Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
ZAKON
O RATIFIKACIJI EVROPSKE KONVENCIJE ZA ZAŠČITO VRETENČARJEV,
KI SE UPORABLJAJO V POSKUSNE IN DRUGE ZNANSTVENE NAMENE (MEKZVU)
1. člen
Ratificira se Evropska konvencija za zaščito vretenčarjev, ki se uporabljajo v poskusne in druge znanstvene namene, sklenjena 18. marca 1986 v Strasbourgu.
2. člen
Besedilo konvencije se v izvirniku v angleškem jeziku ter v prevodu v slovenskem jeziku glasi* Dodatka A in B sta na vpogled v Sektorju za mednarodnopravne zadeve Ministrstva za zunanje zadeve:
EVROPSKA KONVENCIJA
ZA ZAŠČITO VRETENČARJEV,
KI SE UPORABLJAJO V POSKUSNE
IN DRUGE ZNANSTVENE NAMENE
PREAMBULA
Države članice sveta Evrope, podpisnice te konvencije, so se
ob sklicevanju na namen Sveta Evrope doseči večjo enotnost med svojimi člani in na njegovo željo sodelovati z drugimi državami pri zaščiti živih živali, ki se uporabljajo v poskusne in druge znanstvene namene;
ob zavedanju, da je človek moralno obvezan spoštovati vse živali in da mora ustrezno upoštevati njihovo zmožnost trpljenja in pomnenja;
vendar ob sprejemanju, da mora človek pri svojem iskanju znanja, zdravja in varnosti uporabljati živali, kjer smiselno pričakuje, da bodo rezultati poglobili znanje ali bodo v splošno korist človeka ali živali prav tako, kakor jih uporablja za hrano, obleko in kot tovorne živali;
odločene, da omejijo uporabo živali v poskusne in druge znanstvene namene s ciljem nadomestiti to uporabo, kjer koli je to izvedljivo, zlasti z iskanjem nadomestnih možnosti in spodbujanjem uporabe teh nadomestnih možnosti;
v želji sprejeti skupne določbe za zaščito živali, uporabljenih v teh postopkih, ki lahko povzročijo bolečino, trpljenje, stisko ali trajno škodo, in za zagotovitev, da so tam, kjer se jim ni mogoče izogniti, čim manjši,
dogovorile o naslednjem:
DEL I
Splošna načela
Člen 1
1. Ta konvencija velja za vse živali, ki se uporabljajo ali nameravajo uporabiti v poskusnem ali drugem znanstvenem postopku, kjer ta postopek lahko povzroči bolečino, trpljenje, stisko ali trajne poškodbe. Ne velja za kmetijsko ali klinično veterinarsko prakso, ki ni namenjena poskusom.
2. V tej konvenciji:
a. "žival", razen če je drugače opredeljeno, pomeni vsakega živega vretenčarja, razen človeka, vključno s prosto živečimi in/ali reprodukcijskimi larvalnimi oblikami, vendar brez drugih fetalnih ali embrionalnih oblik;
b. "namenjena uporabi" pomeni vzrejena ali gojena za prodajo, razpolaganje ali uporabo v poskusnih ali drugih znanstvenih postopkih;
c. "postopek" pomeni kakršno koli uporabo živali v poskusne ali druge znanstvene namene, ki le-tej lahko povzroči bolečino, trpljenje, stisko ali trajne poškodbe, vključno z vsakim ukrepanjem, ki povzroči ali lahko povzroči rojstvo živali v takih okoliščinah, pri čemer so izključene najmanj boleče metode, sprejete kot sodobna praksa (to je "humane" metode) usmrtitve ali označevanja živali. Postopek se začne, ko je žival prvič pripravljena za uporabo, in se konča, ko nadaljnja opažanja za ta postopek niso več potrebna. Kljub uporabi anestezije ali analgetika ali drugih metod za preprečevanje bolečine, trpljenja, stiske ali trajne škode, je uporaba živali še vedno v obsegu te opredelitve;
d. "pristojna oseba" pomeni vsako osebo, za katero pogodbenica meni, da je na njenem ozemlju pristojna opravljati ustrezno funkcijo, opisano v tej konvenciji;
e. "pristojni organ" pomeni na ozemlju dane pogodbenice organ, telo ali osebo, imenovano v ta namen;
f. "ustanova" pomeni vsak stalen ali premičen objekt, katero koli stavbo, skupino stavb ali druge prostore, vključno s krajem, ki ni povsem ograjen ali pokrit;
g. "vzrejna ustanova" pomeni vsako ustanovo, kjer živali gojijo za uporabo v postopkih;
h. "dobavna ustanova" pomeni vsako ustanovo, razen vzrejne ustanove, od koder se živali dobavljajo za uporabo v postopkih;
i. "uporabniška ustanova" pomeni vsako ustanovo, kjer živali uporabljajo v postopkih;
j. "humana metoda ubijanja" pomeni usmrtitev živali s kar najmanjšim telesnim in duševnim trpljenjem, primerno živalski vrsti.
Člen 2
Postopek se sme izvajati samo zaradi enega ali več naslednjih namenov ob upoštevanju omejitev, predpisanih v tej konvenciji:
a. i. izogibanje ali preprečevanje bolezni, bolehnosti, drugih nenormalnosti ali njihovih učinkov pri človeku, vretenčarjih ali nevretenčarjih ali rastlinah, vključno s proizvodnjo in preskušanjem kakovosti, učinkovitosti in varnosti zdravil, snovi ali proizvodov;
ii. odkrivanje ali zdravljenje bolezni, bolehnosti ali druge nenormalnosti ali njihovih učinkov pri ljudeh, vretenčarjih ali nevretenčarjih ali rastlinah;
b. odkrivanje, oceno, uravnavanje ali spreminjanje fizioloških pogojev pri človeku, vretenčarjih in nevretenčarjih ali rastlinah;
c. varstvo okolja;
d. znanstvene raziskave;
e. izobraževanje in usposabljanje;
f. sodnomedicinske preiskave.
Člen 3
Vsaka pogodbenica se zavezuje opraviti vse potrebne korake, da bi uresničila določbe te konvencije in zagotovila učinkovit sistem nadzora ter nadziranja kakor hitro je mogoče ter v vsakem primeru v obdobju petih let od dneva začetka veljavnosti te konvencije za to pogodbenico.
Člen 4
Nobena določba te konvencije ne vpliva na svobodno izbiro pogodbenic za sprejetje strožjih ukrepov za zaščito živali, uporabljenih v postopkih, ali za nadzor in omejitev uporabe živali v postopkih.
DEL II
Splošna oskrba in nastanitev
Člen 5
1. Za vsako žival, ki se uporablja ali se namerava uporabljati v postopku, se zagotovi nastanitev, okolje, vsaj minimalna stopnja svobode gibanja, hrana, voda in oskrba, primerna njenemu zdravju in počutju. Kolikor je mogoče se zmanjša vsaka omejitev obsega, v katerem lahko žival zadovoljuje svoje fiziološke in vedenjske potrebe. Pri izvajanju te določbe je treba upoštevati napotke za namestitev in oskrbo živali, predstavljene v Dodatku A k tej konvenciji.
2. Pogoje v okolju, v katerih se živali vzrejajo, gojijo ali uporabljajo, je treba dnevno pregledovati.
3. Dobro počutje in stanje živali se opazujeta dovolj pozorno in pogosto, da se prepreči bolečina ali trpljenje, stiska ali trajna škoda, ki se jim je mogoče izogniti.
4. Vsaka pogodbenica določi postopke za zagotovitev, da se vsaka odkrita pomanjkljivost ali trpljenje popravi, kakor hitro je mogoče.
DEL III
Vodenje postopka
Člen 6
1. Postopek se za kateri koli namen iz člena 2 ne opravlja, če je sprejemljivo in praktično na voljo neka druga znanstveno zadovoljiva metoda, pri kateri uporaba živali ni potrebna.
2. Vsaka pogodbenica mora spodbujati znanstvene raziskave razvoja metod, ki bi lahko zagotovile enake informacije, kakor so tiste, pridobljene v postopkih.
Člen 7
Kadar je treba opraviti postopek, se skrbno preuči izbor vrste in se, kjer je treba, pojasni pristojnemu organu; pri izbiri postopkov je treba izbrati tiste, ki uporabljajo minimalno število živali, povzročijo najmanj bolečine, trpljenja, stiske ali trajne škode in bodo najverjetneje dali zadovoljive rezultate.
Člen 8
Postopek se opravi pod splošno ali lokalno anestezijo, z analgetikom ali z drugo metodo, zasnovano tako, da kar najbolj prepreči bolečino, trpljenje, stisko ali trajno škodo in se uporablja skozi ves postopek, razen če:
a. je bolečina, povzročena s postopkom, manjša, kakor je poslabšanje počutja živali, ki ga povzroči uporaba anestezije ali analgetika; ali
b. je uporaba anestezije ali analgetika združljiva z namenom postopka. V teh primerih se sprejmejo ustrezni zakonodajni in/ali upravni ukrepi, ki zagotavljajo, da se noben tak postopek ne opravi po nepotrebnem.
Člen 9
1. Kjer se načrtuje, da bo na živali opravljen postopek, ki ji bo ali bi ji lahko povzročil hudo bolečino, ki bo verjetno trajala, je treba postopek posebej prijaviti in upravičiti ali pa ga mora posebej dovoliti pristojni organ.
2. Treba je sprejeti ustrezne zakonodajne in/ali upravne ukrepe za zagotovitev, da se noben tak postopek ne opravi po nepotrebnem.
Ti ukrepi vključujejo:
— posebno dovoljenje pristojnega organa;
— ali posebno izjavo o tem postopku pristojnemu organu in sodno ali upravno ukrepanje tega organa, če ni prepričan, da je postopek dovolj pomemben za zadovoljevanje bistvenih potreb človeka ali živali, vključno z reševanjem znanstvenih problemov.
Člen 10
Med postopkom je treba za uporabljeno žival upoštevati določbe člena 5, razen kjer so nezdružljive s ciljem postopka.
Člen 11
1. Na koncu postopka se odloči, ali žival ostane pri življenju ali se humano usmrti. Žival se ne sme ohraniti pri življenju, če je verjetno, da bo trpela trajne bolečine ali stisko, čeprav je bila v vseh drugih vidikih povrnjena v običajno zdravstveno stanje.
2. Odločitve iz odstavka 1 tega člena sprejme pristojna oseba, predvsem veterinar ali oseba, ki je po členu 13 odgovorna za postopek ali ga je opravila.
3. Kadar se na koncu postopka:
a. žival ohrani pri življenju, je deležna oskrbe, ki ustreza njenemu zdravstvenemu stanju, zagotovljen ima veterinarski nadzor ali nadzor druge pristojne osebe ter se vzdržuje pri pogojih, skladnih z zahtevami člena 5. Od pogojev, predpisanih v tem pododstavku, pa se lahko odstopa, kadar po mnenju veterinarja žival kot posledica tega odstopanja ne bi trpela;
b. žival ne bo ohranila pri življenju ali njenemu počutju ne bodo koristile določbe člena 5, jo je treba čimprej humano usmrtiti.
4. Nobena žival, uporabljena v postopku, ki je povzročil resno ali trajno bolečino ali trpljenje, ne glede na to, ali je bila uporabljena anestezija ali analgetik, se ne uporablja v nadaljnjem postopku, razen če ji ni povrnjeno dobro zdravje in počutje ter:
a. je nadaljnji postopek tak, da bo žival pod splošno anestezijo, ki se bo podaljšala, do usmrtitve živali; ali
b. nadaljnji postopek zajema le manjše posege.
Člen 12
Ne glede na druge določbe te konvencije lahko pristojni organ dovoli, kadar je to zaradi zakonitih interesov postopka potrebno, da se zadevna žival osvobodi, pod pogojem, da je prepričan o izvajanju najboljše oskrbe za varovanje počutja živali. Postopki za osvoboditev živali se ne dovolijo zgolj zaradi izobraževanja ali usposabljanja.
DEL IV
Dovoljenje
Člen 13
Postopek za namene iz člena 2 smejo izvajati samo pooblaščene osebe ali pa se sme izvajati pod neposredno odgovornostjo pooblaščene osebe ali če je poskusni ali drug znanstveni projekt dovoljen v skladu z določbami nacionalne zakonodaje. Pristojni organ izda dovoljenje samo osebam, za katere meni, da so za to usposobljene.
DEL V
Vzrejne ali dobavne ustanove
Člen 14
Vzrejne ali dobavne ustanove se registrirajo pri pristojnem organu, vendar ob odobritvi opustitve po členu 21 ali členu 22. Te registrirane ustanove izpolnjujejo zahteve člena 5.
Člen 15
Registracija po členu 14 določa osebo, ki je zadolžena za ustanovo, pristojno za dajanje ali urejanje primerne oskrbe vrstam živali, ki se v ustanovi vzrejajo ali vzdržujejo.
Člen 16
1. V registrirani vzrejni ustanovi so vzpostavljeni postopki, da se za živali, ki so tam vzrejene, vpisuje število in vrsta živali ob odhodu, datumi odhodov in naslov prejemnika.
2. V registrirani dobavni ustanovi so vzpostavljeni postopki za vpis števila in vrste živali ob prihodu in odhodu, datumi teh premikov, od koga so bile te živali nabavljene in naslov prejemnika.
3. Pristojni organ predpiše dokumentacijo, ki jo je treba hraniti, oseba, ki je zadolžena za ustanove iz odstavkov 1 in 2 tega člena, pa mu jo mora dati na razpolago; to dokumentacijo je treba hraniti najmanj tri leta od datuma zadnjega vpisa.
Člen 17
1. Pred odstavitvijo sta vsaka pes in mačka v ustanovi posamezno in trajno označena na najmanj boleč način.
2. Kadar je neoznačen pes ali mačka pripeljan v ustanovo prvič po odstavitvi, mora biti čim prej označen.
3. Kadar je pes ali mačka prenesen/-a iz ene ustanove v drugo pred odstavitvijo in ni izvedljivo, da bi bil/-a označen/-a prej, se, dokler ga/je ni mogoče označiti, hrani celoten vpis v dokumentu, ki navaja predvsem njegovo/njeno mater.
4. Podrobnosti o identiteti in poreklu vsakega psa ali mačke se vpišejo v dokumentacijo ustanove.
DEL VI
Uporabniške ustanove
Člen 18
Uporabniške ustanove se registrirajo ali drugače odobrijo pri pristojnem organu in izpolnjujejo pogoje iz člena 5.
Člen 19
V uporabniških ustanovah se poskrbi za primerne naprave in opremo za uporabljene vrste živali in za izvajanje postopkov, ki se tam opravljajo. Oblika, zgradba in delovanje teh naprav in opreme so taki, da zagotavljajo čim bolj učinkovito izvajanje postopkov za pridobitev doslednih rezultatov z najmanjšim številom živali in najmanjšo stopnjo bolečine, trpljenja, stiske ali trajnih poškodb.
Člen 20
V uporabniških ustanovah se:
a. določi oseba ali osebe, ki so administrativno odgovorne za oskrbo živali in delovanje opreme;
b. zagotovi zadovoljivo število usposobljenega osebja;
c. izdelajo primerni postopki za zagotavljanje veterinarskega svetovanja in zdravljenja;
d. mora določiti veterinar ali druga usposobljena oseba za svetovanje v zvezi z dobrim počutjem živali.
Člen 21
1. Živali spodaj navedenih vrst, ki se bodo uporabile v postopkih, se nabavijo neposredno iz registriranih vzrejnih ustanov ali pa iz njih izhajajo, razen če je bila odobrena splošna ali posebna oprostitev po postopkih, ki jih bo določila pogodbenica:
miš: mus musculus
podgana: rattus norvegicus
morski prašiček: cavia porcellus
zlati hrček: mesocricerus auratus
kunec: oryctolagus cuniculus
pes: canis familiaris
mačka: felis catus
navadna prepelica: coturnix coturnix
2. Vsaka pogodbenica se zavezuje, da bo določbe odstavka 1 tega člena razširila na druge vrste, zlasti iz razreda primatov, kakor hitro se upravičeno obeta zadostna dobava namensko vzrejenih živali teh vrst.
3. V postopkih se potepuške živali udomačenih vrst ne uporabljajo. Splošna izjema po pogojih odstavka 1 tega člena se ne sme razširiti na potepuške pse in mačke.
Člen 22
V uporabniških ustanovah se uporabljajo samo živali, dobavljene iz registriranih vzrejnih ali dobavnih ustanov, razen če je bila pridobljena splošna ali posebna izjema po postopkih, ki jih določi pogodbenica.
Člen 23
Postopki se lahko, kadar odgovorni organ dovoli, opravljajo zunaj uporabniških ustanov.
Člen 24
V uporabniških ustanovah se izdelajo postopki za vodenje dokumentacije, ki je na zahtevo dostopna pristojnemu organu. Ti vpisi zlasti zadoščajo za izpolnjevanje zahtev člena 27 in poleg tega kažejo število in vrsto vseh nabavljenih živali, od koga so bile nabavljene ter datum njihovega prihoda.
DEL VII
Izobraževanje in usposabljanje
Člen 25
1. Postopke za izobraževanje, usposabljanje in nadaljnje usposabljanje za poklice ali druga dela, vključno z oskrbo živali, ki se uporabljajo ali se nameravajo uporabiti v postopkih, je treba prijaviti pri pristojnem organu, opraviti ali nadzorovati pa jih mora usposobljena oseba, ki bo odgovorna za zagotavljanje, da so postopki skladni z nacionalno zakonodajo po pogojih te konvencije.
2. Postopki s področja izobraževanja, usposabljanja ali nadaljnjega usposabljanja za druge namene, kakor so navedeni v odstavku 1, niso dovoljeni.
3. Postopki iz odstavka 1 tega člena se omejijo na absolutno potrebne za namene zadevnega izobraževanja ali usposabljanja in se dovolijo samo, če njihovega cilja ni mogoče doseči s primerljivo učinkovitimi avdiovizualnimi ali drugimi primernimi metodami.
Člen 26
Osebe, ki opravljajo postopke, sodelujejo v postopkih ali skrbijo za živali, ki so uporabljene v postopkih, vključno z nadziranjem, morajo biti ustrezno izobražene in usposobljene.
DEL VIII
Statistične informacije
Člen 27
1. Vsaka pogodbenica zbira statistične informacije o uporabi živali v postopkih in jih, kadar je to zakonito, daje na voljo javnosti.
2. Informacije se zbirajo v zvezi s:
a. številom in vrstami živali, uporabljenih v postopkih;
b. številom živali v izbranih kategorijah, uporabljenih v postopkih, neposredno povezanih z medicino, izobraževanjem in usposabljanjem;
c. številom živali v izbranih kategorijah, uporabljenih v postopkih za varstvo človeka in okolja;
d. številom živali v izbranih kategorijah, uporabljenih v postopkih, zahtevanih po zakonu.
Člen 28
1. Ob upoštevanju zahtev nacionalne zakonodaje v zvezi s tajnostjo in zaupnostjo vsaka pogodbenica vsako leto generalnemu sekretarju Sveta Evrope sporoči informacije v zvezi s postavkami, navedenimi v odstavku 2 člena 27, ki so predstavljene v obliki, določeni v Dodatku B k tej konvenciji.
2. Generalni sekretar Sveta Evrope objavi statistične informacije, prejete od pogodbenic, v zvezi s postavkami iz odstavka 2 člena 27.
3. Vsaka pogodbenica je vabljena, da generalnemu sekretarju Sveta Evrope sporoči naslov svojega nacionalnega organa, od katerega je mogoče na zahtevo dobiti informacije o podrobnejši nacionalni statistiki. Ti naslovi bodo vsebovani v publikacijah o statistiki, ki jih izdela generalni sekretar Sveta Evrope.
DEL IX
Priznavanje postopkov, opravljenih na ozemlju druge pogodbenice
Člen 29
1. Da bi se izognili nepotrebnemu ponavljanju postopkov, ki jih zahteva zakon o zdravju in varnosti, vsaka pogodbenica, kadar je to smotrno, prizna rezultate postopkov, opravljenih na ozemlju druge pogodbenice.
2. V ta namen se pogodbenice obvezujejo, da bodo, kadar je to smotrno in zakonito, druga drugi pomagale, zlasti z zagotavljanjem informacij o svoji zakonodaji in upravni praksi v zvezi z zahtevami za postopke, ki jih je treba opraviti v podporo prošnjam za registracijo proizvodov, pa tudi dejanskih informacij o postopkih, opravljenih na njihovem ozemlju, in o pooblastilu ali drugih administrativnih podrobnostih v zvezi s temi postopki.
DEL X
Večstranska posvetovanja
Člen 30
Pogodbenice imajo v petih letih od začetka veljavnosti te konvencije in nato vsakih pet let ali pogosteje, če bi to zahtevala večina pogodbenic, večstranska posvetovanja v Svetu Evrope o preučitvi uporabe te konvencije in priporočljivosti njene spremembe ali razširitve njenih določb. Posvetovanja potekajo na sestankih, ki jih skliče generalni sekretar Sveta Evrope. Pogodbenice generalnemu sekretarju Sveta Evrope vsaj dva meseca pred sestanki sporočijo ime svojega predstavnika.
DEL XI
Končne določbe
Člen 31
Ta konvencija je na voljo za podpis državam članicam Sveta Evrope in Evropski skupnosti. Je predmet ratifikacije, sprejetja ali odobritve. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.
Člen 32
1. Ta konvencija začne veljati prvi dan v mesecu po poteku šestih mesecev po datumu, ko štiri države članice Sveta Evrope v skladu s členom 31 izrazijo svojo privolitev, da jih Konvencija zavezuje.
2. Za podpisnika, ki naknadno izrazi svojo privolitev, da ga Konvencija zavezuje, le-ta začne veljati prvi dan meseca, ki sledi poteku šestih mesecev po datumu deponiranja listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.
Člen 33
1. Po začetku veljavnosti te konvencije lahko Odbor ministrov Sveta Evrope katero koli državo, ki ni članica Sveta, s sklepom, ki ga je sprejela večina iz člena 20.d Statuta Sveta Evrope, in s soglasnim glasovanjem predstavnikov držav pogodbenic, upravičenih do sedeža v odboru, povabi, da pristopi k tej konvenciji.
2. V zvezi s katero koli pristopno državo začne Konvencija veljati prvi dan v mesecu, ki sledi poteku šestih mesecev od dneva deponiranja listine o pristopu pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.
Člen 34
1. Vsaka podpisnica lahko med podpisom ali ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu izrazi enega ali več pridržkov. Pridržkov pa ni mogoče izraziti v zvezi s členi 1 do 14 ali členi 18 do 20.
2. Vsaka pogodbenica, ki je izrazila pridržek po prejšnjem odstavku, ga lahko v celoti ali delno umakne z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope. Umik začne veljati z dnem, ko generalni sekretar prejme tako obvestilo.
3. Pogodbenica, ki je izrazila pridržek v zvezi z neko določbo te konvencije, ne more zahtevati, da druga pogodbenica uporablja to določbo; lahko pa se, če je njen pridržek delen ali pogojen, sklicuje na uporabo te določbe v takem obsegu, kakršnega je sama sprejela.
Člen 35
1. Vsaka podpisnica lahko med podpisom ali ob deponiranju svojih listin o ratifikaciji, odobritvi ali pristopu opredeli ozemlje ali ozemlja, na katerih se ta konvencija uporablja.
2. Vsaka pogodbenica lahko kadar koli kasneje z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, razširi uporabo te konvencije na katero koli ozemlje, navedeno v izjavi. Za to ozemlje začne Konvencija veljati prvi dan v mesecu po poteku šestih mesecih od dneva, ko generalni sekretar prejme to izjavo.
3. Vsaka izjava, dana po prejšnjih dveh odstavkih, se lahko v zvezi s katerim koli ozemljem, opredeljenem v tej izjavi, umakne z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja. Umik začne veljati prvi dan v mesecu po poteku šestih mesecev od dneva, ko generalni sekretar prejme to obvestilo.
Člen 36
1. Vsaka pogodbenica se lahko kadar koli odpove tej konvenciji z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope.
2. Taka odpoved začne veljati prvi dan v mesecu po poteku šestih mesecev od dneva, ko generalni sekretar prejme to obvestilo.
Člen 37
Generalni sekretar Sveta Evrope obvesti države članice Sveta Evrope, Evropskih skupnosti in vsako državo, ki je pristopila k tej konvenciji, o:
a. vsakem podpisu;
b. deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu;
c. vsakem datumu začetka veljavnosti te konvencije po členih 32, 33 in 35;
d. vsakem drugem dejanju, obvestilu ali sporočilu v zvezi s to konvencijo.
V potrditev navedenega smo podpisani, za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo.
Sestavljeno v Strasbourgu 18. marca 1986 v angleškem in francoskem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni, v enem samem izvodu, ki se deponira v arhivih Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope pošlje overjene kopije vsaki državi članici Sveta Evrope, Evropskim skupnostim in vsaki državi, povabljeni, da pristopi k tej konvenciji.
3. člen
Republika Slovenija daje v skladu s členom 34(1) konvencije naslednji pridržek:
Na podlagi člena 34(1) Evropske konvencije za zaščito vretenčarjev, ki se uporabljajo v poskusne in druge znanstvene namene, se Republika Slovenija ne šteje za zavezano zahtevam po sporočanju statističnih podatkov iz člena 28(1) navedene konvencije.
4. člen
Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - Veterinarska uprava Republike Slovenije.
5. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 801-12/06-25/1
Ljubljana, dne 29. septembra 2006
EPA 957-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr.med.
| Zadnja sprememba: 02/14/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |