Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI


ZAKON

O RATIFIKACIJI KONVENCIJE, PRIPRAVLJENE NA PODLAGI ČLENA K.3 POGODBE O EVROPSKI UNIJI, O POENOSTAVLJENEM POSTOPKU
IZROČITVE MED DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE (MKPPI)


1. člen

Ratificira se Konvencija, pripravljena na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o poenostavljenem postopku izročitve med državami članicami Evropske unije, sklenjena 10. marca 1995 v Bruslju.

2. člen

Besedilo konvencije se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:





KONVENCIJA,
PRIPRAVLJENA NA PODLAGI ČLENA K.3
POGODBE O EVROPSKI UNIJI,
O POENOSTAVLJENEM POSTOPKU IZROČITVE
MED DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE



VISOKE POGODBENICE te konvencije, države članice Evropske unije SO SE –

SKLICUJOČ SE na Akt Sveta z dne 9. marca 1995,

V ŽELJI izboljšati sodelovanje med državami članicami v kazenskih zadevah glede postopkov in izvrševanja kazni,

OB SPOZNANJU pomena izročitve na področju pravosodnega sodelovanja zaradi doseganja teh ciljev,

PREPRIČANE o potrebi po poenostavitvi izročitvenih postopkov, kolikor je to združljivo z njihovimi temeljnimi pravnimi načeli, vključno z načeli Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

OB UGOTOVITVI, da v velikem številu izročitvenih postopkov oseba soglaša s predajo,

OB UGOTOVITVI, da je v takšnih primerih zaželeno v kar največji meri skrajšati čas, potreben za izročitev in čas pripora zaradi izročitve,

GLEDE NA dejstvo, da je zaradi tega smotrno olajšati uporabo Evropske konvencije o izročitvi z 13. decembra 1957 s poenostavitvijo in izboljšavo izročitvenih postopkov,

GLEDE NA dejstvo, da se določbe Evropske konvencije o izročitvi še naprej uporabljajo za vse zadeve, ki jih ta konvencija ne ureja –

DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

ČLEN 1

Splošne določbe

1. Cilj te konvencije je olajšati uporabo Evropske konvencije o izročitvi med državami članicami Evropske unije z dopolnitvijo njenih določb.

2. Odstavek 1 ne vpliva na uporabo ugodnejših določb iz dvostranskih in večstranskih sporazumov, ki veljajo med državami članicami.

ČLEN 2

Obveznost predaje oseb

Države članice se zavezujejo, da si medsebojno po poenostavljenih postopkih, predvidenih s to konvencijo, predajo osebe, ki se jih išče zaradi izročitve, ob upoštevanju soglasja takšnih oseb in privolitve zaprošene države, danih v skladu s to konvencijo.

ČLEN 3

Pogoji predaje

1. Na podlagi člena 2 se vsako osebo, za katero obstaja zahteva po začasnem odvzemu prostosti v skladu s členom 16 Evropske konvencije o izročitvi, preda v skladu s členi 4 do 11 in členom 12(1) te konvencije.

2. V primeru predaje po odstavku 1 ni treba predložiti prošnje za izročitev ali dokumentacije iz člena 12 Evropske konvencije o izročitvi.

ČLEN 4

Informacije, ki jih je treba zagotoviti

1. Kot zadostne se štejejo naslednje informacije, ki jih mora posredovati država prosilka v vednost prijeti osebi zaradi uporabe členov 6 in 7 in pristojnim organom iz člena 5(2):

(a) identiteta iskane osebe;

(b) organ, ki zahteva odvzem prostosti;

(c) obstoj naloga za prijetje ali drug dokument z enakim pravnim učinkom ali obstoj izvršljive sodbe;
(d) vrsto in zakonski opis kaznivega dejanja;

(e) opis okoliščin, v katerih je bilo storjeno kaznivo dejanje, vključno s časom, krajem in načinom udeležbe iskane osebe;

(f) če je mogoče, posledice kaznivega dejanja.

2. Ne glede na odstavek 1 se lahko zahteva dodatne informacije, če so informacije iz omenjenega odstavka nezadostne, zaradi česar pristojni organ zaprošene države ne more dovoliti predaje.

ČLEN 5

Soglasje in odobritev

1. Prijeta oseba izrazi svoje soglasje v skladu s členoma 6 in 7.

2. Pristojni organ zaprošene države izda odobritev v skladu s svojimi nacionalnimi postopki.

ČLEN 6

Informiranje osebe

Če se osebi, ki se jo išče zaradi izročitve, odvzame prostost na ozemlju druge države članice, obvesti pristojni organ v skladu z nacionalnim pravom to osebo o zahtevi, ki se nanaša nanjo in o možnosti njenega soglasja k predaji državi prosilki po poenostavljenem postopku.

ČLEN 7

Ugotavljanje soglasja

1. Prijeta oseba izrazi svoje soglasje in, kjer je to primerno, izrecno odpoved pravici do načela specialnosti pred pristojnim pravosodnim organom zaprošene države v skladu z nacionalnim pravom te države.

2. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se soglasje in, kjer je to primerno, odpoved iz odstavka 1 ugotovita na način, na podlagi katerega je razvidno, da ju je oseba izrazila prostovoljno in pri polnem zavedanju posledic. V ta namen ima prijeta oseba pravico do zagovornika.

3. Soglasje in, kjer je to primerno, odpoved po odstavku 1 se po postopku, določenem z notranjim pravom zaprošene države, zapišeta v zapisnik.

4. Soglasja in, kjer je to primerno, odpovedi po odstavku 1 se ne more preklicati. Ob deponiranju svojih listin o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu lahko države članice v izjavi navedejo, da se lahko soglasje in, kjer je to primerno, odpoved prekliče v skladu s predpisi, ki se uporabljajo na podlagi nacionalnega prava. V tem primeru se čas med obvestilom o soglasju in njegovem preklicu ne upošteva pri ugotavljanju rokov, predvidenih v členu 16(4) Evropske konvencije o izročitvi.

ČLEN 8

Obvestilo o soglasju

1. Zaprošena država nemudoma obvesti državo prosilko o soglasju osebe. Da bi lahko država prosilka po potrebi predložila prošnjo za izročitev, jo zaprošena država najkasneje v 10 dneh po začasnem odvzemu prostosti obvesti o soglasju ali nesoglasju osebe.

2. Obveščanje iz odstavka 1 poteka neposredno med pristojnimi organi.

ČLEN 9

Odpoved pravici do načela specialnosti

Vsaka država članica lahko ob deponiranju svojih listin o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu ali ob katerem koli drugem času izjavi, da določbe iz člena 14 Evropske konvencije o izročitvi ne veljajo, če oseba v skladu s členom 7 te konvencije:

(a) soglaša z izročitvijo; ali

(b) soglaša z izročitvijo in se izrecno odpove pravici do načela specialnosti.

ČLEN 10

Obvestilo o odločitvi o izročitvi

1. Ne glede na določbe v členu 18(1) Evropske konvencije o izročitvi potekata sporočanje o izročitvenih odločitvah po poenostavljenem postopku in posredovanje informacij glede poenostavljenega izročitvenega postopka neposredno med pristojnim organom zaprošene države in organom države, ki je zahtevala začasen odvzem prostosti.

2. Odločitev iz odstavka 1 se sporoči najkasneje v roku 20 dni po datumu soglasja osebe.

ČLEN 11

Rok za predajo

1. Predaja se opravi v roku 20 dni od datuma, ko je bila odločitev o izročitvi sporočena v skladu s pogoji, določenimi v členu 10(2).

2. Če je oseba v priporu, se jo po izteku roka, določenega v odstavku 1, izpusti na prostost na ozemlju zaprošene države

3. Če se osebe zaradi višje sile ne more predati v roku, določenem v odstavku 1, organ iz člena 10(1) o tem obvesti drug organ. Oba organa se dogovorita o novem dnevu predaje. V takem primeru se predajo opravi v roku 20 dni po dogovorjenem novem dnevu. Če je oseba po izteku tega roka še vedno v priporu, se jo izpusti.

4. Odstavki 1, 2 in 3 tega člena se ne uporabljajo, če želi zaprošena država uporabiti člen 19 Evropske konvencije o izročitvi.

ČLEN 12

Soglasje dano po izteku roka iz člena 8 ali v drugačnih okoliščinah

1. Če da prijeta oseba svoje soglasje po izteku 10-dnevnega roka, določenega v členu 8, zaprošena država:

– Izvede poenostavljen postopek, predviden v tej konvenciji, če še ni prejela zahteve za izročitev v smislu člena 12 Evropske konvencije o izročitvi;

– lahko uporabi poenostavljen postopek, če ji je bila med tem dostavljena prošnja za izročitev v smislu člena 12 Evropske konvencije o izročitvi.

2. Če prošnja za začasen pripor ni bila podana ali če je bilo soglasje dano po prejemu prošnje za izročitev, lahko zaprošena država uporabi poenostavljen postopek, kot ga predvideva ta konvencija.

3. Ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu navede vsaka država članica, ali in pod kakšnimi pogoji ima namen uporabiti odstavek 1, druga alinea, in odstavek 2.

ČLEN 13

Nadaljnja izročitev drugi državi članici

Če se v skladu z izjavo države članice iz člena 9 te konvencije za izročeno osebo ne uporabi načelo specialnosti, se za nadaljnjo izročitev te osebe drugi državi članici ne uporablja člen 15 Evropske konvencije o izročitvi, razen če v prej omenjeni izjavi ni določeno drugače.

ČLEN 14

Tranzit

V primeru tranzita pod pogoji iz člena 21 Evropske konvencije o izročitvi, se pri izročitvi po poenostavljenem postopku uporabljajo naslednje določbe:

(a) v nujnih primerih se lahko tranzitni državi posreduje vlogo z vsemi informacijami iz člena 4 na kakršen koli način, ki pušča za seboj pisni zapis. Tranzitna država lahko sporoči svojo odločitev na enak način;

(b) informacije iz člena 4 morajo biti zadostne v obsegu, ki pristojnim organom tranzitne države omogoča ugotoviti, ali gre za poenostavljen izročitveni postopek, in sprejeti proti izročeni osebi prisilne ukrepe, ki so potrebni za izpeljavo tranzita.

ČLEN 15

Določanje pristojnih organov

Pri deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu vsaka država članica v izjavi navede pristojne organe v smislu členov 4 do 8 in členov 10 in 14.

ČLEN 16

Začetek veljavnosti

1. To konvencijo se ratificira, sprejme ali odobri. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponira pri generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije. Generalni sekretar Sveta obvesti o deponiranju vse države članice.

2. Ta konvencija začne veljati v roku 90 dni po dnevu deponiranja listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi s strani države članice, ki zadnja opravi to formalnost.

3. Do začetka veljavnosti te konvencije lahko vsaka država članica ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi ali ob katerem koli drugem času izjavi, da se konvencija uporablja zanjo v odnosih z državami članicami, ki so podale enako izjavo, v roku 90 dni po dnevu deponiranja njene izjave.

4. Vsaka izjava, podana v skladu s členom 9, začne veljati 30 dni po njenem deponiranju, vendar ne prej kot z dnem začetka veljavnosti te konvencije ali začetka njene uporabe s strani zadevne države članice.

5. Ta konvencija se uporablja le za prošnje, podane po dnevu začetka njene veljavnosti ali uporabe med zaprošeno državo in državo prosilko.

ČLEN 17

Pristop

1. K tej konvenciji lahko pristopi vsaka država, ki postane članica Evropske unije.

2. Besedilo te konvencije v jeziku države pristopnice, ki ga pripravi generalni sekretariat Evropske unije in ga potrdijo vse države članice, je enako verodostojno drugim besedilom. Generalni sekretar pošlje vsaki državi članici overjeno kopijo besedila.

3. Pristopne listine se deponira pri Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije.

4. Ta konvencija začne veljati za vsako državo, ki k njej pristopi, 90 dni po deponiranju njene pristopne listine ali po dnevu začetka veljavnosti konvencije, če ta še ni začela veljati ob izteku omenjenega 90-dnevnega roka.

5. Če ta konvencija ob času predložitve njihovih pristopnih listin še ni začela veljati, se za države članice, ki k njej pristopijo, uporablja člen 16(3).



V potrditev tega so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali to konvencijo.

V Bruslju, desetega marca leta tisoč devetsto petindevetdeset, v edinem izvirniku v angleškem, danskem, finskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna, izvirnik pa je deponiran v arhivih generalnega sekretariata Sveta Evropske unije, ki pošlje vsaki državi članici overjeno kopijo.


3. člen

Republika Slovenija ob deponiranju listine o pristopu poda naslednje izjave:

V zvezi s četrtim odstavkom člena 7 konvencije Republika Slovenija izjavlja, da se lahko soglasje osebe, dano v postopku pred sodiščem, prekliče do odločitve ministra, pristojnega za pravosodje.

V zvezi s členom 9 konvencije Republika Slovenija izjavlja, da se določbe 14. člena Evropske konvencije o izročitvi ne uporabijo, če oseba soglaša z izročitvijo in se izrecno odpove pravici do načela specialnosti skladno s členom 7 te konvencije.

V zvezi s tretjim odstavkom člena 12 konvencije Republika Slovenija izjavlja, da se bo odločitev o uporabi druge alinee prvega odstavka člena 12 in drugega odstavka člena 12 sprejela glede na potek postopka pred sodiščem v vsakem posameznem izročitvenem postopku posebej.

V skladu s členom 15 konvencije Republika Slovenija izjavlja, da je pristojni organ za namene člena 4, drugega odstavka člena 5, člena 10 in člena 14 konvencije Ministrstvo za pravosodje.

V skladu s členom 15 konvencije Republika Slovenija izjavlja, do so pristojni organi Republike Slovenije v smislu člena 6, člena 7 in člena 8 konvencije krajevno pristojna okrožna sodišča.

V zvezi s tretjim odstavkom člena 16 konvencije Republika Slovenija izjavlja, da se bo ta konvencija uporabljala v odnosih med Republiko Slovenijo in državami članicami, ki so podale enako izjavo, v roku 90 dni po dnevu deponiranja njene izjave.

4. člen

Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za pravosodje.

5. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.



Številka: 700-01/06-93/1
Ljubljana, dne 1. februarja 2007
EPA 1232-IV

Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr.med.


Zadnja sprememba: 03/05/2007
Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni