Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
ZAKON
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O EVROPSKEM INŠTITUTU ZA GOZDOVE (MEIG)
1. člen
Ratificira se Konvencija o Evropskem inštitutu za gozdove, sestavljena 28. avgusta 2003 v Joensuuju.
2. člen
Besedilo konvencije se v izvirniku v angleškem jeziku ter v prevodu v slovenskem jeziku glasi:
Konvencija o Evropskem inštitutu za gozdove
Stranke te konvencije, v nadaljevanju pogodbenice, so se
ob sklicevanju na sklepe glede gozdov, sprejete na Konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju leta 1992, predloge za ukrepanje, ki sta jih dala Medvladni odbor za gozdove in Medvladni forum za gozdove, Razširjen program dela o biotski pestrosti gozdov, ki se nanaša na Konvencijo o biotski pestrosti gozdov, ter na izid Svetovnega vrha o trajnostnem razvoju;
ob priznavanju napredka in dosežkov pri izpolnjevanju obveznosti ministrskih konferenc o varstvu gozdov v Evropi;
ker se zavedajo spremenljivosti evropskega gozda in vprašanj gozdarstva, pa tudi skrbi, ki tarejo družbo, in potrebe po ustreznih znanstvenih podatkih zaradi sprejemanja dobrih odločitev;
glede na to, da je bil Evropski gozdarski inštitut ustanovljen leta 1993 kot družba po finskem pravu, da bi prispeval k proučevanju gozdarstva, gozdov in njihovi ohranitvi na evropski ravni;
ker se zavedajo dodane vrednosti tega, da se gozdarstvo in raziskovanje gozdov vključita v mednarodni okvir;
v želji, da svoje sodelovanje na področju gozdarstva in raziskovanja gozdov nadaljujejo na mednarodni ravni, hkrati pa se izogibajo podvajanju dela,
sporazumele:
1. člen: Inštitut
Evropski inštitut za gozdove (v nadaljevanju inštitut) je ustanovljen kot mednarodna organizacija. Svoj sedež ima v Joensuuju na Finskem.
2. člen: Namen in naloge
1. Namen inštituta je izvajati raziskave na vseevropski ravni o gozdni politiki, vključno z njenimi okoljskimi vidiki, ekologiji, večnamenski rabi, virih in zdravju evropskih gozdov ter o ponudbi lesa, drugih gozdnih proizvodov in storitev ter o povpraševanju po njih, da se v Evropi spodbudita ohranjanje in trajnostno gospodarjenje z gozdovi.
2. Da bi svoj namen dosegel, inštitut
a) daje ustrezne informacije za oblikovanje politike in odločanje v zvezi z gozdovi in gozdarskim sektorjem v evropskih državah;
b) opravlja raziskave na omenjenih področjih;
c) razvija raziskovalne metode;
d) organizira znanstvena srečanja in se jih udeležuje ter
e) pridobiva in širi znanja svoji dejavnosti in njene izsledke.
3. člen: Informacije
Pogodbenice podpirajo delo inštituta z informacijami o gozdovih na posebno zaprosilo, če informacije niso na voljo pri drugih organih, ki zbirajo podatke in so dosegljive. Da se izogne podvajanju dela, si inštitut prizadeva za ustrezno usklajevanje z drugimi mednarodnimi organi, vključno s tistimi, ki zbirajo podatke.
4. člen: Člani, pridruženi člani in partnerji inštituta
1. Pogodbenice so članice inštituta.
2. Pridruženo članstvo inštituta je na voljo raziskovalnim inštitutom, izobraževalnim ustanovam, gospodarskim organizacijam, organom, pristojnim za gozdarstvo, nevladnim organizacijam in podobnim ustanovam iz evropskih držav (v nadaljevanju pridruženi člani). Partnerstvo je na voljo podobnim ustanovam iz neevropskih držav (v nadaljevanju partnerji). Partnerji ne sodelujejo pri sprejemanju odločitev inštituta.
5. člen: Organi
Organi inštituta so svet, konferenca, odbor in sekretariat, ki ga vodi direktor.
6. člen: Svet
1. Svet sestavljajo predstavniki članov, ki se na rednih sejah sestajajo vsake tri leta. Izredno zasedanje je lahko sklicano na zahtevo člana ali odbora, če to odobri navadna večina članov.
2. Svet:
a) imenuje člane odbora v skladu s točkami a), c) in d) drugega odstavka 8. člena;
b) daje soglasje k imenovanju direktorja v skladu s točko d) četrtega odstavka 8. člena;
c) določa okvir politike za delo inštituta;
d) sprejema odločitve o splošnih tehničnih, finančnih ali upravnih vprašanjih, ki jih predložijo člani, konferenca ali odbor;
e) z navadno večino sprejme smernice, potrebne za delovanje inštituta in njegovih organov in
f) z navadno večino sprejme in spreminja svoj poslovnik.
3. Vsak član ima en glas. Če v konvenciji ni drugače določeno, se odločitve sprejemajo soglasno.
7. člen: Konferenca
1. Konferenco sestavljajo predstavniki pridruženih članov. Konferenca se enkrat na leto sestaja na plenarnem zasedanju in sprejema odločitve z navadno večino. Partnerji se lahko udeležujejo letnih plenarnih zasedanj konference. Ustanove in regionalne ali mednarodne organizacije, ki niso pridruženi člani ali partnerji inštituta, so na plenarna zasedanja konference lahko vabljeni v skladu s pravili, ki jih sprejme odbor.
2. Konferenca med drugim
a) imenuje člane odbora v skladu s točkami b), c) in d) drugega odstavka 8. člena;
b) določa članarine za pridružene člane in partnerje;
c) daje priporočila za uvedbo dejavnosti, katerih cilj je uresničevanje ciljev inštituta;
d) odobrava revidirane računovodske izkaze;
e) odobrava delovni načrt za naslednje leto, ki ga predloži odbor;
f) pregleda in sprejme Letno poročilo o dejavnostih inštituta;
g) sprejme in spreminja svoj poslovnik.
8. člen: Odbor
1. Odbor sestavlja osem posameznikov, uveljavljenih na področju dejavnosti inštituta. Člani odbora lahko svojo funkcijo opravljajo največ dve zaporedni obdobji.
2. a) Štiri člane odbora imenuje svet za dobo treh let.
b) Štiri člane odbora imenuje konferenca za dobo treh let.
c) Svet in konferenca sprejmeta pravila o postopku imenovanja in rotacije članov, ki jih menujeta.
d) Svet oziroma konferenca zapolni začasna prosta mesta na podlagi pisnega postopka.
3. Odbor se sestane vsaj enkrat vsako leto in odločitve sprejema z navadno večino.
4. Odbor:
a) v okviru politike, ki jo določa svet, uvaja in stalno preverja upravni in raziskovalni program dela inštituta;
b) ob upoštevanju smernic sveta sprejema potrebne notranje predpise;
c) sprejema proračun in obračune;
d) imenuje direktorja na podlagi soglasja sveta;
e) potrdi pristop in izključitev pridruženih članov in partnerjev;
f) poroča svetu in konferenci;
g) ob upoštevanju smernic sveta sprejme sporazum iz 12. člena;
h) sprejme in spreminja svoj poslovnik ter
i) določa pravila iz prvega odstavka 7. člena.
9. člen: Sekretariat
1. Sekretariat, ki ga vodi direktor, obsega osebje inštituta.
2. Direktor ob upoštevanju splošnih smernic sveta, konference in odbora lahko po pogojih in za naloge, ki jih lahko sam določi direktor, imenuje še drugo osebje, potrebno za delovanje inštituta.
10. člen: Finančni viri
Finančni viri za delovanje inštituta se zagotovijo:
a) s članarino pridruženih članov in partnerjev;
b) s prostovoljnimi prispevki članov, če to želijo, ter
c) z morebitnimi drugimi viri sredstev.
11. člen: Proračun in obračuni
Proračun in obračune inštituta z navadno večino sprejema odbor na predlog direktorja.
12. člen: Pravna osebnost, privilegiji in imunitete
Inštitut je pravna oseba po mednarodnem in notranjem pravu.. Na ozemlju Finske uživa privilegije in imunitete, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog. Ti privilegiji in imunitete so opredeljeni v sporazumu med inštitutom in finsko vlado.
13. člen: Reševanje sporov
Vsak spor, nastal v zvezi z razlago ali uporabo te konvencije, ki ni rešen s pogajanjem ali posredovanjem odbora, se s soglasjem strank v sporu predloži v poravnavo po neobveznih spravnih pravil Stalnega arbitražnega sodišča.
14. člen: Podpis in soglasje za sprejem obveznosti
1. Ta konvencija je evropskim državam in evropskim organizacijam za regionalno gospodarsko povezovanje na voljo za podpis 28. avgusta 2003 v Joensuuju. Pozneje bo do 28. novembra 2003 na voljo za podpis na Ministrstvu za zunanje zadeve Finske v Helsinkih.
2. To konvencijo države podpisnice in evropske organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri finski vladi, ki je depozitar.
3. Ta konvencija je na voljo za podpis tistim evropskim državam in evropskim organizacijam za regionalno gospodarsko povezovanje, ki je niso podpisale. Listine o pristopu se deponirajo pri depozitarju.
4. V tej konvenciji evropska država pomeni državo, ki izpolnjuje pogoje za članstvo v Gospodarski komisiji Združenih narodov za Evropo kot evropska država.
15. člen: Začetek veljavnosti
1. Ta konvencija začne veljati šestdeseti dan po dnevu deponiranja osme listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.
2. Za vsako državo in organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, ki to konvencijo ratificira, sprejme, odobri ali k njej pristopi po deponiranju osme listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, konvencija začne veljati šestdeseti dan po dnevu, ko je ta država ali organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje deponirala svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.
16. člen: Prehodne določbe
1. Po začetku veljavnosti te konvencije raziskovalni inštituti, izobraževalne ustanove , gospodarske organizacije, organi, pristojni za gozdarstvo, nevladne organizacije in podobne ustanove iz evropskih držav, ki so člani ali pridruženi člani Evropskega inštituta za gozdove, ustanovljenega leta 1993 kot družba po finskem pravu, in do tega dne niso dali izjave o odstopu v skladu s svojimi podzakonskimi akti, postanejo pridruženi člani inštituta. Podobne ustanove iz neevropskih držav, ki so pridruženi člani omenjenega Evropskega inštituta za gozdove, če niso dali izjave o odstopu, na enak način postanejo partnerji inštituta.
2. Po začetku veljavnosti te konvencije inštitut začne pogajanja z Evropskim inštitutom za gozdove, ustanovljenim leta 1993 kot družba po finskem pravu, o prenosu dejavnosti, sredstev, premoženja in obveznosti slednjega na inštitut.
17. člen: Spremembe
1. Ta konvencija se lahko spremeni s soglasno izglasovanim sklepom članov, navzočih na sestanku sveta, ali s pisnim postopkom. Depozitar pošlje vsak predlog za spremembo vsaj osem tednov vnaprej. V primeru pisnega postopka pa depozitar določi skrajni rok za odgovore.
2. Sprememba bo začela veljati šestdeseti dan po dnevu, ko so vse pogodbenice uradno obvestile depozitarja, da so izpolnile pogoje v skladu s svojimi notranje pravnimi postopki. Spremembe ne vplivajo na institucionalni položaj pridruženih članov ali partnerjev, razen če konferenca to sprejme.
18. člen: Odpoved
Pogodbenica lahko to konvencijo odpove s pisnim obvestilom o odpovedi, poslanim depozitarju. Odpoved začne veljati eno leto potem, ko depozitar prejme obvestilo o odpovedi.
19. člen: Prenehanje veljavnosti
Ta konvencija preneha veljati, če je število pogodbenic kadar koli po njenem začetku veljavnosti manjše od osem.
V potrditev tega so podpisani, ki so jih njihove vlade za to pravilno pooblastile, podpisali to konvencijo.
Sestavljeno v angleškem jeziku 28. avgusta 2003 v Joensuuju.
3. člen
Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
Številka: 323-01/05-3/1
Ljubljana, dne 10. februarja 2006
EPA 648-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr.med.
| Zadnja sprememba: 02/14/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |