri depozitarju. Pri pristopu se lahko po deponiranju listine o pristopu da tudi izjava o ozemeljski veljavnosti.
(3) Ta pogodba začne veljati za vsako državo, ki je pristopila k pogodbi, 90 dni po deponiranju njene listine o pristopu, vendar ne pred začetkom veljavnosti pogodbe po 50. členu.
52. člen
Odpoved
(1) Ta pogodba je sklenjena za nedoločen čas.
(2) Vsaka pogodbenica lahko odpove to pogodbo po diplomatski poti z uradnim obvestilom depozitarju. Odpoved začne veljati šest mesecev po tem, ko depozitar prejme uradno obvestilo.
Sestavljeno v Prümu 27. maja 2005 v izvirniku v nemškem, španskem, francoskem in nizozemskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna. Izvirnik se hrani v arhivu depozitarja, ki vsaki državi podpisnici in državi, ki pristopi k pogodbi, pošlje overjeno kopijo izvirnika pogodbe.
Za Kraljevino Belgijo
Patrik Dewael, l.r.
Za Zvezno republiko Nemčijo
Otto Schily, l.r.
Brigitte Zypries, l.r.
Thomas Läufer, l.r.
Za Kraljevino Španijo
José Antonio Alonso Suárez, l.r.
Za Francosko republiko
Dominique de Villepin, l.r.
Za Veliko vojvodstvo Luksemburg
Luc Frieden, l.r.
Za Kraljevino Nizozemsko
Jan Pieter Hendrik Donner, l.r.
Za Republiko Avstrijo
Liese Prokop, l.r.
Priloga 1
k
pogodbi
o poglobitvi čezmejnega sodelovanja predvsem pri zatiranju terorizma,
čezmejne kriminalitete in nezakonite migracije
Vsebinski podatki, potrebni za pisno prijavo po petem odstavku 17. člena, so:
1. čas ukrepanja, ki kaže tudi predvideno trajanje zadrževanja;
2. podatki o letu (vključno s številkami leta in urami);
3. število članov ekipe varnostnikov na letalu;
4. imena in priimki vseh oseb z označitvijo imena vodje ekipe;
5. številke potovalnih dokumentov;
6. znamke, tipi in serijske številke orožja;
7. količina in vrsta streliva;
8.prisilna sredstva, ki jih ima ekipa s seboj in so potrebna za izpolnitev nalog.
Priloga 2
k
pogodbi
o poglobitvi čezmejnega sodelovanja predvsem pri zatiranju terorizma,
čezmejne kriminalitete in nezakonite migracije
Službeno orožje, strelivo in dovoljena prisilna sredstva po prvem in drugem stavku drugega odstavka 28. člena
1. Za Kraljevino Belgijo:
- dovoljeno strelno orožje in dovoljeno strelivo,
- dovoljena poprova razpršila in dovoljena prisilna sredstva,
- dovoljeni solzivec in dovoljena prisilna sredstva.
2. Za Zvezno republiko Nemčijo:
- dovoljeno strelno orožje in dovoljeno strelivo.
3. Za Kraljevino Španijo:
- dovoljeno strelno orožje,
- dovoljeno orožje za samoobrambo v skladu s službenimi predpisi policijske enote, ki sodeluje pri skupnem ukrepanju, kot so udarna palica (ali gumijevka), razpršila, solzivec in druga dovoljena prisilna sredstva.
4. Za Francosko republiko:
- po notranjem pravu dovoljeno službeno orožje in posamezna prisilna sredstva.
5. Za Veliko vojvodstvo Luksemburg:
- dovoljeno strelno orožje in dovoljeno strelivo,
- dovoljena poprova razpršila in dovoljena prisilna sredstva,
- dovoljeni solzivec in dovoljena prisilna sredstva.
6. Za Kraljevino Nizozemsko:
- dovoljeno strelno orožje in dovoljeno strelivo,
- dovoljena poprova razpršila in dovoljena prisilna sredstva,
- dovoljeni solzivec in dovoljena prisilna sredstva.
7. Za Republiko Avstrijo:
- dovoljeno strelno orožje in dovoljeno strelivo,
- dovoljena poprova razpršila in dovoljena prisilna sredstva.
Skupna izjava
Kraljevine Belgije, Zvezne republike Nemčije, Kraljevine Španije, Francoske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske in Republike Avstrije k pogodbi z dne 27. 5. 2005 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, predvsem pri zatiranju terorizma, čezmejne kriminalitete in nezakonite migracije
I. Vse pogodbenice skupaj
1. ob upoštevanju prvega odstavka 17. člena pogodbe izjavljajo, da besedilo te določbe v zvezi z ukrepanjem varnostnikov na letalih ne vpliva na njihovo stališče do pristojnosti države imetnika letala ali države, v kateri je letalo registrirano;
2. izjavljajo, da iz drugega stavka drugega odstavka. 34. člena izhaja ,
a) da so predpogoji za pošiljanje osebnih podatkov v skladu s 7. poglavjem pogodbe, v kolikor ne gre za elektronski vpogled v podatke in njihovo primerjavo, ob podpisu pogodbe v glavnem že izpolnjeni;
b) da bodo še manjkajoče predpogoje iz 7. poglavja, predvsem glede elektronskega vpogleda v podatke in njihove primerjave, izpolnile v najkrajšem možnem času.
II. Kraljevina Belgija izjavlja,
1. da se sme vsaka informacija, ki jo v skladu s to pogodbo pošilja Kraljevina Belgija, v pogodbenici prejemnici uporabiti kot dokazno sredstvo le s soglasjem pristojnih belgijskih sodnih organov;
2. ob upoštevanju 18. člena,
a) da je potrebno izrecno dovoljenje predstavnika belgijske letalske uprave, preden sme varnostnik po prvi točki drugega odstavka 18. člena z letala izstopiti z orožjem ali strelivom;
b) da se pri izkrcanju z letala to orožje in to strelivo izroči predstavniku belgijske letalske uprave, ki ju bo v zaprtem zaboju spremljal do kraja hrambe;
c) da zunaj letala varnostnikom ni dovoljeno nositi orožja ali streliva.
3. ob upoštevanju tretjega odstavka 27. člena. izvajanje teh določb ne omejuje pristojnosti belgijskih pravosodnih oblasti.
III. Kraljevina Španija ob upoštevanju prvega stavka 45. člena izjavlja, da menijo, da je v okviru te pogodbe mogoče uporabiti določila št. 5 njihove "Ureditve, ki zadeva organe Gibraltarja v okviru instrumentov EU in ES" z dne 19. 4. 2000.
IV. Francoska republika ob upoštevanju 9. člena izjavlja, da na podlagi notranjega prava omogoča dostop do svoje nacionalne zbirke prstnih odtisov (FAED), da pristojnim organom olajša zasledovanje in identifikacijo storilcev kaznivih dejanj in prestopkov ali pripravljalnih dejanj ter pregon kaznivih dejanj.
V. Kraljevina Nizozemska ob upoštevanju 3. in 4. člena izjavlja, da menijo, da postopki po teh določbah potekajo na isti način v tem smislu, da je pogodbenicam omogočen dostop do nizozemskih zbirk evidenc o preiskavah DNK v skladu z drugim odstavkom 2. člena te pogodbe s pravico do elektronskega dostopa zaradi primerjave njihovih profilov DNK s profili DNK v nizozemskih zbirkah, ne glede na to, ali gre za primerjavo posamičnega primera ali ne.
VI. Republika Avstrija ob upoštevanju prvega odstavka 40. člena izjavlja, da pravna zaščita avstrijske komisije za zaščito podatkov, ki izpolnjuje tako pogoje prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in merila neodvisne nadzorne službe v skladu s. členom 28 direktive 95/46/ES, zadošča zahtevam tega člena.
VII. Zvezna republika Nemčija in Republika Avstrija ob upoštevanju drugega stavka 46. člena izjavljata, da bosta v razmerju med državama stroške, ki bodo nastali v zvezi s pravno pomočjo po 7. členu, povrnili zaprošeni pogodbenici.
Prüm, 27. maj 2005
Ta skupna izjava je podpisana v nemškem, španskem, francoskem in nizozemskem jeziku in se skupaj s pogodbo hrani v arhivu Zunanjega ministrstva Zvezne republike Nemčije, ki vsaki državi podpisnici in državi, ki pristopi, posreduje overjeno kopijo te skupne izjave.
Za Kraljevino Belgijo
Patrik Dewael, l.r.
Za Zvezno republiko Nemčijo
Otto Schily, l.r.
Brigitte Zypries, l.r.
Thomas Läufer, l.r.
Za Kraljevino Španijo
José Antonio Alonso Suárez, l.r.
Za Francosko republiko
Dominique de Villepin, l.r.
Za Veliko vojvodstvo Luksemburg
Luc Frieden, l.r.
Za Kraljevino Nizozemsko
Jan Pieter Hendrik Donner, l.r.
Za Republiko Avstrijo
Liese Prokop, l.r.
________________________
* Besedilo pogodbe in skupne izjave v francoskem, španskem in nizozemskem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodno pravo Ministrstva za zunanje zadeve.
3. člen
Za izvajanje pogodbe in skupne izjave skrbi Ministrstvo za notranje zadeve.
4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 212-05/07-55/1
Ljubljana, dne 9. marca 2007
EPA 1290-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr.med.
| Zadnja sprememba: 04/04/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |