Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
Z A K O N
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE ŠT. 154 O SPODBUJANJU KOLEKTIVNEGA POGAJANJA (MKSKP)
1. člen
Ratificira se Konvencija št. 154 o spodbujanju kolektivnega pogajanja, sprejeta v Ženevi dne 19. junija 1981.
2. člen
Besedilo Konvencije št. 154 o spodbujanju kolektivnega pogajanja se v izvirniku v angleškem jeziku ter prevodu v slovenskem jeziku glasi:
Konvencija 154
Konvencija o spodbujanju kolektivnega pogajanja
Generalna konferenca Mednarodne organizacije dela,
ki jo je v Ženevi sklical Administrativni svet Mednarodnega urada za delo in se je 3. junija 1981 sestala na svojem sedeminšestdesetem zasedanju, je
ob ponovni potrditvi določbe Filadelfijske deklaracije o ''svečani zavezi Mednarodne organizacije dela, da bo med narodi sveta podpirala programe, ki bodo dosegli … dejansko priznanje pravice do kolektivnega pogajanja'', in ugotovitvi, da to načelo ''velja za vse ljudi vsepovsod'',
ob upoštevanju ključnega pomena mednarodnih standardov, ki jih vsebujejo Konvencija o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic, 1948, Konvencija o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja, 1949, Priporočilo o kolektivnih pogodbah, 1951, Priporočilo o prostovoljni pomiritvi in arbitraži, 1951, Konvencija in priporočilo o delovnih razmerjih (javne službe), 1978, ter Konvencija in priporočilo o upravi za delo, 1978,
ob upoštevanju želje po večjih prizadevanjih za uresničevanje ciljev teh standardov in še posebej splošnih načel, določenih v 4. členu Konvencije o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja, 1949, in prvem odstavku Priporočila o kolektivnih pogodbah, 1951,
ob upoštevanju, da morajo te standarde dopolnjevati ustrezni ukrepi, ki temeljijo na njih, in katerih cilj je spodbujanje svobodnega in prostovoljnega kolektivnega pogajanja,
potem ko je sklenila, da sprejme nekatere predloge za spodbujanje kolektivnega pogajanja, ki je bila četrta točka na dnevnem redu zasedanja, in
odločena, da se ti predlogi oblikujejo kot mednarodna konvencija,
devetnajstega junija leta tisoč devetsto enainosemdesetega sprejela konvencijo, ki se v nadaljevanju imenuje Konvencija o kolektivnem pogajanju, 1981:
I. DEL: OBSEG IN POMEN IZRAZOV
1. člen
1. Ta konvencija se uporablja za vse gospodarske dejavnosti.
2. Obseg, v katerem se jamstva iz te konvencije uporabljajo za oborožene sile in policijo, se lahko določi z notranjo zakonodajo ali z notranjo prakso.
3. Za javne službe se lahko z notranjo zakonodajo ali z notranjo prakso določijo posebni načini uporabe te konvencije.
2. člen
V tej konvenciji izraz kolektivno pogajanje pomeni pogajanja med delodajalcem, skupino delodajalcev ali eno ali več organizacijami delodajalcev na eni strani ter eno ali več organizacijami delavcev na drugi strani za:
a) določanje delovnih pogojev in pogojev zaposlitve in/ali
b) urejanje odnosov med delodajalci in delavci in/ali
c) urejanje odnosov med delodajalci ali njihovimi organizacijami ter eno ali več organizacijami delavcev.
3. člen
1. Kadar notranja zakonodaja ali praksa priznava obstoj predstavnikov delavcev, kot določa točka b 3. člena Konvencije o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju, 1971, lahko notranja zakonodaja ali praksa razširi pomen izraza kolektivno pogajanje po tej konvenciji tudi na pogajanja s temi predstavniki.
2. Kadar na podlagi prvega odstavka tega člena izraz kolektivno pogajanje vključuje tudi pogajanja s predstavniki delavcev, omenjenimi v navedenem odstavku, se, kadar koli je potrebno, s primernimi ukrepi zagotovi, da zaradi teh predstavnikov ne bo oslabljen položaj organizacij delavcev.
II. DEL: NAČINI UPORABE
4. člen
Določbe te konvencije se uveljavijo z notranjo zakonodajo, če že niso drugače uveljavljene s kolektivnimi pogodbami, razsodbami ali na kakšen drug način, ki je v skladu z notranjo prakso.
III. DEL: SPODBUJANJE KOLEKTIVNEGA POGAJANJA
5. člen
1. Za spodbujanje kolektivnega pogajanja se sprejmejo ukrepi, prilagojeni razmeram v državi.
2. Cilji ukrepov iz prvega odstavka tega člena so:
a) kolektivno pogajanje naj se omogoči vsem delodajalcem in vsem skupinam delavcev v dejavnostih, za katere velja ta konvencija;
b) kolektivno pogajanje naj se postopoma razširi na vse zadeve iz točk a, b in c 2. člena te konvencije;
c) spodbuja naj se priprava pravil postopka, o katerih se dogovorijo organizacije delodajalcev in delavcev;
d) kolektivnega pogajanja naj ne ovira odsotnost pravil, ki urejajo potek postopka, ali nezadostnost ali neprimernost takih pravil;
e) organi in postopki za poravnavo delovnih sporov naj se zasnujejo tako, da prispevajo k spodbujanju kolektivnega pogajanja.
6. člen
Določbe te konvencije ne preprečujejo delovanja sistemov odnosov med delodajalci in delavci, v katerih potekajo kolektivna pogajanja v okviru poravnalnih in/ali arbitražnih postopkov ali institucij, pri katerih partnerji pri kolektivnem pogajanju prostovoljno sodelujejo.
7. člen
O ukrepih, ki jih državni organi sprejemajo za spodbujanje in pospeševanje razvoja kolektivnega pogajanja, se državni organi in organizacije delodajalcev in delavcev predhodno posvetujejo in sporazumejo, kadar koli je mogoče.
8. člen
Ukrepi, sprejeti za spodbujanje kolektivnega pogajanja, ne smejo biti zasnovani ali uporabljeni tako, da bi lahko ovirali svobodo kolektivnega pogajanja.
IV. DEL: KONČNE DOLOČBE
9. člen
S to konvencijo se ne spremeni nobena veljavna konvencija ali priporočilo.
10. člen
Listine o ratifikaciji te konvencije se pošljejo generalnemu direktorju Mednarodnega urada za delo v registracijo.
11. člen
1. Ta konvencija zavezuje samo tiste članice Mednarodne organizacije dela, katerih ratifikacije so registrirane pri generalnem direktorju.
2. Veljati začne dvanajst mesecev po dnevu, ko sta bili pri generalnem direktorju registrirani ratifikaciji dveh članic.
3. Nato začne ta konvencija za katero koli članico veljati dvanajst mesecev po dnevu registracije njene ratifikacije.
12. člen
1. Članica, ki je ratificirala to konvencijo, jo lahko odpove po desetih letih od dneva, ko je prvič začela veljati, z aktom, ki ga pošlje v registracijo generalnemu direktorju Mednarodnega urada za delo. Odpoved začne veljati eno leto po dnevu registracije.
2. Vsako članico, ki je ratificirala to konvencijo in v enem letu po desetletnem obdobju iz prejšnjega odstavka ne uveljavi pravice do odpovedi iz tega člena, konvencija zavezuje za nadaljnje desetletno obdobje, potem pa jo lahko pod pogoji iz tega člena odpove po vsakem desetletnem obdobju.
13. člen
1. Generalni direktor Mednarodnega urada za delo uradno obvesti vse članice Mednarodne organizacije dela o registraciji vseh ratifikacij in odpovedi, ki so mu jih poslale članice te organizacije.
2. Ko generalni direktor uradno obvesti članice te organizacije o registraciji druge ratifikacije, ki mu je bila poslana, opozori članice na dan začetka veljavnosti.
14. člen
V skladu s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov generalni direktor Mednarodnega urada za delo sporoči generalnemu sekretarju Združenih narodov zaradi registracije vse podatke o ratifikacijah in odpovedih, registriranih pri njem, v skladu z določbami prejšnjih členov.
15. člen
Kadar se Administrativnemu svetu Mednarodnega urada za delo zdi potrebno, Generalni konferenci predloži poročilo o izvajanju te konvencije in prouči, ali je zaželeno, da na dnevni red konference uvrsti vprašanje o spremembi celotne konvencije ali njenega dela.
16. člen
1. Če konferenca sprejme novo konvencijo, ki v celoti ali delno spreminja to konvencijo, in če z novo konvencijo ni drugače določeno:
a) nova spremenjena konvencija, ki jo ratificirajo članice, ipso iure pomeni takojšnjo odpoved te konvencije, ne glede na določbe 12. člena, če in ko nova spremenjena konvencija začne veljati;
b) od dneva začetka veljavnosti nove spremenjene konvencije ta konvencija članicam ni več na voljo za ratifikacijo.
2. Ta konvencija vsekakor še naprej velja v svoji sedanji obliki in vsebini za tiste članice, ki so jo ratificirale, niso pa ratificirale spremenjene konvencije.
17. člen
Angleška in francoska različica besedila te konvencije sta enako verodostojni.
3. člen
Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 102-01/05-9/1
Ljubljana, dne 20. decembra 2005
EPA 584-IV
Podpredsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
mag. Vasja Klavora
| Zadnja sprememba: 02/14/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |