Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
ZAKON
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE, PRIPRAVLJENE NA PODLAGI ČLENA K.3 POGODBE O EVROPSKI UNIJI, O ZAŠČITI FINANČNIH INTERESOV EVROPSKIH SKUPNOSTI, PROTOKOLA, PRIPRAVLJENEGA NA PODLAGI ČLENA K.3 POGODBE O EVROPSKI UNIJI, H KONVENCIJI O ZAŠČITI FINANČNIH INTERESOV EVROPSKIH SKUPNOSTI, PROTOKOLA, PRIPRAVLJENEGA NA PODLAGI ČLENA K.3 POGODBE O EVROPSKI UNIJI, O RAZLAGI KONVENCIJE O ZAŠČITI FINANČNIH INTERESOV EVROPSKIH SKUPNOSTI S PREDHODNIM ODLOČANJEM SODIŠČA EVROPSKIH SKUPNOSTI, IN DRUGEGA PROTOKOLA, PRIPRAVLJENEGA NA PODLAGI ČLENA K.3 POGODBE O EVROPSKI UNIJI, H KONVENCIJI O ZAŠČITI FINANČNIH INTERESOV EVROPSKIH SKUPNOSTI (MKZFIES)
1. člen
Ratificirajo se:
- Konvencija, pripravljena na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, sklenjena 26. julija 1995 v Bruslju,
- Protokol, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, h Konvenciji o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, sklenjen 27. septembra 1996 v Dublinu,
- Protokol, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o razlagi Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti s predhodnim odločanjem Sodišča Evropskih skupnosti, sklenjen 29. novembra 1996 v Bruslju,
- Drugi protokol, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, h Konvenciji o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, sklenjen 19. junija 1997 v Bruslju.
2. člen
Besedila konvencije in protokolov se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasijo:
KONVENCIJA,
PRIPRAVLJENA NA PODLAGI ČLENA K.3
POGODBE O EVROPSKI UNIJI,
O ZAŠČITI FINANČNIH INTERESOV
EVROPSKIH SKUPNOSTI
VISOKE POGODBENICE te konvencije, države članice Evropske unije,
SO SE,
SKLICUJOČ SE na Akt Sveta Evropske unije z dne 26. julija 1995,
V ŽELJI zagotoviti, da bi njihova kazenska zakonodaja učinkovito prispevala k zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti;
OB UGOTOVITVI, da goljufije, ki škodijo prihodkom in odhodkom Skupnosti, v številnih primerih niso omejene na eno samo državo in jih pogosto zagrešijo organizirane kriminalne mreže,
V PREPRIČANJU, da zaščita finančnih interesov Evropskih skupnosti zahteva kazenski pregon goljufivega ravnanja, ki škodi navedenim interesom, in v ta namen sprejetje skupne opredelitve pomena izraza,
V PREPRIČANJU, da je treba tako ravnanje kaznovati z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kazenskimi sankcijami, ne da bi se posegalo v možnost uporabe drugih kazni v določenih primerih, in da je treba vsaj v težjih primerih tako ravnanje kaznovati z odvzemom prostosti, kar lahko vodi v izročitev,
V SPOZNANJU, da imajo podjetja pomembno vlogo na področjih, ki jih financirajo Evropske skupnosti, in da se tisti, ki imajo pooblastila za odločanje v podjetju, ne smejo izogniti kazenski odgovornosti v določenih okoliščinah,
ODLOČENE, da se skupaj bojujejo proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Evropskih skupnosti, s prevzemanjem obveznosti v zvezi s sodno pristojnostjo, izročitvijo in medsebojnim sodelovanjem,
DOGOVORILE O NASLEDNJIH DOLOČBAH:
ČLEN 1
Splošne določbe
1. Goljufije, ki škodijo finančnim interesom Evropskih skupnosti, so po tej Konvenciji,:
(a) glede odhodkov, vsako namerno dejanje ali opustitev v zvezi z:
– uporabo ali predložitvijo lažnih, nepravilnih ali nepopolnih izjav ali dokumentov, katere posledica je poneverba ali neupravičeno zadržanje sredstev splošnega proračuna Evropskih skupnosti ali proračunov, ki jih upravljajo Evropske skupnosti ali se upravljajo v njihovem imenu,
– nerazkritjem podatkov, ki pomeni kršitev določene obveznosti z enako posledico,
– neustrezno uporabo takih sredstev za druge namene kot za tiste, za katere so bila prvotno dodeljena;
(b) glede prihodkov vsako namerno dejanje ali opustitev v zvezi z:
– uporabo ali predložitvijo lažnih, nepravilnih ali nepopolnih izjav ali dokumentov, katere posledica je nezakonito zmanjšanje sredstev splošnega proračuna Evropskih skupnosti ali proračunov, ki jih upravljajo Evropske skupnosti ali se upravljajo v njihovem imenu,
– nerazkritjem podatkov, ki pomeni kršitev določenih obveznosti z enako posledico,
– neustrezno uporabo zakonito pridobljenih koristi z enako posledico.
2. Vsaka država članica v skladu s členom 2(2) sprejme potrebne in ustrezne ukrepe za prenos odstavka 1 v svojo notranjo kazensko zakonodajo tako, da v tej konvenciji navedeno ravnanje pomeni kaznivo dejanje.
3. Vsaka država članica v skladu s členom 2(2) sprejme tudi potrebne ukrepe za zagotovitev, da namerna priprava ali posredovanje lažnih, nepravilnih ali nepopolnih izjav ali dokumentov, ki ima v odstavku 1 opisano posledico, pomeni kaznivo dejanje, če ni že kaznivo kot glavno kaznivo dejanje ali kot udeležba pri goljufiji, napeljevanje k njej ali poskus storitve goljufije, kot je opredeljeno v odstavku 1.
4. Namerna narava dejanja ali opustitve, kot je navedeno v odstavkih 1 in 3, se lahko ugotovi na podlagi objektivnih dejanskih okoliščin.
ČLEN 2
Sankcije
1. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se ravnanje iz člena 1 in udeležba pri ravnanju iz člena 1(1), napeljevanje k njemu ali poskus takega ravnanja kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kazenskimi sankcijami, ki vsaj pri velikih goljufijah vključujejo tudi kazen odvzema prostosti, ki lahko vodi v izročitev; za veliko goljufijo se šteje goljufija, ki zajema najmanjši znesek, ki ga določi posamezna država članica. Najmanjši znesek ne sme presegati 50 000 ECU.
2. Država članica lahko za male goljufije, katerih skupni znesek je manjši od 4000 ECU in po njeni notranji zakonodaji ne vključujejo posebno oteževalnih okoliščin določi drugačne sankcije od tistih, ki so navedene v odstavku 1.
3. Svet Evropske unije lahko soglasno spremeni znesek iz odstavka 2.
ČLEN 3
Kazenska odgovornost vodij podjetij
Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za to, da se vodje podjetij ali druge osebe, ki so pooblaščene za sprejemanje odločitev ali nadzor v podjetjih, v primeru goljufije, ki škodi finančnim interesom Evropske skupnosti, kot je navedeno v členu 1, in jo stori oseba, ki jim je podrejena in deluje v imenu podjetja, spoznajo za kazensko odgovorne po načelih, ki jih določa njena notranja zakonodaja.
ČLEN 4
Jurisdikcija
1. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za vzpostavitev jurisdikcije nad kaznivimi dejanji, ki jih je določila v skladu s členoma 1 in 2(1) kadar:
– je goljufija, udeležba pri goljufiji ali poskus goljufije, ki škoduje finančnim interesom Evropskih skupnosti, storjen v celoti ali delno na njenem ozemlju, vključno z goljufijo, pri kateri je bila korist pridobljena na tem ozemlju,
– oseba na njenem ozemlju zavestno pomaga pri storitvi take goljufije ali napeljuje k njej na ozemlju katerekoli druge države,
– je storilec kaznivega dejanja državljan te države članice, če zakonodaja te države članice zahteva, da je ravnanje kaznivo tudi v državi, v kateri je bilo storjeno.
2. Vsaka država članica lahko ob uradnem obvestilu iz člena 11(2) izjavi, da ne bo uporabljala pravil iz tretje alinee odstavka 1 tega člena.
ČLEN 5
Izročitev in pregon
1. Vsaka država članica, ki po svoji zakonodaji ne izroča svojih državljanov, sprejme potrebne ukrepe, da vzpostavi jurisdikcijo nad kaznivimi dejanji, ki jih je določila v skladu s členoma 1 in 2(1), kadar jih storijo njeni državljani zunaj njenega ozemlja.
2. Država članica mora predložiti primer svojim pristojnim organom zaradi pregona, če je to potrebno, kadar državljan države članice v drugi državi članici domnevno stori kaznivo dejanje, ki vključuje ravnanje iz členov 1 in 2(1) in te osebe ne izroči drugi državi članici samo na podlagi njenega državljanstva. Da se omogoči pregon, se v skladu s postopki iz člena 6 Evropske konvencije o izročitvi pošljejo dokumentacija, podatki in dokazno gradivo v zvezi s kaznivim dejanjem. Država članica prosilka se obvesti o začetem pregonu in njegovem izidu.
3. Država članica ne sme zavrniti izročitve v primeru goljufije, ki škoduje finančnim interesom Evropskih skupnosti, samo zato, ker se nanaša na kršitev v zvezi z davki ali carinskimi dajatvami.
4. V tem členu se izraz državljani države članice razlaga v skladu z vsako izjavo, ki jo je država članica dala na podlagi člena 6(1)(b) Evropske konvencije o izročitvi in odstavka 1(c) navedenega člena.
ČLEN 6
Sodelovanje
1. Če goljufija, kot je opredeljena v členu 1, pomeni kaznivo dejanje in se nanaša na vsaj dve državi članici, te države pri preiskavi, pregonu in izvrševanju izrečene kazni sodelujejo na način, kot je na primer medsebojna pravna pomoč, izročitev, prevzem postopkov ali izvršitve odločbe, izdane v drugi državi članici.
2. Kadar ima več kot ena država članica jurisdikcijo in možnost izvedljivega pregona kaznivega dejanja, ki temelji na istih dejstvih, vpletene države članice sodelujejo pri odločitvi, katera bo preganjala storilca ali storilce, da bi se pregon centraliziral v eni sami državi članici, če je to mogoče.
ČLEN 7
Ne bis in idem
1. Države članice uporabljajo v svoji notranji kazenski zakonodaji pravilo "ne bis in idem", na podlagi katerega oseba, glede katere je bilo na sojenju v državi članici pravnomočno odločeno, ne sme biti preganjana v drugi državi članici v zvezi z istimi dejstvi pod pogojem, da je bila kazen, če je bila izrečena, izvršena, se trenutno izvršuje ali pa se ne more več izvršiti po zakonodaji države, ki je izdala odločbo.
2. Država članica lahko ob uradnem obvestilu iz člena 11(2) izjavi, da je odstavek 1 tega člena ne zavezuje v enem ali več naslednjih primerih:
(a) če so dejstva, na katerih temelji sodba, izdana v tujini, v celoti ali delno nastala na njenem ozemlju; v zadnjem primeru se ta izjema ne uporablja, če so navedena dejstva nastala delno na ozemlju države članice, na katerem je bila sodba izdana;
(b) če dejstva, na katerih temelji sodba, izdana v tujini, pomenijo kaznivo dejanje zoper varnost ali druge enako bistvene interese te države članice;
(c) če je dejstva, na katerih temelji sodba, izdana v tujini, storil uradnik države članice v nasprotju s svojimi uradnimi dolžnostmi.
3. Izjeme, ki so lahko predmet izjave iz odstavka 2, se ne uporabljajo, če je ta država članica glede istih dejstev zaprosila drugo državo članico, naj začne pregon, ali je odobrila izročitev osebe.
4. Ta člen ne vpliva na ustrezne dvostranske ali večstranske sporazume, ki so jih sklenile države članice, in na izjave, ki so jih dale v zvezi z njimi.
ČLEN 8
Sodišče
1. Vse spore med državami članicami o razlagi ali uporabi te konvencije mora najprej obravnavati Svet po postopku, določenem v Naslovu VI Pogodbe o Evropski uniji, da bi se dosegla rešitev.
Če se rešitev ne doseže v šestih mesecih, lahko stranka v sporu zadevo predloži Sodišču Evropskih skupnosti.
2. Sodišču se lahko predložijo vsi spori med eno ali več državami članicami in Komisijo Evropskih skupnosti glede uporabe člena 1 ali 10 te konvencije, za katere se je izkazalo, da jih ni mogoče rešiti s pogajanji.
ČLEN 9
Notranji predpisi
Nobena določba v tej konvenciji ne preprečuje državam članicam sprejetja notranjih predpisov, ki presegajo obveznosti iz te konvencije.
ČLEN 10
Obveščanje
1. Države članice pošljejo Komisiji Evropskih skupnosti besedilo predpisov, ki v njihovo notranje pravo prenašajo obveznosti, ki jim jih nalagajo določbe te konvencije.
2. Za izvajanje te Konvencije visoke pogodbenice v Svetu Evropske unije določijo podatke, ki jih je treba sporočiti ali izmenjati med državami članicami ali med državami članicami in Komisijo, in ureditev take izmenjave.
ČLEN 11
Začetek veljavnosti
1. Države članice sprejmejo to konvencijo v skladu s svojimi ustavnimi zahtevami.
2. Države članice uradno obvestijo Generalnega sekretarja Sveta Evropske unije o izpolnitvi ustavnih zahtev za sprejetje te konvencije.
3. Ta konvencija začne veljati 90 dni po uradnem obvestilu države članice, ki zadnja izpolni obveznost iz odstavka 2.
ČLEN 12
Pristop
1. K tej konvenciji lahko pristopi vsaka država, ki postane članica Evropske unije.
2. Besedilo k konvencije v jeziku države pristopnice ki ga pripravi Svet Evropske unije, je verodostojno.
3. Listine o pristopu se deponirajo pri depozitarju.
4. Za vsako državo, ki pristopi k tej konvenciji, ta začne veljati 90 dni od dneva deponiranja njene listine o pristopu ali na dan začetka veljavnosti te konvencije, če po izteku navedenega 90-dnevnega roka še ni začela veljati.
ČLEN 13
Depozitar
1. Depozitar te konvencije je generalni sekretar Sveta Evropske unije.
2. Depozitar v Uradnem listu Evropskih skupnosti objavi informacije o poteku sprejemanja in pristopanja, izjave in pridržke, ter vsa druga uradna obvestila v zvezi s to konvencijo.
V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali to konvencijo.
Sestavljeno v Bruslju, šestindvajsetega julija leta tisoč devetsto petindevetdeset v enem izvirniku, v angleškem, danskem, finskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer je vsako besedilo enako verodostojno, izvirnik se deponira v arhivu Generalnega sekretariata Sveta Evropske unije.
PROTOKOL,
PRIPRAVLJEN NA PODLAGI ČLENA K.3
POGODBE O EVROPSKI UNIJI,
H KONVENCIJI O ZAŠČITI FINANČNIH INTERESOV
EVROPSKIH SKUPNOSTI
VISOKE POGODBENICE tega protokola, države članice Evropske unije, SO SE,
SKLICUJOČ SE na Akt Sveta Evropske unije z dne 27. septembra 1996,
V ŽELJI zagotoviti, da bi njihova kazenska zakonodaja učinkovito prispevala k zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti;
OB PRIZNAVANJU pomembnosti Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti z dne 26. julija 1995 za boj proti goljufijam, ki škodijo prihodkom in izdatkom Skupnosti;
OB ZAVEDANJU, da lahko finančne interese Evropskih skupnosti ogrozijo druga kazniva dejanja, zlasti dejanja korupcije, pri katerih so udeleženi nacionalni uradniki in uradniki Skupnosti, odgovorni za zbiranje, upravljanje ali izplačevanje sredstev Skupnosti pod njihovim nadzorom;
OB UPOŠTEVANJU, da so lahko v to korupcijo vpletene osebe z različnim državljanstvom, ki so zaposlene v različnih javnih ustanovah ali organih, in da je v interesu učinkovitega delovanja proti taki mednarodno razvejani korupciji, da se ta dejanja v kazenski zakonodaji držav članic obravnavajo na podoben način;
OB UPOŠTEVANJU, da kazenska zakonodaja o kaznivih dejanjih, povezanih z izvajanjem javnih služb na splošno in posebej s korupcijo, v številnih državah članicah zajema le dejanja, pri katerih so udeleženi nacionalni uradniki, ne zajema pa ravnanja uradnikov Skupnosti ali uradnikov drugih držav članic ali pa ga zajema le v izjemnih primerih.;
OB PREPRIČANJU, da je treba prilagoditi notranjo zakonodajo, če ta ne sankcionira dejanj korupcije, ki škodujejo ali bi verjetno škodovala finančnim interesom Evropskih skupnosti, pri katerih so udeleženi uradniki Skupnosti ali uradniki drugih držav članic;
TUDI OB PREPRIČANJU, da tako prilagajanje notranje zakonodaje glede uradnikov Skupnosti ne sme biti omejeno na dejanja aktivne ali pasivne korupcije, temveč mora zajemati tudi druga kazniva dejanja, ki škodujejo ali bi verjetno škodovala prihodkom ali odhodkom Evropskih skupnosti, vključno s kaznivimi dejanji, pri katerih so udeležene osebe, ki opravljajo naj odgovornejše naloge;
OB UPOŠTEVANJU, da je treba pripraviti tudi ustrezna pravila glede jurisdikcije in medsebojnega sodelovanja brez poseganja v pravne pogoje njihove uporabe v posameznih primerih, vključno z odvzemom imunitete, kadar je to primerno;
OB UPOŠTEVANJU, da je treba zagotoviti, da se lahko ustrezne določbe Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti z dne 26. julija 1995 uporabljajo za kazniva dejanja iz tega protokola,
DOGOVORILE O NASLEDNJIH DOLOČBAH:
ČLEN 1
Pomen izrazov
V tem protokolu:
1. (a) "uradnik" pomeni vsakega uradnika Skupnosti ali nacionalnega uradnika, vključno z vsakim nacionalnim uradnikom druge države članice;
(b) "uradnik Skupnosti" pomeni:
– vsako osebo, ki je uradnik ali drug pogodbeni uslužbenec v smislu kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti ali pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti,
– vsako osebo, ki jo države članice ali kateri koli javni ali zasebni organ začasno premestijo v Evropske skupnosti in opravlja naloge, enakovredne tistim, ki jih opravljajo uradniki in drugi uslužbenci Evropske skupnosti.
Člani in uslužbenci organov, ustanovljenih v skladu s pogodbami o ustanovitvi Evropskih skupnosti, se obravnavajo kot uradniki Skupnosti, če se zanje ne uporabljajo kadrovski predpisi Evropskih skupnosti ali pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti;
(c) za namene uporabe kazenske zakonodaje države članice "nacionalni uradnik" pomeni "uradnika" ali " "javnega uslužbenca" po notranji zakonodaji države članice, v kateri oseba opravlja to funkcijo;
Vendar pa državi članici, ki uvede postopek proti uradniku druge države članice, ni treba uporabiti opredelitve "nacionalnega uradnika" razen toliko, kolikor je ta združljiva z njeno notranjo zakonodajo;
2. "konvencija" pomeni Konvencijo, pripravljeno na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti z dne 26. julija 19951.
__________________________
1 UL L 316, 27.11.1995, str. 49.
ČLEN 2
Pasivna korupcija
1. Po tem protokolu je pasivna korupcija vsako namerno dejanje uradnika, ki neposredno ali po posredniku zahteva ali prejme kakršne koli ugodnosti zase ali za tretjo osebo ali sprejme obljubo za tako ugodnost in v nasprotju s svojimi uradnimi dolžnostmi opravi ali opusti dejanje, za katero je odgovoren ali spada v opravljanje njegove funkcije, na način, ki škoduje ali bi verjetno škodoval finančnim interesom Evropskih skupnosti.
2. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se ravnanje iz odstavka 1 določi kot kaznivo dejanje.
ČLEN 3
Aktivna korupcija
1. Po tem protokolu je aktivna korupcija vsako namerno dejanje kogar koli, ki neposredno ali po posredniku obljublja ali daje v svojem imenu ali v imenu tretje osebe kakršne koli ugodnosti uradniku, da ta v nasprotju s svojimi uradnimi dolžnostmi opravi ali opusti dejanje, za katero je odgovoren ali spada v opravljanje njegove funkcije, na način, ki škoduje ali bi verjetno škodoval finančnim interesom Evropskih skupnosti.
2. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se ravnanje iz odstavka 1 določi kot kaznivo dejanje.
ČLEN 4
Prilagoditev
1. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se v njeni kazenski zakonodaji opisi kaznivih dejanj, ki ustrezajo ravnanju iz člena 1 konvencije in jih storijo njeni nacionalni uradniki pri opravljanju svojih funkcij, uporabljajo podobno kot v primerih, ko ta kazniva dejanja pri opravljanju svojih nalog storijo uradniki Skupnosti.
2. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se v njeni kazenski zakonodaji opisi kaznivih dejanj iz odstavka 1 tega člena in iz členov 2 in 3, pri katerih so pri opravljanju svojih funkcij udeleženi vladni ministri, izvoljeni člani parlamenta, člani najvišjih sodišč ali člani računskega sodišča, uporabljajo podobno kot v primerih, ko so pri takih kaznivih dejanjih pri opravljanju svojih funkcij udeleženi člani Komisije Evropskih skupnosti, Evropskega parlamenta, Evropskega sodišča oziroma Računskega sodišča Evropskih skupnosti.
3. Kadar je država članica sprejela posebno zakonodajo glede dejanj ali opustitev dejanj, za katere so zaradi svojega posebnega političnega položaja v tej državi članici odgovorni vladni ministri, odstavka 2 tega člena ni treba uporabljati pod pogojem, da država članica zagotovi, da kazenska zakonodaja za izvajanje členov 2 in 3 in odstavka 1 tega člena zajema člane Komisije Evropskih skupnosti.
4. Odstavki 1, 2 in 3 ne posegajo v določbe, ki se v vsaki državi članici uporabljajo za kazenske postopke in določanje pristojnega sodišča.
5. Ta protokol se glede odvzema imunitete uporablja v skladu z ustreznimi določbami pogodb o ustanovitvi Evropskih skupnosti, protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti, statuta Sodišča Evropskih skupnosti in z besedili, sprejetimi za njihovo izvajanje.
ČLEN 5
Sankcije
1. Vsaka država članica sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se ravnanje iz členov 2 in 3, udeležba pri njem in napeljevanje k njemu kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kazenskimi sankcijami, ki vsaj v hujših primerih vključujejo tudi kazen odvzema prostosti, ki lahko vodi v izročitev.
2. Odstavek 1 ne posega v izvajanje disciplinskih pooblastil pristojnih organov proti nacionalnim uradnikom ali uradnikom Skupnosti. Pri določanju sankcije lahko nacionalna kazenska sodišča v skladu z načeli svoje notranje zakonodaje upoštevajo disciplinske sankcije, ki so bile isti osebi za isto ravnanje že izrečene.
ČLEN 6
Jurisdikcija
1. Vsaka država članica sprejme vse potrebne ukrepe za vzpostavitev jurisdikcije za kazniva dejanja, ki jih je določila v skladu s členi 2, 3 in 4:
(a) če je kaznivo dejanje v celoti ali deloma storjeno na njenem ozemlju;
(b) če je storilec kaznivega dejanja njen državljan ali njen uradnik;
(c) če je kaznivo dejanje storjeno proti eni od oseb iz člena 1 ali članu ene od ustanov iz člena 4(2), ki je njen državljan;
(d) če je storilec kaznivega dejanja uradnik, ki dela za ustanovo Evropske skupnosti ali za organ, ustanovljen v skladu s pogodbami o ustanovitvi Evropskih skupnosti s sedežem v tej državi članici.
2. Vsaka država članica lahko ob uradnem obvestilu iz člena 9(2) izjavi, da ne bo uporabila enega ali več pravil o pristojnosti, določenih v odstavku 1(b), (c), in (d), ali da jih bo uporabila le v posebnih primerih ali pogojih.
ČLEN 7
Razmerje do konvencije
1. Členi 3, 5(1), (2) in (4) ter 6 konvencije se uporabljajo, kot da se sklicujejo na ravnanje iz členov 2, 3 in 4 tega protokola.
2. Za ta protokol se uporabljajo tudi naslednje določbe konvencije:
– člen 7 pod pogojem, da se, razen če ni ob uradnem obvestilu iz člena 9(2) navedeno drugače, vse izjave v smislu člena 7(2) konvencije uporabljajo tudi za ta protokol,
– člen 9,
– člen 10.
ČLEN 8
Sodišče
1. Vse spore med državami članicami o razlagi ali uporabi tega protokola mora najprej obravnavati Svet po postopku, določenem v naslovu VI Pogodbe o Evropski uniji, da bi se dosegla rešitev.
Če se rešitev ne doseže v šestih mesecih, lahko stranka v sporu zadevo predloži Sodišču Evropskih skupnosti.
2. Sodišču se lahko predložijo vsi spori med eno ali več državami članicami in Komisijo Evropskih skupnosti glede člena 1, razen točke 1(c) ali členov 2, 3 in 4 ali tretje alinee člena 7(2) tega protokola, za katere se je izkazalo, da jih ni mogoče rešiti s pogajanji.
ČLEN 9
Začetek veljavnosti
1. Države članice sprejmejo ta protokol v skladu s svojimi ustavnimi zahtevami.
2. Države članice uradno obvestijo generalnega sekretarja Sveta Evropske unije o izpolnitvi ustavnih zahtev za sprejetje tega protokola.
3. Ta protokol začne veljati 90 dni po uradnem obvestilu, ki ga pošlje država članica, ki je članica Evropske unije na dan, ko Svet sprejme akt o pripravi tega protokola, in zadnja izpolni obveznost iz odstavka 2. Najprej pa lahko začne veljati hkrati s Konvencijo o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti.
ČLEN 10
Pristop novih držav članic
1. K temu protokolu lahko pristopi vsaka država, ki postane članica Evropske unije.
2. Besedilo tega protokola v jeziku države pristopnice, ki ga pripravi Svet Evropske unije, je verodostojno.
3. Listine o pristopu se deponirajo pri depozitarju.
4. Za vsako državo, ki pristopi k temu protokolu ta začne veljati 90 dni po deponiranju njene listine o pristopu ali na dan začetka veljavnosti tega protokola, če po izteku navedenega 90 - dnevnega roka še ni začel veljati.
ČLEN 11
Pridržki
1. Dovoljeni so samo pridržki, predvideni v členu 6(2).
2. Država članica, ki je vložila pridržek, ga lahko kadar koli v celoti ali delno umakne z uradnim obvestilom depozitarju. Pridržek neha veljati z dnem, ko depozitar prejme tako uradno obvestilo.
ČLEN 12
Depozitar
1. Depozitar tega protokola je generalni sekretar Sveta Evropske unije.
2. Depozitar v Uradnem listu Evropskih skupnosti objavi informacije o poteku sprejemanja in pristopanja, izjave in pridržke ter vsa druga uradna obvestila v zvezi s tem protokolom.
V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali ta protokol.
Sestavljeno v Dublinu, dne sedemindvajsetega septembra leta tisoč devetsto šestindevetdeset v enem izvirniku, v angleškem, danskem, finskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer je vsako besedilo enako verodostojno, izvirnik se deponira v arhivu generalnega sekretariata Sveta Evropske unije.
IZJAVE
DRŽAV ČLANIC OB SPREJETJU AKTA O PRIPRAVI PROTOKOLA
1. Izjava nemške delegacije:
"Vlada Zvezne republike Nemčije glede Protokola h Konvenciji o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (uradniki) izjavlja, da namerava do istega datuma s pogajanji doseči dogovor o pristojnosti Sodišča Evropskih skupnosti za predhodno odločanje, ki je enak kot pri Konvenciji o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti."
2. Skupna izjava belgijske, luksemburške in nizozemske delegacije:
"Vlade Kraljevine Belgije, Kraljevine Nizozemske in Velikega vojvodstva Luksemburg menijo, da je treba za to, da bo ta protokol začel veljati, do konca leta 1996 najti ustrezno rešitev za pristojnost Sodišča Evropskih skupnosti za razlago protokola, po možnosti v okviru sedanjih razprav o podelitvi pristojnosti Sodišču za predhodno odločanje o razlagi Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti."
3. Izjava avstrijske delegacije:
"Avstrija pričakuje, da bo vprašanje pristojnosti Sodišča Evropskih skupnosti za predhodno odločanje v bližnji prihodnosti ugodno rešeno, in si bo še naprej prizadevala za to."
PROTOKOL,
PRIPRAVLJEN NA PODLAGI ČLENA K.3
POGODBE O EVROPSKI UNIJI, O RAZLAGI
KONVENCIJE O ZAŠČITI FINANČNIH INTERESOV
EVROPSKIH SKUPNOSTI S PREDHODNIM ODLOČANJEM SODIŠČA
EVROPSKIH SKUPNOSTI
VISOKE POGODBENICE
SO SE DOGOVORILE o naslednjih določbah, ki so priloga h konvenciji:
ČLEN 1
Sodišče Evropskih skupnosti je pod pogoji tega protokola pristojno za predhodno odločanje o razlagi Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti in protokola k tej konvenciji, pripravljenega 27. septembra 19961, v nadaljevanju "prvi protokol".
ČLEN 2
1. Vsaka država članica lahko z izjavo ob podpisu tega protokola ali kadar koli pozneje sprejme pristojnost Sodišča Evropskih skupnosti za predhodno odločanje o razlagi Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti in prvega protokola k tej konvenciji v skladu s pogoji, ki so določeni v odstavku 2(a) ali 2(b).
2. Država članica, ki da izjavo v skladu z odstavkom 1, lahko določi, da:
(a) vsako sodišče te države, zoper odločbe katerega po notranjem pravu ni pravnega sredstva, lahko zaprosi Sodišče Evropskih skupnosti za sprejetje predhodne odločbe o vprašanju v zadevi, ki jo obravnava in se nanaša na razlago Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti in prvega protokola k tej konvenciji, če meni, da je za izrek njegove sodbe potrebna odločitev o tem vprašanju, ali
(b) vsako sodišče te države lahko Sodišče Evropskih skupnosti zaprosi za sprejetje predhodne odločbe o vprašanju v zadevi, ki jo obravnava in se nanaša na razlago Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti in prvega protokola k tej konvenciji, če meni, da je za izrek njegove sodbe potrebna odločitev o tem vprašanju.
________________________
1 UL C 313, 23.10.1996, str. 1.
ČLEN 3
1. Uporabljata se Protokol o Statutu Sodišča Evropskih skupnosti in Poslovnik tega sodišča.
2. V skladu s Statutom Sodišča Evropskih skupnosti ima vsaka država članica ne glede na to, ali je dala izjavo na podlagi člena 2 ali ne, pravico predložiti Sodišču Evropskih skupnosti vloge ali pisna stališča v zadevah iz člena 1.
ČLEN 4
1. Države članice sprejmejo ta protokol v skladu s svojimi ustavnimi zahtevami.
2. Države članice uradno obvestijo depozitarja o izpolnitvi ustavnih zahtev za sprejetje tega protokola in kakršni koli izjavi v skladu s členom 2.
3. Ta protokol začne veljati 90 dni po uradnem obvestilu, ki ga pošlje država članica, ki je članica Evropske unije na dan, ko Svet sprejme akt o pripravi tega protokola, in zadnja izpolni obveznost iz odstavka 2. Najprej pa lahko začne veljati hkrati s Konvencijo o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti.
ČLEN 5
1. K temu protokolu lahko pristopi vsaka država, ki postane članica Evropske unije.
2. Listine o pristopu se deponirajo pri depozitarju.
3. Besedilo tega protokola v jeziku države pristopnice, ki ga pripravi Svet Evropske unije, je verodostojno.
4. Za vsako državo, ki pristopi k temu protokolu, ta začne veljati 90 dni od dneva deponiranja njene listine o pristopu ali na dan začetka veljavnosti tega protokola, če po izteku navedenega 90-dnevnega roka še ni začel veljati.
ČLEN 6
Vsaka država, ki postane članica Evropske unije in pristopi h Konvenciji o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti v skladu s členom 12 konvencije, sprejme določbe tega protokola.
ČLEN 7
1. Spremembe tega protokola lahko predlaga vsaka država članica, ki je visoka pogodbenica. Predlogi sprememb se pošljejo depozitarju, ta pa jih pošlje Svetu.
2. Spremembe sprejme Svet, ki priporoči državam članicam, da jih sprejmejo v skladu s svojimi ustavnimi zahtevami.
3. Tako sprejete spremembe začnejo veljati v skladu z določbami člena 4.
ČLEN 8
1. Depozitar tega protokola je generalni sekretar Sveta Evropske unije.
2. Depozitar v Uradnem listu Evropskih skupnosti objavi uradna obvestila, listine ali sporočila v zvezi s tem protokolom.
V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali ta protokol.
Sestavljeno v Bruslju, devetindvajstega novembra leta tisoč devetsto šestindevetdeset v enem samem izvirniku v angleškem, danskem, finskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer je vsako besedilo enako verodostojno.
IZJAVA
o sočasnem sprejetju Konvencije
o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti
in Protokola o razlagi Konvencije
s predhodnim odločanjem Sodišča
Evropskih skupnosti
Predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta,
ob podpisu Akta Sveta o pripravi Protokola o razlagi Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti s predhodnim odločanjem Sodišča Evropskih skupnosti,
z željo zagotoviti, da bi se navedena konvencija po začetku veljavnosti razlagala čim učinkoviteje in enotneje,
izjavljajo, da so pripravljeni sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev sočasnega čimprejšnjega dokončanja notranjih pravnih postopkov za sprejetje Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti in protokola o razlagi konvencije.
V potrditev tega so podpisani pooblaščenci podpisali to izjavo.
Sestavljeno v Bruslju devetindvajsetega novembra leta tisoč devetsto šestindevetdeset.
IZJAVA
NA PODLAGI ČLENA 2
Ob podpisu tega protokola so v nadaljevanju navedene države izjavile, da sprejemajo pristojnost Sodišča Evropskih skupnosti v skladu s postopki iz člena 2:
Francoska republika, Irska in Portugalska republika v skladu s postopki iz člena 2(2)(a); Zvezna republika Nemčija, Helenska republika, Kraljevina Nizozemska, Republika Avstrija, Republika Finska in Kraljevina Švedska v skladu s postopki iz člena 2(2)(b).
IZJAVA
Zvezna republika Nemčija, Helenska republika, Kraljevina Nizozemska in Republika Avstrija si pridržujejo pravico, da v svoji notranji zakonodaji določijo, da bo sodišče, kadar se v zadevi, o kateri se odloča pred nacionalnim sodiščem, postavi vprašanje, ki se nanaša na razlago Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti in prvega Protokola k tej konvenciji in zoper odločbo ni nobenega pravnega sredstva, zavezano zadevo predložiti Evropskemu sodišču. Za Kraljevino Dansko in Kraljevino Španijo se izjava (e) da(jo) ob sprejetju.
DRUGI PROTOKOL,
PRIPRAVLJEN NA PODLAGI ČLENA K.3
POGODBE O EVROPSKI UNIJI,
H KONVENCIJI O ZAŠČITI FINANČNIH INTERESOV
EVROPSKIH SKUPNOSTI
VISOKE POGODBENICE tega protokola, države članice Evropske unije, SO SE,
SKLICUJOČ SE na Akt Sveta Evropske unije z dne 19. junija 1997;
V ŽELJI zagotoviti, da bi njihova kazenska zakonodaja učinkovito prispevala k zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti;
OB PRIZNAVANJU pomena Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti z dne 26. julija 1995 v boju proti goljufijam, ki vplivajo na prihodke in odhodke Skupnosti;
OB PRIZNAVANJU pomena Protokola z 27. septembra 1996 k tej konvenciji pri boju proti korupciji, ki škoduje ali bi verjetno škodovala finančnim interesom Evropskih skupnosti;
OB ZAVEDANJU, da lahko finančnim interesom Evropskih skupnosti škodujejo ali bi lahko škodovala dejanja, storjena v imenu pravnih oseb, in dejanja pranja denarja;
OB PREPRIČANJU, da je treba notranje pravo po potrebi prilagoditi tako, da pravne osebe odgovarjajo za dejanja goljufije ali aktivne korupcije in pranja denarja, ki so storjena v njihovo korist in škodujejo ali bi verjetno škodovala finančnim interesom Evropskih skupnosti;
OB PREPRIČANJU, da je treba notranje pravo po potrebi prilagoditi tako, da se določijo kazni za dejanja pranja premoženjskih koristi, pridobljenih z goljufijo ali korupcijo, ki škodujejo ali bi lahko škodovala finančnim interesom Evropskih skupnosti, in da se predvidi možnost zaplembe premoženjske koristi, pridobljene z goljufijo in korupcijo;
OB PREPRIČANJU, da je treba notranje pravo po potrebi prilagoditi tako, da se preprečuje zavrnitev medsebojne pomoči samo zato, ker se kazniva dejanja iz tega protokola nanašajo na davčna ali carinska kazniva ravnanja ali štejejo za taka dejanja;
OB UGOTOVITVI, da je sodelovanje med državami članicami že urejeno s Konvencijo o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti z dne 26. julija 1995, da pa je treba brez poseganja v obveznosti iz zakonodaje Skupnosti ustrezno urediti sodelovanje med državami članicami in Komisijo, da se zagotovi učinkovito ukrepanje proti goljufiji, aktivni in pasivni korupciji in s tem povezanim pranjem denarja, ki škodujejo ali bi verjetno škodovali finančnim interesom Evropskih skupnosti, vključno z izmenjavo podatkov med državami članicami in Komisijo;
OB UPOŠTEVANJU, da je treba za spodbujanje in olajševanje poenostavitve izmenjave podatkov zagotoviti ustrezno varstvo osebnih podatkov;
OB UPOŠTEVANJU, da izmenjava podatkov ne sme ovirati preiskav, ki potekajo in da je zato treba zagotoviti tajnost preiskovalnih postopkov;
OB UPOŠTEVANJU, da je treba pripraviti ustrezne predpise o pristojnosti Sodišča Evropskih skupnosti;
OB UPOŠTEVANJU, da bi se morale ustrezne določbe Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti z dne 26. julija 1995 uporabljati tudi za določena dejanja, kI jih zajema ta protokol,
DOGOVORILE O NASLEDNJIH DOLOČBAH:
ČLEN 1
Pomen izrazov
V tem protokolu izraz:
(a) "konvencija" pomeni Konvencijo, pripravljeno na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti z dne 26. julija 19951 ;
(b) "goljufija" pomeni ravnanje iz člena 1 Konvencije;
_______________________
1 UL.št. C 316, 27. 11. 1995, str. 49.
(c) – "pasivna korupcija" pomeni ravnanje iz člena 2 Protokola, pripravljenega na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji h Konvenciji o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti z dne 27. septembra 19961,
– "aktivna korupcija" pomeni ravnanje iz člena 3 istega protokola;
(d) "pravna oseba" pomeni vsak subjekt, ki ima tak status po veljavnem notranjem pravu, razen držav in drugih oseb javnega prava, ki izvajajo javna pooblastila, in javnih mednarodnih organizacij;
(e) "pranje denarja" pomeni ravnanje, ki je opredeljeno v tretji alinei člena 1 Direktive Sveta št. 91/308/EGS z dne 10. junija 1991 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja2 in se nanaša na premoženjsko korist, pridobljeno z goljufijo vsaj v hujših primerih ter z aktivno in pasivno korupcijo.
ČLEN 2
Pranje denarja
Vsaka država članica sprejeme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se pranje denarja določi kot kaznivo dejanje.
_________________________
1 UL.št. C 313, 23. 10. 1996, str. 2.
2 UL.št. L 166, 28.6.1991, str. 77.
ČLEN 3
Odgovornost pravnih oseb
1. Vsaka država članica sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da pravne osebe odgovarjajo za goljufijo, aktivno korupcijo in pranje denarja, ki jih kdor koli stori v njihovo korist kot posameznik ali kot član organa pravne osebe, ki ima vodstveno funkcijo v tej pravni osebi, na podlagi:
– pooblastila za zastopanje pravne osebe ali
– pristojnosti za sprejemanje odločitev v imenu pravne osebe ali
– pristojnosti za nadzor v pravni osebi,
kakor tudi za soudeležbo pri goljufiji, aktivni korupciji ali pranju denarja ali za napeljevanje k njim ali za poskus storitve take goljufije.
2. Vsaka država članica sprejme tudi vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da poleg dejanj iz odstavka 1 pravna oseba odgovarja tudi, če oseba iz odstavka 1 z neizvajanjem kontrole ali nadzora omogoči, da njej podrejena oseba stori dejanje goljufije ali aktivne korupcije ali pranja denarja v korist te pravne osebe.
3. Odgovornost pravne osebe v skladu z odstavkoma 1 in 2 ne izključuje kazenskih postopkov zoper fizične osebe, ki so storile dejanje goljufije, aktivne korupcije ali pranja denarja ali sodelovale pri njih ali napeljevale k njim.
ČLEN 4
Sankcije zoper pravne osebe
1. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se lahko pravne osebe, odgovorne za dejanja iz člena 3(1), kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi sankcijami, ki lahko vključujejo kazenske ali nekazenske denarne sankcije, lahko pa tudi druge sankcije, kot so:
(a) izguba upravičenja do javnih podpor ali pomoči;
(b) začasna ali stalna prepoved opravljanja gospodarske dejavnosti;
(c) odreditev sodnega nadzora;
(d) sodno odrejena likvidacija.
2. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se lahko pravne osebe, odgovorne za dejanja po členu 3(2), kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi sankcijami ali ukrepi.
ČLEN 5
Zaplemba
Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da omogočita zaseg in brez poseganja v pravice dobrovernih tretjih oseb zaplemba ali odvzem predmetov ali premoženjske koristi, pridobljenih z goljufijo, aktivno in pasivno korupcijo ter pranjem denarja, ali premoženja v višini take premoženjske koristi. Država članica z zaseženimi ali zaplenjenimi predmeti, premoženjskimi koristmi ali drugim premoženjem ravna po svojem notranjem pravu.
ČLEN 6
Sodelovanje s Komisijo Evropskih skupnosti
Država članica ne sme zavrniti medsebojne pomoči v zvezi z goljufijo, aktivno in pasivno korupcijo ter pranjem denarja samo zato, ker se nanašajo na davčna ali carinska kazniva dejanja ali štejejo za taka dejanja
ČLEN 7
Sodelovanje s Komisijo Evropskih skupnosti
1. Države članice in Komisija sodelujejo pri boju proti goljufiji, aktivni in pasivni korupciji ter pranju denarja.
V ta namen Komisija zagotovi tako tehnično in operativno pomoč, kot jo pristojni državni organi potrebujejo za lažje usklajevanje preiskav.
2. Pristojni organi držav članic lahko izmenjavajo podatke s Komisijo za lažje ugotavljanje dejstev in za učinkovito ukrepanje zoper goljufijo, aktivno in pasivno korupcijo ter pranje denarja. Komisija in pristojni državni organi pri vsaki zadevi upoštevajo zahteve tajnosti preiskovalnih postopkov in varstva podatkov. V ta namen lahko država članica pri posredovanju podatkov Komisiji določi posebne pogoje, pod katerimi lahko Komisija ali druga država članica, ki se ji podatki posredujejo, te podatke uporablja.
ČLEN 8
Odgovornost Komisije za varstvo podatkov
Komisija v zvezi z izmenjavo podatkov po členu 7(2) zagotovi, da se pri obdelavi osebnih podatkov spoštuje stopnja varstva, določena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta št. 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov 1.
________________________
1 UL.št. L 281, 23.11.1995, str. 31.
ČLEN 9
Objava predpisov o varstvu podatkov
Sprejeti predpisi v zvezi z obveznostmi iz člena 8 se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti.
ČLEN 10
Posredovanje podatkov drugim državam članicam in tretjim državam
1. Ob upoštevanju pogojev iz člena 7(2) lahko Komisija pri izvajanju svojih nalog po členu 7 osebne podatke, ki jih je prejela od države članice, pošlje kateri koli drugi državi članici. Komisija o tem, da jih namerava poslati, obvesti državo članico, od katere jih je prejela.
2. Komisija lahko pri izvajanju svojih nalog po členu 7 pod istimi pogoji osebne podatke, ki jih je prejela od države članice, pošlje kateri koli tretji državi, če se država članica, ki ji je podatke posredovala, s tem strinja.
ČLEN 11
Nadzorni organ
Za opravljanje enake naloge v zvezi z osebnimi podatki, ki jih ima Komisija po tem protokolu, je pristojen kateri koli organ, imenovan ali ustanovljen za opravljanje neodvisnega nadzora nad varstvom osebnih podatkov, ki jih ima Komisija v skladu s svojimi nalogami po Pogodbi o ustanovitvi Evropskih skupnosti.
ČLEN 12
Razmerje do konvencije
1. Določbe členov 3, 5 in 6 konvencije se uporabljajo tudi za ravnanje iz člena 2 tega protokola.
2. Za ta protokol se uporabljajo tudi naslednje določbe konvencije:
– člen 4 pod pogojem, da se, razen če ni v uradnem obvestilu iz člena 16(2) tega protokola navedeno drugače, vse izjave iz člena 4(2) Konvencije uporabljajo tudi za ta protokol,
– člen 7 pod pogojem, da se, razen če ni v uradnem obvestili iz člena 16(2) tega protokola navedeno drugače, načelo ne bis in idem uporablja tudi za pravne osebe in da se vse izjave iz člena 7(2) konvencije uporabljajo tudi za ta protokol,
– člen 9 ,
– člen 10 .
ČLEN 13
Sodišče
1. Vse spore med državami članicami o razlagi ali uporabi tega protokola mora najprej obravnavati Svet po postopku, določenem v naslovu VI Pogodbe o Evropski uniji, da bi se dosegla rešitev.
Če se rešitev ne doseže v šestih mesecih, lahko stranka v sporu zadevo predloži Sodišču Evropskih skupnosti.
2. Po šestih mesecih od dneva, ko katera koli stranka o sporu obvesti drugo, se lahko Sodišču predložijo tudi vsi spori med eno ali več državami članicami in Komisijo glede uporabe člena 2 v zvezi s členom 1(e), členi 7, 8, in 10 ter četrto alineo člena 12(2) tega protokola, če se izkaže, da jih ni mogoče rešiti s pogajanji.
3. Za ta protokol se uporablja tudi Protokol, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o razlagi Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti s predhodnim odločanjem Sodišča Evropskih skupnosti z dne 29. novembra 19961 pod pogojem, da izjava države članice v skladu s členom 2 navedenega protokola velja tudi za ta protokol, razen če država članica v svojem uradnem obvestilu iz člena 16(2) tega protokola ne izjavi drugače.
ČLEN 14
Nepogodbena odgovornost
Za namene tega protokola nepogodbeno odgovornost Komisije ureja drugi odstavek člena 215 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Uporablja se člen 178 iste pogodbe.
ČLEN 15
Sodni nadzor
1. V postopkih, ki jih zaradi kršitve člena 8 ali katerega koli predpisa, sprejetega v skladu s tem členom, ali zlorabe pooblastil sproži katera koli fizična ali pravna oseba zoper odločitev Komisije, ki je naslovljena na to osebo ali se neposredno in posamično nanaša nanjo, je pristojno Sodišče.
2. Smiselno se uporabljajo člen 168 a(1) in (2), peti odstavek člena 173, prvi odstavek člena 174, prvi in drugi odstavek člena 176, člena 185 in 186 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter Statut Sodišča Evropskih skupnosti.
ČLEN 16
Začetek veljavnosti
1. Države članice sprejmejo ta protokol v skladu s svojimi ustavnimi zahtevami.
__________________________
1 UL.št. C 151, 20.5.1997, str. 1.
2. Države članice uradno obvestijo generalnega sekretarja Sveta Evropske unije o izpolnitvi ustavnih zahtev, za sprejetje tega protokola.
3. Ta protokol začne veljati 90 dni po uradnem obvestilu, ki ga pošlje država, ki je članica Evropske unije na dan, ko Svet sprejme Akt o pripravi tega protokola, in zadnja izpolni obveznost iz odstavka 2. Če konvencija na ta dan še ni začela veljati, začne protokol veljati z dnem začetka veljavnosti konvencije.
4. Uporaba člena 7(2) se odloži, dokler ustrezna ustanova Evropskih skupnosti ne izpolni obveznosti objave predpisov o varstvu podatkov iz člena 9 ali dokler niso izpolnjeni pogoji iz člena 11 glede nadzornega organa.
ČLEN 17
Pristop novih držav članic
1. K temu protokolu lahko pristopi vsaka država, ki postane članica Evropske unije.
2. Besedilo tega protokola v jeziku države pristopnice, ki ga sestavi Svet Evropske unije, je verodostojno.
3. Listine o pristopu se deponirajo pri depozitarju.
4. Za vsako državo, ki pristopi k temu protokolu, ta začne veljati 90 dni od dneva deponiranja njene listine o pristopu ali na dan začetka veljavnosti tega protokola, če po izteku navedenega 90-dnevnega roka ta še ni začel veljati.
ČLEN 18
Pridržki
1. Vsaka država članica si lahko pridrži pravico, da pranje denarja, ki se nanaša na premoženjsko korist, pridobljeno z aktivno in pasivno korupcijo, določi kot kaznivo dejanje samo v hujših primerih aktivne in pasivne korupcije. Država članica, ki ima pridržek, o podrobnostih obsega pridržka obvesti depozitarja, ko pošlje uradno obvestilo iz člena 16(2). Pridržek velja pet let od navedenega uradnega obvestila. Lahko se enkrat podaljša za nadaljnjih pet let.
2. Republika Avstrija lahko ob uradnem obvestilu iz člena 16(2) izjavi, da je člena 3 in 4 ne zavezujeta. Taka izjava preneha veljati pet let po dnevu sprejetja akta o pripravi tega protokola.
3. Drugi pridržki, razen pridržkov iz prve in druge alinee člena 12(2), niso dovoljeni.
ČLEN 19
Depozitar
1. Depozitar tega protokola je generalni sekretar Sveta Evropske unije.
2. Depozitar v Uradnem listu Evropskih skupnosti objavi informacije o poteku sprejemanja in pristopanja, izjave in pridržke ter vsa druga uradna obvestila v zvezi s tem protokolom.
V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali ta protokol.
Sestavljeno v Bruslju, dne devetnajstega junija leta tisoč devetsto sedemindevetdeset v enem izvirniku v angleškem, danskem, finskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer je vsako besedilo enako verodostojno, izvirnik je deponiran v arhivu generalnega sekretariata Sveta Evropske unije.
SKUPNA IZJAVA O ČLENU 13 (2)
Države članice izjavljajo, da se sklicevanje na člen 7 iz člena 13 (2) tega protokola uporablja samo za sodelovanje med Komisijo na eni strani in državami članicami na drugi ter ne posega v pravico držav članic, da po lastni presoji dajejo podatke med preiskovanjem kaznivih dejanj.
IZJAVA KOMISIJE O ČLENU 7
Komisija sprejema naloge, ki so ji bile zaupane po členu 7 drugega dodatnega protokola h Konvenciji o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti.
3. člen
Republika Slovenija ob deponiranju listine o pristopu poda naslednji izjavi:
V zvezi s prvim odstavkom člena 7 Konvencije, pripravljene na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, Republika Slovenija izjavlja, da je prvi odstavek člena 7 ne zavezuje v primeru točke b) drugega odstavka člena 7 konvencije.
V skladu s prvim odstavkom člena 2 Protokola, pripravljenega na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o razlagi Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti s predhodnim odločanjem Sodišča Evropskih skupnosti, Republika Slovenija izjavlja, da sprejema pristojnost Sodišča v skladu s pogoji iz točke b) drugega odstavka člena 2 protokola.
4. člen
Za izvajanje konvencije in protokolov skrbi Ministrstvo za pravosodje.
5. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
Številka: 212-05/06-54/1
Ljubljana, dne 1. februarja 2007
EPA 1230-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr.med.
| Zadnja sprememba: 03/05/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |