Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
ZAKON
O RATIFIKACIJI MEDNARODNE KONVENCIJE O UREDITVI KITOLOVA IN PROTOKOLA K MEDNARODNI KONVENCIJI O UREDITVI KITOLOVA,
PODPISANI V WASHINGTONU, Z DATUMOM 2. DECEMBER 1946 (MKUK)
1. člen
Ratificirata se Mednarodna konvencija o ureditvi kitolova, sestavljena v Washingtonu 2. decembra 1946, in Protokol k Mednarodni konvenciji o ureditvi kitolova, podpisani v Washingtonu, z datumom 2. december 1946, sestavljen v Washingtonu 19. novembra 1956.
2. člen
Besedilo konvencije in protokola se v izvirniku v angleškem jeziku ter v prevodu v slovenskem jeziku glasi:
Mednarodna konvencija o ureditvi kitolova
Vlade, katerih pooblaščeni predstavniki so podpisali to konvencijo,
ob spoznanju interesa držav sveta za varovanje staležev kitov kot pomembnih naravnih virov za prihodnje rodove;
ker je v zgodovini kitolova na različnih območjih prihajalo do prelova kitov v tolikšnem obsegu, da je nujno zavarovati vse vrste kitov pred nadaljnjim prelovom;
ob spoznanju, da se staleži kitov lahko povečajo po naravni poti, če je kitolov pravilno urejen, in da bo povečanje staležev kitov omogočilo povečanje števila kitov, ki jih je mogoče uloviti, ne da bi bili ti naravni viri ogroženi;
ob spoznanju, da je v skupnem interesu, da se čim prej dosežejo optimalni staleži kitov, ne da bi to povzročilo obsežne gospodarske in prehranske težave;
ob spoznanju, da bi moral biti pri uresničevanju teh ciljev kitolov omejen na tiste vrste, ki najbolje prenesejo izkoriščanje, tako da bi imele vrste kitov, katerih število je zdaj močno zmanjšano, čas za obnovo;
v želji, da se vzpostavi sistem mednarodne ureditve kitolova za zagotovitev pravilnega in učinkovitega ohranjanja in rasti staležev kitov na podlagi načel Mednarodnega sporazuma o ureditvi kitolova, podpisanega v Londonu 8. junija 1937, in njegovih protokolov, podpisanih v Londonu 24. junija 1938 in 26. novembra 1945,
in
ob odločitvi o sklenitvi te konvencije za ohranjanje staležev kitov in omogočanje urejenega razvoja kitolovne industrije;
so se dogovorile:
I. člen
1. Konvenciji je priložen program, ki je njen sestavni del. Vsako sklicevanje na konvencijo vključuje tudi omenjeni program v njegovi sedanji obliki ali kakor bo spremenjen v skladu s V. členom.
2. Konvencija se uporablja za predelovalne ladje, kopenske postaje in kitolovke, ki so v pristojnosti vlad pogodbenic, ter za vse vode, v katerih izvajajo kitolov.
II. člen
Izrazi, uporabljeni v tej konvenciji:
· "predelovalna ladja" je ladja, v ali na kateri se kiti predelujejo v celoti ali delno;
· "kopenska postaja" je obrat na kopnem, v katerem kite predelujejo v celoti ali delno;
· "kitolovka" je ladja, ki se uporablja za lov, ulov, vlečenje, zadrževanje ali sledenje kitov;
· "vlade pogodbenice" pomeni vse vlade, ki so deponirale listino o ratifikaciji ali poslale uradno obvestilo o pristopu h konvenciji.
III. člen
1. Vlade pogodbenice soglašajo, da se ustanovi Mednarodna komisija za kitolov, v nadaljevanju komisija, v kateri je po en član iz vsake vlade pogodbenice. Vsak član ima en glas, spremlja ga lahko en ali več strokovnjakov ali svetovalcev.
2. Komisija med člani izvoli predsednika in podpredsednika ter sprejme svoj poslovnik. Komisija odloča z navadno večino članov, ki glasujejo, razen pri zadevah iz V. člena, ko se zahteva tričetrtinska večina. V poslovniku je lahko predvideno, da se odločitve sprejemajo tudi drugače kakor na sestankih komisije.
3. Komisija lahko imenuje sekretarja in osebje.
4. Komisija lahko ustanovi odbore svojih članov in strokovnjakov ali svetovalcev, za katere meni, da je potrebno, da opravljajo naloge, za katere jih pooblasti.
5. Stroške članov komisije in njihovih strokovnjakov ali svetovalcev določijo njihove vlade.
6. Ker se bodo z ohranjanjem in razvojem kitolova in kitolovnih proizvodov ukvarjale specializirane agencije, povezane z Združenimi narodi, in v želji, da bi se izognili podvajanju pristojnosti, se bodo v dveh letih od začetka veljavnosti konvencije vlade pogodbenice med seboj posvetovale in odločile, ali naj komisijo vključijo v okvir specializirane agencije, povezane z Združenimi narodi.
7. V vmesnem času bo Vlada Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska v posvetovanju z drugimi vladami pogodbenicami poskrbela za sklic prvega sestanka komisije in začela posvetovanje iz prejšnjega odstavka.
8. Naslednji sestanki komisije se skličejo, kakor odloči komisija.
IV. člen
1. Komisija lahko v sodelovanju z neodvisnimi agencijami vlad pogodbenic ali drugimi javnimi ali zasebnimi agencijami, ustanovami ali organizacijami ali prek njih, lahko pa tudi neodvisno (a) spodbuja, priporoča ali organizira študije in raziskave v zvezi s kitolovom, če je potrebno; (b) zbira in analizira statistične informacije o obstoječem stanju in spremembah staležev kitov in učinkih kitolovnih dejavnosti na njih; (c) preučuje, ocenjuje in razširja informacije o načinih ohranjanja in povečevanja staležev kitov.
2. Komisija poskrbi za objavo poročil o svojih dejavnostih in lahko neodvisno ali v sodelovanju z Mednarodnim uradom za kitolovno statistiko v Sandefjordu na Norveškem in drugimi organizacijami in agencijami objavi poročila, za katera meni, da je to primerno, in statistične, znanstvene in druge ustrezne informacije v zvezi s kitolovom.
V. člen
1. Komisija lahko občasno spremeni določbe programa, tako da sprejme pravila o ohranjanju in rabi kitov, s katerimi določi (a) zavarovane in nezavarovane vrste; (b) kitolovno sezono in lovopust; (c) kitolovne in nekitolovne vode, vključno z določitvijo zavarovanih območij; (d) mejne velikosti za posamezne vrste; (e) čas, načine in intenzivnost kitolova (vključno z največjim dovoljenim ulovom kitov v posamezni sezoni); (f) vrste in specifikacije orodja, naprav in pripomočkov, ki se smejo uporabljati; (g) načine meritev in (h) statistiko o ulovu in druge statistične in biološke podatke.
2. Spremembe programa (a) ustrezajo uresničevanju ciljev in namena te konvencije in zagotavljanju ohranjanja rasti in optimalne rabe staležev kitov; (b) temeljijo na znanstvenih dognanjih; (c) ne vsebujejo omejitev števila ali državne pripadnosti predelovalnih ladij ali kopenskih postaj in ne določajo kvot za kateri koli obrat, ladjo ali kopensko postajo ali za katero koli skupino predelovalnih ladij ali kopenskih postaj in (d) upoštevajo interese porabnikov kitolovnih proizvodov in kitolovne industrije.
3. Vsaka sprememba začne za vlade pogodbenice veljati devetdeset dni po tem, ko komisija o spremembi uradno obvesti vse vlade pogodbenice, razen če (a) katera vlada predloži komisiji ugovor proti spremembi pred potekom tega devetdesetdnevnega roka, sprememba za nobeno vlado ne velja še dodatnih devetdeset dni; (b) nato lahko katera koli druga vlada pogodbenica predloži ugovor proti spremembi pred potekom dodatnih devetdesetih dni ali pred potekom tridesetih dni od dneva prejema zadnjega ugovora, prejetega v obdobju dodatnih devetdesetih dni, odvisno od tega, kateri datum je poznejši, in (c) nato sprememba začne veljati za vse vlade pogodbenice, ki niso predložile ugovora, ne velja pa za vlade, ki so ugovarjale do dneva, ko ugovor umaknejo. Komisija uradno obvesti vse vlade pogodbenice takoj po prejemu posameznega ugovora ali umika ugovora, vlade pogodbenice pa potrdijo prejem uradnih obvestil o spremembah, ugovorih in umikih ugovorov.
4. Nobena sprememba ne začne veljati pred 1. julijem 1949.
VI. člen
Komisija lahko občasno pošlje priporočilo kateri koli ali vsem vladam pogodbenicam o kateri koli zadevi, ki se nanaša na kite ali kitolov ter na cilje in namene te konvencije.
VII. člen
Vlade pogodbenice zagotovijo, da se Mednarodnemu uradu za kitolovno statistiko v Sandefjordu na Norveškem ali drugemu organu, ki ga določi komisija, čim prej pošljejo uradna obvestila ter statistični in drugi podatki, ki jih zahteva konvencija, v obliki in na način, ki ga določi komisija.
VIII. člen
1. Ne glede na vsebino konvencije lahko vsaka vlada pogodbenica vsakemu svojemu državljanu izda posebno dovoljenje, ki mu omogoča, da ubija, lovi in obdeluje kite za znanstvenoraziskovalne namene ob upoštevanju omejitev glede števila in drugih pogojev, za katere vlada pogodbenica meni, da so ustrezni, tako da so ubijanje, kitolov in predelava kitov po določbah tega člena izvzeti iz izvajanja konvencije. Vsaka vlada pogodbenica takoj poroča komisiji o vseh takih izdanih dovoljenjih. Vsaka vlada pogodbenica lahko kadar koli prekliče vsako posebno dovoljenje, ki ga je izdala.
2. Kiti, ulovljeni na podlagi posebnih dovoljenj, se predelajo, kolikor je mogoče, z iztržkom pa se ravna v skladu z navodili vlade, ki je izdala dovoljenje.
3. Če je mogoče, vsaka vlada pogodbenica pošlje organu, ki ga določi komisija, v časovnih presledkih, ki niso daljši od enega leta, znanstvene informacije o kitih in kitolovu, ki so ji na voljo, vključno z izsledki raziskav, opravljenih na podlagi prvega odstavka tega člena in IV. člena.
4. Ob priznavanju, da sta stalno zbiranje in analiza bioloških podatkov, povezanih z dejavnostmi predelovalnih ladij in kopenskih postaj, nujno potrebna za preudarno in konstruktivno upravljanje kitolova, bodo vlade pogodbenice sprejele vse izvedljive ukrepe za pridobivanje takih podatkov.
IX. člen
1. Vsaka vlada pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi izvajanje konvencije in kaznovanje za kršitve njenih določb, ki jih pri svojih dejavnostih storijo osebe ali plovila v njeni pristojnosti.
2. Harpunarjem in posadkam kitolovk se ne plačujejo premije ali nadomestila, izračunana na podlagi rezultatov njihovega dela, v zvezi s kiti, katerih lov je s konvencijo prepovedan.
3. Pregon zaradi kršitev konvencije ali ravnanja v nasprotju z njo sproži vlada, v katere pristojnost spadajo taka dejanja.
4. Vsaka vlada pogodbenica pošlje komisiji vse podrobnosti o kršitvah določb konvencije, ki jih storijo osebe ali plovila v njeni pristojnosti, kakor o njih poročajo njeni inšpektorji. Taka informacija vključuje navedbo ukrepov, sprejetih zaradi obravnavanja kršitve, in izrečenih kazni.
X. člen
1. Konvencija se ratificira, listine o ratifikaciji pa se deponirajo pri vladi Združenih držav Amerike.
2. Vlada, ki ni podpisala konvencije, lahko po začetku njene veljavnosti k njej pristopi, o čemer pisno uradno obvesti vlado Združenih držav Amerike.
3. Vlada Združenih držav Amerike obvesti vse druge vlade pogodbenice in vse vlade, ki h konvenciji pristopijo, o deponiranih ratifikacijah in prejetih obvestilih o pristopu.
4. Konvencija začne veljati, ko listine o ratifikaciji deponira vsaj šest vlad podpisnic, med njimi vlade Nizozemske, Norveške, Zveze sovjetskih socialističnih republik, Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska ter Združenih držav Amerike, za te vlade, za druge vlade, ki pozneje ratificirajo ali pristopijo h konvenciji, pa začne veljati na dan deponiranja listine o ratifikaciji ali na dan prejema njihovega uradnega obvestila o pristopu.
5. Določbe programa se ne uporabljajo pred 1. julijem 1948. Spremembe programa, sprejete na podlagi V. člena, se ne uporabljajo pred 1. julijem 1949.
XI. člen
Vsaka vlada pogodbenica lahko odpove konvencijo vsako leto 30. junija, tako da 1. januarja istega leta ali pred tem datumom o odpovedi obvesti vlado depozitarja, ki po prejemu obvestila to takoj sporoči drugim vladam pogodbenicam. Druga vlada pogodbenica lahko enako v enem mesecu po prejemu takega obvestila od depozitarja pošlje obvestilo o svoji odpovedi, tako da konvencija zanjo preneha veljati 30. junija istega leta.
Datum konvencije je datum, ko je konvencija na voljo za podpis, podpiše pa se lahko v štirinajstih dneh od navedenega datuma.
V POTRDITEV tega so pravilno pooblaščeni podpisniki podpisali to konvencijo.
SESTAVLJENO v Washingtonu drugega decembra 1946 v angleškem jeziku; izvirnik se deponira v arhivih vlade Združenih držav Amerike. Vlada Združenih držav Amerike pošlje overjene izvode konvencije vsem drugim vladam podpisnicam in pristopnicam.
PROGRAM
1. (a) Na vsaki predelovalni ladji sta za zagotovitev štiriindvajseturnega nadzora najmanj dva inšpektorja za kitolov. Inšpektorja imenuje in plačuje vlada, v katere pristojnost spada predelovalna ladja.
(b) Na vsaki kopenski postaji je zagotovljen ustrezen nadzor. Inšpektorje, ki so v službi na posamezni kopenski postaji, imenuje in plačuje vlada, v katere pristojnost spada kopenska postaja.
2. Prepovedano je loviti ali ubijati sive ali biskajske kite, razen kadar se meso ali izdelki iz njih uporabljajo izključno za lokalno porabo domorodcev.
3. Prepovedano je loviti ali ubijati mlade kite ali mladiče, ki še sesajo, ali samice, ki jih spremljajo mladi kiti ali mladiči, ki še sesajo.
4. Na vseh naslednjih območjih je prepovedana uporaba predelovalne ladje ali kitolovke, ki je z njo povezana, za lov na vosate kite ali njihovo predelavo:
(a) v vodah severno od 66° severne zemljepisne širine, razen tistih vzhodno od 150° vzhodne zemljepisne dolžine pa vse do l40° zahodne zemljepisne dolžine, kjer je predelovalnim ladjam ali kitolovkam dovoljeno loviti ali ubijati vosate kite med 66° in 72° severne zemljepisne širine;
(b) v Atlantskem oceanu in z njim povezanih vodah severno od 40° južne zemljepisne širine;
(c) v Tihem oceanu in z njim povezanih vodah vzhodno od 150° zahodne zemljepisne dolžine med 40° južne zemljepisne širine in 35° severne zemljepisne širine;
(d) v Tihem oceanu in z njim povezanih vodah zahodno od 150° zahodne zemljepisne dolžine med 40° južne zemljepisne širine in 20° severne zemljepisne širine;
(e) v Indijskem oceanu in z njim povezanih vodah severno od 40° južne zemljepisne širine.
5. Prepovedana je uporaba predelovalne ladje ali kitolovke, ki je z njo povezana, za lov na vosate kite ali njihovo predelavo v vodah južno od 40° južne zemljepisne širine, in sicer od 70° do 160° zahodne zemljepisne dolžine.
6. Prepovedana je uporaba predelovalne ladje ali kitolovke, ki je z njo povezana, za lov na kite grbavce ali njihovo predelavo kjer koli v vodah južno od 40° južne zemljepisne širine.
7. (a) Prepovedana je uporaba predelovalne ladje ali kitolovke, ki je z njo povezana, za lov na vosate kite ali njihovo predelavo kjer koli v vodah južno od 40° južne zemljepisne širine, razen v obdobju med 15. decembrom in 1. aprilom naslednjega leta, vključno z obema navedenima dnevoma.
(b) Predelava kitov, ki so bili ulovljeni v lovni dobi, se ne glede na gornjo prepoved predelave v varstveni dobi lahko dokonča po koncu lovne dobe.
8. (a) Število vosatih kitov, ki jih kjer koli v vodah južno od 40° južne zemljepisne širine v lovni dobi ulovijo kitolovke, povezane s predelovalno ladjo, ki so v pristojnosti vlad pogodbenic, ne sme presegati šestnajst tisoč enot sinjega kita.
(b) Za namene pododstavka a tega odstavka se enote sinjega kita izračunajo tako, da se šteje, da je en sinji kit enako kot:
(1) dva hrbtopluta kita ali
(2) dva in pol kita grbavca ali
(3) šest zajvalov.
(c) V dveh dneh po koncu vsakega koledarskega tedna se pošlje uradno obvestilo v skladu s 7. členom konvencije s podatki o številu ulovljenih enot sinjega kita, ki jih kjer koli v vodah južno od 40° južne zemljepisne širine ulovijo kitolovke, povezane s predelovalnimi ladjami, ki so v pristojnosti vlad posameznih pogodbenic.
(d) Če bi se izkazalo, da je mogoče, da bo največji dovoljeni ulov kitov, ki ga dovoljuje pododstavek a tega odstavka, dosežen pred 1. aprilom posameznega leta, Komisija ali drugo telo, ki ga imenuje Komisija, na podlagi predloženih podatkov določi datum, ko je bil dosežen največji dovoljeni ulov kitov, in najmanj dva tedna vnaprej o tem datumu uradno obvesti vlade vseh pogodbenic. Lov na vosate kite s kitolovkami, povezanimi s predelovalnimi ladjami, v vseh vodah južno od 40° južne zemljepisne širine, je po tem datumu nezakonit.
(e) V skladu s 7. členom konvencije je treba poslati uradno obvestilo o vseh predelovalnih ladjah, ki načrtujejo kitolov kjer koli v vodah južno od 40° južne zemljepisne širine.
9. Prepovedano je loviti ali ubiti sinjega kita, hrbtoplutega kita, zajvala, kita grbavca ali kita glavača, ki je krajši, kot je navedeno:
(a) sinji kit 70 čevljev (21,3 metra)
(b) hrbtopluti kit 55 čevljev (16,8 metra)
(c) zajval 40 čevljev (12,2 metra)
(d) kit grbavec 35 čevljev (10,7 metra)
(e) kit glavač 35 čevljev (10,7 metra),
le da je mogoče sinjega kita, ki ni krajši od 65 čevljev (19,8 metra), hrbtoplutega kita, ki ni krajši od 50 čevljev (15,2 metra), in zajvala, ki ni krajši od 35 čevljev (10,7 metra), ujeti za kopensko postajo, če je meso takih kitov namenjeno za lokalno prehrano ljudi ali živali.
Kite je treba čim natančneje izmeriti, ko mirujejo na palubi ali ploščadi, in sicer z jeklenim tračnim metrom, na točki nič opremljenim s konico, ki jo je mogoče pritrditi v tla palube na enem koncu kita. Tračni meter se potegne v ravni črti vzporedno s kitovim trupom in odčita na drugem koncu kita. Pri merjenju se za konca kita štejeta vrh zgornje čeljusti in najgloblja točka med obema polovicama repne plavuti. Mere, ki se natančno odčitajo s tračnega metra, se vpišejo zaokrožene na cel čevelj, in sicer tako, da se vpiše, da je kit, katerega mere so med 75' 6" in 76' 6", dolg 76' in da je kit, katerega mere so med 76' 6" in 77' 6", dolg 77'. Mere kita, katerega dolžina je natanko na polovici čevlja, se vpišejo tako, kakor če bi segle v naslednjo polovico čevlja, npr. 76' 6", za kar se vpiše 77'.
10. V posameznem dvanajstmesečnem obdobju je za lov na vosate kite ali njihovo predelavo na vseh območjih in vseh vodah za več kot šest mesecev prepovedana uporaba kopenske postaje ali kitolovke, ki je z njo povezana, pri čemer mora biti tako šestmesečno obdobje neprekinjeno.
11. Prepovedana je uporaba predelovalne ladje, ki se je v eni sezoni uporabljala v katerih koli vodah južno od 40° južne zemljepisne širine za predelavo vosatih kitov, na katerem koli drugem območju za isti namen v enem letu po koncu tiste sezone.
l2. (a) Vsi ulovljeni kiti se dostavijo predelovalni ladji ali kopenski postaji, vsi njihovi deli pa se predelajo s kuhanjem ali kako drugače, razen notranjih organov, kosti in plavuti vseh kitov, mesa kita glavača in delov kitov, ki so namenjeni za prehrano ljudi ali živali.
(b) Popolna predelava trupel "dauhvalov" in kitov, ki se uporabljajo kot branik, se ne zahteva, kadar so meso ali kosti takih kitov v slabem stanju.
13. Poveljnik ali oseba, odgovorna za predelovalno ladjo, uredi ali omeji ulov kitov za dobavo predelovalni ladji tako, da nobeno truplo kita (razen kita, ki se uporablja za branik) v morju ne ostane več kot triintrideset ur od takrat, ko je bil ubit, in do takrat, ko se potegne na palubo predelovalne ladje za obdelavo. Vse kitolovke, ki sodelujejo pri kitolovu, morajo po radiu obvestiti predelovalno ladjo o uri, ko je bil kit ulovljen.
14. Harpunarji in posadke predelovalnih ladij, kopenskih postaj in kitolovk so zaposleni pod takimi pogoji, da je njihovo plačilo v glavnem odvisno od vrste, velikosti in donosa ulovljenih živali, ne pa zgolj od števila ulovljenih kitov. Harpunarji ali posadka kitolovk ne dobi nobenega dodatka ali druge nagrade za ulov samic z mlekom ali doječih samic.
15. Komisiji se pošlje izvod vseh zakonov in drugih predpisov, ki se nanašajo na kite in kitolov, ter njihovih sprememb.
16. V skladu s 7. členom konvencije se za vse predelovalne ladje in kopenske postaje pošlje uradno obvestilo o statističnih podatkih, ki se nanašajo na (a) število ulovljenih kitov po vrstah, število izgubljenih kitov in kitov, ki jih je predelala posamezna predelovalna ladja ali kopenska postaja, in (b) skupno količino olja posamezne kategorije in količine moke, gnojila (gvano) in drugih iz njih pridobljenih proizvodov skupaj s (c) podrobnostmi o vsakem kitu, ki je bil predelan na predelovalni ladji ali kopenski postaji, datumu in približni zemeljski širini in dolžini kraja ulova, vrsti, spolu kita, njegovi dolžini in pri brejih samicah dolžini plodu in njegovem spolu, če je prepoznaven. Podatki iz a in c se preverjajo pri obračunu, Komisija pa se obvesti tudi o vseh podatkih, ki jih je mogoče zbrati ali pridobiti o območjih poleganja mladičev in selitvenih poteh kitov.
Pri sporočanju teh podatkov bodo navedeni:
(a) ime in bruto tonaža vsake predelovalne ladje;
(b) število in skupna bruto tonaža kitolovk;
(c) seznam kopenskih postaj, ki so obratovale v obravnavanem obdobju.
17. Ne glede na opredelitev kopenske postaje v 2. členu konvencije veljajo za predelovalno ladjo, ki deluje na območju pristojnosti vlade pogodbenice in katere gibanje je omejeno izključno na teritorialno morje te vlade, predpisi, ki urejajo delovanje kopenskih postaj na naslednjih območjih:
(a) na obali Madagaskarja in njegovih odvisnih ozemelj ter na zahodnih obalah francoske Afrike;
(b) na zahodni obali Avstralije na območju, imenovanem zaliv Shark, ter proti severu do rta Northwest z zalivom Exmouth in ožino King George s pristaniščem Albany ter na vzhodni obali Avstralije v zalivih Twofold in Jervis.
18. Navedeni izrazi pomenijo:
· "vosati kit" pomeni vsakega kita, ki ni zobat;
· "sinji kit" pomeni kita pod imenom sinji kit (Balaenoptera musculus);
· "hrbtopluti kit" pomeni kita pod imenom hrbtopluti ali brazdasti kit (Balaenoptera physalus);
· "zajval" pomeni kita pod imenom borealni kit (Balaenoptera borealis) in se šteje, da vključuje tudi brydovega kita (Balaenoptera edeni, Balaenoptera brydei);
· "sivi kit" pomeni kita pod imenom sivi kit (Eschrichtius robustus);
· "grbasti kit" pomeni kita pod imenom grbasti kit (Megaptera novaeangliae);
· "biskajski kit" pomeni kita pod imenom biskajski kit (Eubalaena glacialis, Eubaalena australis);
· "kit glavač" pomeni kita pod imenom kit glavač (Physeter macrocephalus);
· "dauhval" pomeni plavajoče truplo kita, ki si ga nihče ne lasti.
Protokol k Mednarodni konvenciji o ureditvi kitolova, podpisani v Washingtonu, z datumom 2. december 1946
Vlade pogodbenice Mednarodne konvencije o ureditvi kitolova, podpisane v Washingtonu, z datumom 2. december 1946, v nadaljevanju Konvencija o kitolovu, 1946, ki želijo razširiti uporabo te konvencije na helikopterje in druga zračna plovila ter vključiti določbe o načinih inšpekcijskega pregleda med tiste določbe programa, ki jih komisija lahko spremeni, se dogovorijo:
I. člen
Tretja točka II. člena Konvencije o kitolovu, 1946, se spremeni, tako da se glasi: "3. "kitolovka" je helikopter ali drugo zračno plovilo ali ladja, ki se uporablja za lov, ulov, ubijanje, vlečenje, zadrževanje ali iskanje kitov."
II. člen
Prvi odstavek V. člena Konvencije o kitolovu, 1946, se spremeni, tako da se črta beseda "in" pred točko h doda podpičje in na koncu odstavka doda besedilo: "in (i) načini inšpekcijskega pregleda".
III. člen
1. Protokol je na voljo za podpis, ratifikacijo ali pristop vsem vladam pogodbenicam Konvencije o kitolovu, 1946.
2. Protokol začne veljati z dnem, ko se pri Vladi Združenih držav Amerike deponirajo listine o ratifikaciji ali ko prejme pisna uradna obvestila o pristopu vseh vlad pogodbenic Konvencije o kitolovu, 1946.
3. Vlada Združenih držav Amerike obvesti vse vlade pogodbenice ali vse vlade, ki so pristopile h Konvenciji o kitolovu, 1946, o vseh deponiranih listinah o ratifikaciji in prejetih obvestilih o pristopu.
4. Datum protokola je datum, ko je protokol na voljo za podpis, podpiše pa se lahko v štirinajstih dneh od tega datuma, temu pa sledi obdobje, ko je drugim vladam na voljo za pristop.
V POTRDITEV TEGA so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali ta protokol.
SESTAVLJENO v Washingtonu devetnajstega novembra 1956 v angleškem jeziku; izvirnik se deponira v arhivih Vlade Združenih držav Amerike. Vlada Združenih držav Amerike pošlje overjene izvode protokola vsem vladam podpisnicam Konvencije o kitolovu, 1946, in pristopnicam k njej.
3. člen
Za izvajanje konvencije in protokola skrbi Ministrstvo za okolje in prostor.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 801-12/06-22/1
Ljubljana, dne 23. junija 2006
EPA 895-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr.med.
| Zadnja sprememba: 02/14/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |