Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI



Z A K O N

O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O PRISTOPU ČEŠKE REPUBLIKE, REPUBLIKE ESTONIJE, REPUBLIKE CIPER, REPUBLIKE LATVIJE, REPUBLIKE LITVE, REPUBLIKE MADŽARSKE, REPUBLIKE MALTE, REPUBLIKE POLJSKE, REPUBLIKE SLOVENIJE IN SLOVAŠKE REPUBLIKE H KONVENCIJI O UPORABI PRAVA V POGODBENIH OBLIGACIJSKIH RAZMERJIH, NA VOLJO ZA PODPIS 19. JUNIJA 1980 V RIMU, TER K PRVEMU IN DRUGEMU PROTOKOLU O RAZLAGI TE KONVENCIJE S STRANI SODIŠČA (MKKUP)


1. člen

Ratificira se Konvencija o pristopu Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike h Konvenciji o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, na voljo za podpis 19. junija 1980 v Rimu, ter k Prvemu in Drugemu protokolu o razlagi te konvencije s strani Sodišča, podpisana 14. aprila 2005 v Luxembourgu.

2. člen

Konvencija se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi:




KONVENCIJA
O PRISTOPU ČEŠKE REPUBLIKE,
REPUBLIKE ESTONIJE,
REPUBLIKE CIPER, REPUBLIKE LATVIJE,
REPUBLIKE LITVE, REPUBLIKE MADŽARSKE,
REPUBLIKE MALTE, REPUBLIKE POLJSKE,
REPUBLIKE SLOVENIJE IN SLOVAŠKE REPUBLIKE
H KONVENCIJI O UPORABI PRAVA
V POGODBENIH OBLIGACIJSKIH RAZMERJIH,
NA VOLJO ZA PODPIS 19. JUNIJA 1980 V RIMU,
TER K PRVEMU IN DRUGEMU PROTOKOLU
O RAZLAGI TE KONVENCIJE
S STRANI SODIŠČA



VISOKE POGODBENICE POGODBE O USTANOVITVI EVROPSKE SKUPNOSTI SO SE –

OB UPOŠTEVANJU Akta o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija, in zlasti člena 5(2) Akta,

GLEDE NA TO, da so se s pristopom k Evropski uniji nove države članice zavezale, da bodo pristopile h Konvenciji o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, na voljo za podpis 19. junija 1980 v Rimu, in k Prvemu in Drugemu protokolu o razlagi te konvencije s strani Sodišča, kakor so bili spremenjeni s Konvencijo, podpisano dne 10. aprila 1984 v Luxembourgu, o pristopu Helenske republike, Konvencijo, podpisano v Funchalu dne 18. maja 1992, o pristopu Kraljevine Španije in Portugalske republike ter Konvencijo, podpisano v Bruslju dne 29. novembra 1996, o pristopu Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske –

DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE


ČLEN 1

Češka republika, Republika Estonija, Republika Ciper, Republika Latvija, Republika Litva, Republika Madžarska, Republika Malta, Republika Poljska, Republika Slovenija in Slovaška republika pristopajo:

(a) h Konvenciji o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, na voljo za podpis 19. junija 1980 v Rimu, v nadaljevanju "Konvencija iz leta 1980", kakršna je po vključitvi vseh prilagoditev in sprememb iz:

(b) k Prvemu protokolu, podpisanemu dne 19. decembra 1988, v nadaljevanju "Prvi protokol iz leta 1988", o razlagi Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih s strani Sodišča Evropskih skupnosti, kakršen je po vključitvi vseh prilagoditev in sprememb iz Konvencije iz leta 1992 in Konvencije iz leta 1996;

(c) k Drugemu protokolu, podpisanemu dne 19. decembra 1988, v nadaljevanju "Drugi protokol iz leta 1988", o prenosu določenih pristojnosti za razlago Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih na Sodišče Evropskih skupnosti.

NASLOV II

PRILAGODITVE PRVEGA PROTOKOLA IZ LETA 1988


ČLEN 2

V člen 2(a) Prvega protokola iz leta 1988 se vstavijo naslednje alinee:

(a) med prvo in drugo alineo:

´ – na Češkem:

"Nejvyšší soud České republiky"

"Nejvyšší správní soud" ′;

(b) med tretjo in četrto alineo:

´ – v Estoniji:

"Riigikohus" ´;


(c) med osmo in deveto alineo:

´ – na Cipru:

"Ανώτατο Δικαστήριο",

– v Latviji:

"Augstākās Tiesas Senāts",

– v Litvi:

"Lietuvos Aukščiausiasis Teismas"

"Lietuvos vyriausiasis administracinis teismas" ´;

(d) med deveto in deseto alineo:

´ – na Madžarskem:

"Legfelsõbb Bíróság",

– na Malti:

"Qorti ta' l-Appell" ´;


(e) med enajsto in dvanajsto alineo:

´ – na Poljskem:

"Sąd Najwyższy"

"Naczelny Sąd Administracyjny" ´;

(f) med dvanajsto in trinajsto alineo:

´ – v Sloveniji:

"Ustavno sodišče Republike Slovenije"

"Vrhovno sodišče Republike Slovenije",

– na Slovaškem:

"Najvyšší súd Slovenskej republiky" ´.


NASLOV III

KONČNE DOLOČBE


ČLEN 3

1. Generalni sekretar Sveta Evropske unije pošlje vladam Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Slovaške republike in Republike Slovenije overjeno kopijo Konvencije iz leta 1980, Konvencije iz leta 1984, Prvega protokola iz leta 1988, Drugega protokola iz leta 1988, Konvencije iz leta 1992 in Konvencije iz leta 1996 v angleškem, danskem, španskem, finskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem, in švedskem jeziku.

2. Besedilo Konvencije iz leta 1980, Konvencije iz leta 1984, Prvega protokola iz leta 1988, Drugega protokola iz leta 1988, Konvencije iz leta 1992 in Konvencije iz leta 1996 v češkem, estonskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, poljskem, slovaškem in slovenskem jeziku je verodostojno pod enakimi pogoji kakor druga besedila Konvencije iz leta 1980, Konvencije iz leta 1984, Prvega protokola iz leta 1988, Drugega protokola iz leta 1988, Konvencije iz leta 1992 in Konvencije iz leta 1996.

ČLEN 4

To konvencijo podpisnice ratificirajo. Listine o ratifikaciji se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta Evropske unije.

ČLEN 5

1. Ta konvencija začne veljati med državami, ki so jo ratificirale, prvi dan tretjega meseca po deponiranju druge listine o ratifikaciji.

2. Ta konvencija začne veljati za vsako podpisnico, ki jo naknadno ratificira, prvi dan tretjega meseca po deponiranju njene listine o ratifikaciji.

ČLEN 6

Generalni sekretar Sveta Evropske unije uradno obvesti države podpisnice o:

(a) deponiranju vsake listine o ratifikacij;

(b) datumih začetka veljavnosti te konvencije za pogodbenice.

ČLEN 7

Ta konvencija, sestavljena v enem izvirniku v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh 21 jezikih enako verodostojna, se deponira v arhivu Generalnega sekretariata Sveta Evropske unije. Generalni sekretar pošlje overjeno kopijo vladam vseh podpisnic.


Hecho en Luxemburgo, el catorce de abril del dos mil cinco.
V Lucemburku dne čtrnáctého dubna dva tisíce pět.
Udfærdiget i Luxembourg den fjortende april to tusind og fire.
Geschehen zu Luxemburg am vierzehnten April zweitausendfünf.
Kahe tuhande viienda aasta aprillikuu neljateistkümnendal päeval Luxembourgis.
΄Εγινε στo Λουξεμβούργο, στις δέκα τέσσερις Απριλίου δύο χιλιάδες πέντε.
Done at Luxembourg on the fourteenth day of April in the year two thousand and five.
Fait à Luxembourg, le quatorze avril deux mille cinq.
Arna déanamh i Lucsamburg, an ceathrú lá déag d'Aibreán sa bhliain dhá mhíle is a cúig
Fatto a Lussembourgo, addi' quattordici aprile duemilacinque.
Luksemburgā, divtūkstoš piektā gada četrpadsmitajā aprīlī.
Priimta du tūkstančiai penktų metų balandžio keturioliktą dieną Liuksemburge.
Kelt Luxembourgban, a kettőezer ötödik év április tizennegyedik napján.
Magħmul fil-Lussemburgu, fl-erbatax jum ta' April tas-sena elfejn u ħamsa.
Gedaan te Luxemburg, de veertiende april tweeduizend vijf.
Sporządzono w Luksemburgu dnia czternastego kwietnia roku dwutysięcznego piątego.
Feito em Luxemburgo, em catorze de Abril de dois mil e cinco.
V Luxembourgu, štirinajstega aprila leta dva tisoč pet.
V Luxemburgu dňa štrnásteho apríla dvetisícpäť.
Tehty Luxemburgissa neljäntenätoista päivänä huhtikuuta vuonna kaksituhattaviisi.
Som skedde i Luxemburg den fjortonde april tjugohundrafem.


Podpisi so vidni v priponki:
04DatumInPodpisi.doc


3. člen

Republika Slovenija si v skladu s prvim odstavkom 22. člena Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, na voljo za podpis 19. junija 1980 v Rimu, pridržuje pravico, da ne bo uporabljala določb prvega odstavka 7. člena omenjene konvencije.
4. člen

Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za pravosodje.

5. člen

Hkrati s tem zakonom se v angleškem jeziku in slovenskem prevodu objavijo:
- Konvencija o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, na voljo za podpis 19. junija 1980 v Rimu,
- Prvi protokol o razlagi Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, na voljo za podpis 19. junija 1980 v Rimu, s strani Sodišča Evropskih skupnosti,
- Drugi protokol o prenosu določenih pristojnosti za razlago Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, na voljo za podpis 19. junija 1980 v Rimu, na Sodišče Evropskih skupnosti,
- Konvencija o pristopu Helenske republike h Konvenciji o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, na voljo za podpis 19. junija 1980 v Rimu,
- Konvencija o pristopu Kraljevine Španije in Portugalske republike h Konvenciji o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, na voljo za podpis 19. junija 1980 v Rimu,
- Konvencija o pristopu Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske h Konvenciji o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, na voljo za podpis 19. junija 1980 v Rimu, ter k Prvemu in Drugemu protokolu o razlagi te konvencije s strani Sodišča.
6. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.


Številka: 310-09/05-6/1
Ljubljana, dne 30. novembra 2005
EPA 528-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr.med.


KONVENCIJA

o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih,

na voljo za podpis 19. junija 1980 v Rimu

PREAMBULA

VISOKE POGODBENICE Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti –

V ŽELJI nadaljevati delo, ki je bilo v Skupnosti že opravljeno pri poenotenju prava na področju mednarodnega zasebnega prava, zlasti na področju pristojnosti in izvrševanja sodnih odločb;

V ŽELJI oblikovati enotna pravila za uporabo prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih –

SO SE DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

NASLOV I

PODROČJE UPORABE KONVENCIJE

Člen 1

Področje uporabe Konvencije

1. Pravila te konvencije se uporabljajo za pogodbena obligacijska razmerja v vseh primerih, ko je treba izbrati med pravi več držav.

2. Pravila te konvencije se ne uporabljajo za:

(a) zadeve, ki se nanašajo na status, pravno ali poslovno sposobnost fizičnih oseb, brez poseganja v člen 11;

(b) pogodbena obligacijska razmerja v zvezi z:

(c) obveznosti, ki izhajajo iz menic, čekov in zadolžnic ter iz drugih prenosljivih vrednostnih papirjev, kolikor obveznosti iz teh drugih prenosljivih vrednostnih papirjev izvirajo iz njihove prenosljive narave;

(d) arbitražne dogovore in dogovore o izbiri sodišča;

(e) vprašanja, ki jih ureja pravo družb in drugih subjektov s pravno osebnostjo ali brez nje, kot so na primer ustanovitev z registracijo ali kako drugače, pravna in poslovna sposobnost, notranja organizacija, likvidacija družb in drugih subjektov s pravno osebnostjo ali brez nje ter osebna odgovornost družbenikov in organov za obveznosti družbe in drugih subjektov;

(f) vprašanje, ali lahko zastopnik s svojimi dejanji zavezuje zastopanega nasproti tretji osebi in ali organ lahko zavezuje družbo ali subjekt s pravno osebnostjo ali brez nje nasproti tretji osebi;

(g) ustanovitev „trustov“ ter za razmerja med ustanovitelji, skrbniki in upravičenci „trustov“;

(h) dokaze in postopek, brez poseganja v člen 14.

3. Pravila te konvencije se ne uporabljajo za zavarovalne pogodbe, ki krijejo tveganja na ozemljih držav članic Evropske gospodarske skupnosti. Sodišče pri odločanju, ali je tveganje na teh ozemljih, uporabi svoje notranje pravo.

4. Prejšnji odstavek se ne uporablja za pozavarovalne pogodbe.
Člen 2

Uporaba prava držav nepogodbenic

Uporabi se vsako pravo, na katerega napotuje ta konvencija, ne glede na to, ali gre za pravo ene od pogodbenic.
NASLOV II

ENOTNA PRAVILA

Člen 3

Svoboda izbire

1. Pogodbo ureja pravo, ki ga izbereta pogodbeni stranki. Izbira pogodbenih strank mora biti izražena izrecno ali pa mora dovolj nedvoumno izhajati iz pogodbenih določil ali okoliščin primera. Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da se izbrano pravo uporablja za pogodbo v celoti ali le za njen del.

2. Pogodbeni stranki se lahko kadar koli dogovorita, da se za pogodbo uporablja drugo pravo, kot se je uporabljalo prej, bodisi na podlagi prejšnje izbire v skladu s tem členom ali na podlagi drugih določb te konvencije. Sprememba prava, ki naj se uporablja za pogodbo, o kateri se pogodbeni stranki dogovorita po sklenitvi pogodbe, ne more vplivati na njeno formalno veljavnost v smislu člena 9 ali na pravice tretjih oseb.

3. V primeru, da so vse druge okoliščine v trenutku izbire prava povezane le z eno državo, dejstvo, da sta pogodbeni stranki izbrali tuje pravo, ne glede na to, ali sta pri tem izbrali tudi tuje sodišče, ne more izključiti uporabe določb prava te države, od katerih s pogodbo ni dovoljeno odstopati (v nadaljevanju „prisilne določbe“).

4. Obstoj in veljavnost dogovora pogodbenih strank o izbiri prava, ki naj se uporabi, se presoja v skladu z določbami členov 8, 9 in 11.
Člen 4

Pravo, ki se uporablja, če pogodbeni stranki ne izbereta
Prava

1. Če pogodbeni stranki nista izbrali prava v skladu s členom 3, se za pogodbo uporablja pravo države, s katero je ta pogodba najtesneje povezana. Če je mogoče posamezen del pogodbe ločiti od preostale pogodbe in je ta del tesneje povezan z drugo državo, se zanj lahko uporablja pravo te druge države.

2. Ob upoštevanju določb odstavka 5 se domneva, da je pogodba najtesneje povezana z državo, v kateri ima pogodbena stranka, ki je dolžna opraviti za posamezno pogodbo značilno izpolnitev, v trenutku sklenitve pogodbe običajno prebivališče ali, v primeru subjekta s pravno osebnostjo ali brez nje, glavno upravo. Če pa ta pogodbena stranka pogodbo sklene v okviru opravljanja svoje gospodarske ali poklicne dejavnosti, se domneva, da je pogodba najtesneje povezana z državo, v kateri je glavna poslovna enota te pogodbene stranke ali, če mora po pogodbi obveznosti izpolniti druga poslovna enota in ne glavna poslovna enota, država, v kateri je ta druga poslovna enota.

3. Če je predmet pogodbe stvarna pravica na nepremičnini ali pravica do uporabe nepremičnine, se ne glede na določbe odstavka 2 domneva, da je pogodba najtesneje povezana z državo, v kateri se nahaja nepremičnina.

4. Domneva iz odstavka 2 ne velja za pogodbo o prevozu blaga. Če je država, v kateri ima prevoznik v trenutku sklenitve pogodbe svojo glavno poslovno enoto, hkrati tudi država kraja nakladanja ali kraja razkladanja ali država, kjer se nahaja glavna poslovna enota pošiljatelja, se domneva, da je pogodba najtesneje povezana s to državo. Za namene uporabe tega odstavka se pogodba o zakupu vozila za en sam prevoz in druge pogodbe, katerih glavni namen je prevoz blaga, štejejo za pogodbe o prevozu blaga.

5. Odstavek 2 se ne uporablja, če značilne izpolnitve ni mogoče določiti. Domneve iz odstavkov 2, 3 in 4 ne veljajo, kadar je glede na vse okoliščine mogoče sklepati, da je pogodba tesneje povezana z drugo državo.
Člen 5

Potrošniške pogodbe

1. Ta člen se uporablja za pogodbe, katerih predmet je dobava premičnih stvari ali opravljanje storitev za osebo (potrošnika) za namen, ki ga ni mogoče obravnavati kot gospodarsko ali poklicno dejavnost te osebe, ali za pogodbe o financiranju take dobave ali storitev.

2. Ne glede na določbe člena 3 izbira prava s strani pogodbenih strank ne sme pripeljati do izključitve prisilnih določb o varstvu potrošnika po pravu države, v kateri ima potrošnik običajno prebivališče:

3. V primeru, da pogodbeni stranki v skladu s členom 3 ne izbereta prava in ne glede na določbe člena 4 ureja potrošniške pogodbe pravo države, v kateri ima potrošnik običajno prebivališče, če je pogodba sklenjena v okoliščinah iz odstavka 2 tega člena.

4. Ta člen se ne uporablja:

(a) za prevozne pogodbe;

(b) za pogodbe o opravljanju storitev, če se storitve za potrošnika opravijo izključno zunaj države, v kateri ima običajno prebivališče.

5. Ne glede na določbe odstavka 4 se ta člen uporablja za pogodbo, ki po skupni ceni predvideva kombinacijo potovanja in nastanitve.
Člen 6

Pogodbe o zaposlitvi

1. Ne glede na določbe člena 3 izbira prava s strani pogodbenih strank v pogodbi o zaposlitvi ne sme pripeljati do izključitve prisilnih določb o varstvu pravic delavcev po pravu države, ki bi se uporabljalo v skladu z odstavkom 2, če pogodbeni stranki ne bi izbrali prava.

2. V primeru, da pogodbeni stranki v skladu s členom 3 ne izbereta prava, in ne glede na določbe člena 4 se za pogodbo o zaposlitvi uporablja:

razen kadar iz vseh okoliščin izhaja, da je pogodba tesneje povezana z drugo državo – v tem primeru se za pogodbo uporablja pravo te države.
Člen 7

Prisilne določbe

1. Kadar se po tej konvenciji uporablja pravo določene države, je možno uporabiti prisilne določbe prava druge države, s katero je dejansko stanje tesno povezano, če in kolikor se morajo po pravu te druge države take določbe uporabljati ne glede na to, katero pravo se sicer uporablja za pogodbo. Pri odločitvi o uporabi teh prisilnih določb se upošteva njihovo naravo in namen ter posledice njihove uporabe oz. neuporabe.

2. Nobena določba te konvencije ne omejuje uporabe prisilnih določb prava države sodišča, pred katerim poteka postopek, ne glede na pravo, ki se sicer uporablja za pogodbo.
Člen 8

Soglasje volj in materialna veljavnost

1. Sklenitev in veljavnost pogodbe ali veljavnost pogodbenih določil se presoja po pravu, ki bi se uporabljalo po tej konvenciji, če bi bila pogodba ali pogodbena določila veljavna.

2. Vseeno se lahko pogodbena stranka, kadar zatrjuje, da se ni strinjala, sklicuje na pravo države, v kateri ima običajno prebivališče, če je iz okoliščin mogoče sklepati, da učinka njenega ravnanja ni primerno presojati po pravu iz odstavka 1.

Člen 9

Oblika

1. Pogodba, sklenjena med osebami, ki se nahajajo v isti državi, je formalno veljavna, če zadosti obličnostnim zahtevam po pravu države, ki se zanjo uporablja v skladu s to konvencijo, ali po pravu države, v kateri je bila sklenjena.

2. Pogodba, sklenjena med osebami, ki se nahajajo v različnih državah, je formalno veljavna, če zadosti obličnostnim zahtevam po pravu države, ki se zanjo uporablja v skladu s to konvencijo, ali po pravu ene od teh držav.

3. Če se pogodba sklene po zastopniku, se za namene odstavkov 1 in 2 upošteva država, kjer se nahaja zastopnik, ko sklene pogodbo.

4. Enostransko pravno dejanje v zvezi z obstoječo ali nameravano pogodbo je formalno veljavno, če zadosti obličnostnim zahtevam po pravu države, ki se zanj uporablja ali bi se uporabljalo v skladu s to konvencijo, ali po pravu države, v kateri je bilo to dejanje opravljeno.

5. Določbe prejšnjih odstavkov se ne uporabljajo za pogodbo, za katero se uporablja člen 5 in je bila sklenjena v okoliščinah iz člena 5(2). Oblika takih pogodb se presoja po pravu države, v kateri ima potrošnik običajno prebivališče.

6. Ne glede na odstavke 1 do 4 se za pogodbo, katere predmet je stvarna pravica na nepremičnini ali pravica do uporabe nepremičnine, uporabljajo prisilne določbe o obliki po pravu države, v kateri je nepremičnina, če so po tem pravu te določbe obvezne ne glede na to, v kateri državi je bila pogodba sklenjena, in ne glede na to, katero pravo se uporablja za pogodbo.
Člen 10

Domet uporabe prava, ki se uporablja

1. Pravo, ki se uporablja za pogodbo v skladu s členi 3 do 6 in členom 12 te konvencije, ureja predvsem:

(a) razlago;

(b) izpolnitev;

(c) v mejah pristojnosti, ki jih ima sodišče v skladu s procesnim pravom, posledice delne in popolne neizpolnitve obveznosti, vključno z oceno škode, kolikor tako oceno urejajo pravna pravila;

(d) različne načine prenehanja obveznosti ter zastaranje samih pravic in pravic zahtevati izpolnitev obveznosti;

(e) posledice neveljavnosti pogodbe.

2. V zvezi z načinom izpolnitve in dejanji, ki jih je treba opraviti v primeru nepopolne izpolnitve, se upošteva pravo države, kjer se pogodba izpolni.
Člen 11

Poslovna nesposobnost

V primeru pogodbe, sklenjene med osebami, ki se nahajajo v isti državi, se lahko fizična oseba, ki bi bila poslovno sposobna po pravu te države, sklicuje na svojo poslovno nesposobnost na podlagi prava druge države samo, če je druga pogodbena stranka v trenutku sklenitve pogodbe vedela za njegovo nesposobnost oz. tega ni vedela zaradi malomarnosti.
Člen 12

Odstop terjatve

1. Za medsebojne obveznosti upnika in prevzemnika terjatve se uporablja pravo, ki se v skladu s to konvencijo uporablja za pogodbo o odstopu terjatve.

2. Dopustnost odstopa terjatve, razmerja med prevzemnikom terjatve in dolžnikom, pogoje, pod katerimi se lahko odstopljena terjatev uveljavlja nasproti dolžniku, ter vprašanje, ali je dolžnik izpolnil svoje obveznosti, se presoja po pravu države, ki se uporablja za odstopljeno terjatev.
Člen 13

Subrogacija

1. Kadar ima oseba (upnik) nasproti drugi osebi (dolžniku) terjatev iz pogodbe, tretja oseba pa ima obveznost poravnati to terjatev upniku ali je to terjatev na podlagi svoje obveznosti že poravnala upniku, se upravičenost tretje osebe, da uveljavlja pravice, ki jih je imel upnik nasproti dolžniku po pravu, ki se je uporabljalo za njuno razmerje, ter obseg uveljavljanja te pravice presoja po pravu, ki ureja obveznost tretje osebe, da poravna to terjatev upniku.

2. Isto pravilo se uporablja, če mora več oseb poravnati isto pogodbeno terjatev in je ena od njih to terjatev upniku že poravnala.
Člen 14

Dokazovanje

1. Skupaj s pravom, ki se v skladu s to konvencijo uporablja za pogodbo, se uporabljajo tudi zakonske domneve ali ureditve dokaznega bremena, ki so s tem pravom predvidene za pogodbena razmerja.

2. Pogodba ali enostransko pravno dejanje se lahko dokazuje z vsakim dokaznim sredstvom, ki ga dopušča pravo države sodišča, pred katerim poteka postopek, ali katero koli pravo iz člena 9, po katerem je pogodba ali enostransko pravno dejanje veljavno, pod pogojem, da je tako dokazno sredstvo pred sodiščem, pred katerim poteka postopek, možno izvesti.
Člen 15

Izključitev zavračanja

Uporaba prava katere koli države po tej konvenciji pomeni uporabo v tej državi veljavnih pravil, razen pravil mednarodnega zasebnega prava te države.
Člen 16

Javni red

Uporaba pravnega pravila katere koli države po tej konvenciji se lahko zavrne le, če je taka uporaba očitno v nasprotju z javnim redom države sodišča, pred katerim poteka postopek.
Člen 17

Izključitev veljavnosti za nazaj

Ta konvencija se v pogodbenici uporablja za pogodbe, sklenjene po datumu začetka veljavnosti te konvencije v tej državi.
Člen 18

Enotna razlaga

Pri razlagi in uporabi zgornjih enotnih pravil je treba upoštevati njihov mednarodni značaj ter zaželenost doseganja enotne razlage in uporabe teh pravil.
Člen 19

Države z več kot enim pravnim sistemom

1. Če država obsega več ozemeljskih enot, od katerih ima vsaka svoja lastna pravna pravila za pogodbena obligacijska razmerja, se pri določanju, katero pravo se uporablja po tej konvenciji, vsaka od teh enot obravnavana kot država.

2. Država, v kateri imajo različne ozemeljske enote svoja lastna pravna pravila za pogodbena obligacijska razmerja, te konvencije ni dolžna uporabljati za kolizije med pravnimi redi teh enot.
Člen 20

Prevlada prava Skupnosti

Ta konvencija ne vpliva na uporabo določb, ki v zvezi s posameznimi zadevami določajo pravila za izbiro prava za pogodbena obligacijska razmerja in ki jih vsebujejo ali jih bodo vsebovali bodisi akti institucij Evropskih skupnosti bodisi usklajeni nacionalni zakoni za izvajanje teh aktov.
Člen 21

Razmerje do drugih konvencij

Ta konvencija ne posega v uporabo mednarodnih konvencij, katerih pogodbenica je ali bo postala katera koli pogodbenica te konvencije.

Člen 22

Pridržki

1. Vsaka pogodbenica si lahko v trenutku podpisa, ratifikacije, sprejetja ali odobritve pridrži pravico, da ne bo uporabljala:

(a) določb člena 7(1);

(b) določb člena 10(1)(e).

2. Vsaka pogodbenica lahko v uradnem obvestilu o razširitvi te konvencije v skladu s členom 27(2) poda enega ali več pridržkov, katerih učinek se nanaša na omejeno število ozemelj ali na vsa ozemlja, navedena v uradnem obvestilu o razširitvi.

3. Vsaka pogodbenica lahko podane pridržke kadar koli umakne; pridržki prenehajo učinkovati prvi dan tretjega meseca po uradnem obvestilu o umiku.
NASLOV III

KONČNE DOLOČBE

Člen 23

1. Če želi pogodbenica po datumu, na katerega je ta konvencija začela zanjo veljati, sprejeti kakršno koli novo pravilo o izbiri prava v zvezi s katero koli skupino pogodb s področja uporabe te konvencije, sporoči svoj namen drugim podpisnicam preko generalnega sekretarja Sveta Evropskih skupnosti.

2. Vsaka podpisnica lahko v šestih mesecih po datumu sporočila generalnemu sekretarju od njega zahteva, da z namenom dosege dogovora med podpisnicami skliče posvetovanja.

3. Če v tem roku nobena podpisnica ne zahteva posvetovanj ali če v dveh letih po sporočilu generalnemu sekretarju s posvetovanji ni dosežen dogovor, lahko zadevna pogodbenica spremeni svojo zakonodajo, kot je navedla v sporočilu. Zadevna država preko generalnega sekretarja Sveta Evropskih skupnosti o sprejetih ukrepih obvesti druge podpisnice.
Člen 24

1. Če želi pogodbenica po datumu, na katerega je ta konvencija začela zanjo veljati, pristopiti k večstranski konvenciji, katere glavni cilj ali eden izmed glavnih ciljev je določiti pravila mednarodnega zasebnega prava v zvezi s katero koli zadevo, ki jo ureja ta konvencija, se uporabi postopek iz člena 23. Pri tem se rok dveh let iz odstavka 3 navedenega člena skrajša na eno leto.

2. Postopka iz prejšnjega odstavka ni treba uporabiti, če je pogodbenica ali katera od Evropskih skupnosti že pogodbenica te večstranske konvencije ali če je cilj te konvencije revizija konvencije, katere pogodbenica je zadevna država, ali v primeru konvencije, sklenjene v okviru Pogodb o ustanovitvi Evropskih skupnosti.
Člen 25

Če pogodbenica meni, da sklenitev sporazumov, ki jih člen 24(1) ne zajema, ogroža poenotenje, doseženo s to konvencijo, lahko od generalnega sekretarja Evropskih skupnosti zahteva, da med podpisnicami te konvencije skliče posvetovanja.
Člen 26

Vsaka pogodbenica lahko zahteva revizijo te konvencije. V tem primeru predsednik Sveta Evropskih skupnosti skliče konferenco za revizijo konvencije.
Člen 27

1. Ta konvencija se uporablja za evropska ozemlja pogodbenic, vključno z Grenlandijo, in za celotno ozemlje Francoske republike.

2. Ne glede na odstavek 1:

(a) se ta konvencija ne uporablja za Ferske otoke, če Kraljevina Danska ne poda nasprotne izjave;

(b) se ta konvencija ne uporablja za nobeno evropsko ozemlje izven Združenega kraljestva, kadar gre za mednarodne odnose, ki so v pristojnosti Združenega kraljestva, razen če Združeno kraljestvo ne poda nasprotne izjave v zvezi s katerim koli od teh ozemelj;

(c) se ta konvencija uporablja za Nizozemske Antile, če Kraljevina Nizozemska to potrdi z izjavo.

3. Te izjave je mogoče podati kadar koli, in sicer z uradnim obvestilom, ki se pošlje generalnemu sekretarju Sveta Evropskih skupnosti.

4. Postopki v Združenem kraljestvu, ki potekajo na podlagi pravnih sredstev zoper sodne odločbe sodišč enega od ozemelj iz točke (b) odstavka 2, se štejejo za postopke pred temi sodišči.
Člen 28

1. Ta konvencija je 19. junija 1980 na voljo za podpis pogodbenicam Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti.

2. Podpisnice to konvencijo ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta Evropskih skupnosti.
Člen 29

1. Ta konvencija začne veljati prvi dan tretjega meseca po deponiranju sedme listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.

2. Ta konvencija začne veljati za posamezno državo podpisnico, ki konvencijo ratificira, sprejme ali odobri pozneje, prvi dan tretjega meseca po deponiranju njene listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.
Člen 30

1. Ta konvencija velja deset let od datuma začetka veljavnosti v skladu s členom 29(1), in sicer tudi za države, za katere začne veljati pozneje.

2. Če ni odpovedana, se veljavnost konvencije molče podaljšuje vsakih pet let.

3. Pogodbenica, ki želi odpovedati to konvencijo, o tem uradno obvesti generalnega sekretarja Sveta Evropskih skupnosti najmanj šest mesecev pred iztekom 10-letnega oz. 5-letnega obdobja. Odpoved se lahko omeji na katero koli ozemlje, na katerega se je ta konvencija razširila z izjavo v skladu s členom 27(2).

4. Odpoved ima učinek le za državo, ki je poslala uradno obvestilo o odpovedi. Konvencija še naprej velja med vsemi drugimi pogodbenicami.
Člen 31

Generalni sekretar Sveta Evropskih skupnosti uradno obvesti pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti o:

(a) podpisih;

(b) deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi;

(c) datumu začetka veljavnosti te konvencije;

(d) sporočilih, poslanih v skladu s členi 23, 24, 25, 26, 27 in 30;

(e) pridržkih in umikih pridržkov iz člena 22.
Člen 32

Protokol, ki je priložen tej konvenciji, je njen sestavni del.
Člen 33

Ta konvencija, sestavljena v enem izvirniku v angleškem, danskem, francoskem, irskem, italijanskem in nizozemskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna,
se deponira v arhivu Generalnega sekretariata Sveta Evropskih skupnosti. Generalni sekretar pošlje overjeno kopijo te konvencije vladam vseh podpisnic.
V potrditev tega so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali to konvencijo.

V Rimu, devetnajstega junija tisoč devetsto osemdeset

[Podpisi pooblaščencev]
PROTOKOL

Visoke pogodbenice so se dogovorile o naslednji določbi, ki se priloži h Konvenciji:

Ne glede na določbe Konvencije lahko Danska ohrani določbe iz člena 169 Søloven (Zakona o pomorskem pravu) o uporabi prava v zadevah v zvezi s prevozom blaga po morju in lahko ta pravila spremeni, ne da bi uporabila postopek iz člena 23 Konvencije.

V potrditev tega so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali ta protokol.

V Rimu, devetnajstega junija tisoč devetsto osemdeset.

[Podpisi pooblaščencev]
SKUPNA IZJAVA

Ob podpisu Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih so vlade Kraljevine Belgije, Kraljevine Danske, Zvezne republike Nemčije, Francoske republike, Irske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske ter Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske:

I. v prizadevanju, da bi se v čim večji meri izognilo razpršenosti pravil o izbiri prava med številnimi pravnimi instrumenti in razlikam med temi pravili, izrazile željo, da naj si institucije Evropskih skupnosti pri izvrševanju svojih pooblastil v skladu s pogodbami, s katerimi so bile ustanovljene, prizadevajo, kadar je to potrebno, določiti pravila o izbiri prava, ki bodo čim bolj skladna s pravili te konvencije;

II. izrazile svoj namen, da se bodo od datuma podpisa te konvencije do začetka njene veljavnosti v skladu s členom 24 med seboj posvetovale, če bi ena od podpisnic želela pristopiti h kateri koli konvenciji, za katero bi se uporabljal postopek iz člena 24;

III. izrazile stališče, da bi morala glede na prispevek Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih k poenotenju pravil glede izbire prava v Evropskih skupnostih vsaka država, ki postane članica Evropskih skupnosti, pristopiti k tej konvenciji.

V potrditev tega so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali to skupno izjavo.

V Rimu, devetnajstega junija tisoč devetsto osemdeset.

[Podpisi pooblaščencev]

SKUPNA IZJAVA

Vlade Kraljevine Belgije, Kraljevine Danske, Zvezne republike Nemčije, Francoske republike, Irske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske ter Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska –

ob podpisu Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih;

v želji, da bi zagotovile, da se Konvencija uporablja čim bolj učinkovito;

v želji preprečiti, da bi razlike pri razlagi Konvencije ogrožale njen učinek na poenotenje –

izražajo svojo pripravljenost:

1. da preučijo možnosti prenosa pristojnosti za nekatere zadeve na Sodišče Evropskih skupnosti in da se po potrebi pogajajo o sporazumu, ki bi uredil tak prenos pristojnosti;

2. da v rednih časovnih presledkih skličejo sestanke svojih predstavnikov.

V potrditev tega so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali to skupno izjavo.

V Rimu, devetnajstega junija tisoč devetsto osemdeset.

[Podpisi pooblaščencev]



PRVI PROTOKOL

o razlagi Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, na voljo za podpis 19. junija 1980 v Rimu, s strani Sodišča Evropskih skupnosti


VISOKE POGODBENICE POGODBE O USTANOVITVI EVROPSKE GOSPODARSKE SKUPNOSTI –

OB UPOŠTEVANJU Skupne izjave, ki je bila priložena h Konvenciji o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, na voljo za podpis 19. junija 1980 v Rimu -

SO Z NAMENOM skleniti Protokol o prenosu pristojnosti za razlago te konvencije na Sodišče Evropskih skupnosti imenovale svoje pooblaščence:

[pooblaščenci, ki so jih imenovale države članice],

KI so se sestali v okviru Sveta Evropskih skupnosti in so se po izmenjavi pooblastil v pravilni in predpisani obliki

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:
Člen 1

Sodišče Evropskih skupnosti je pristojno za odločanje o razlagi:
(a) Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, na voljo za podpis 19. junija 1980 v Rimu, v nadaljnjem besedilu „Rimska konvencija“;

(b) konvencije o pristopu k Rimski konvenciji držav, ki postanejo države članice Evropskih skupnosti po datumu, ko je bila Konvencija na voljo za podpis;

(c) tega protokola.
Člen 2

Spodaj navedena sodišča lahko zaprosijo Sodišče za predhodno odločanje o vprašanju v zadevi, ki jo obravnava in ki se nanaša na razlago določb, ki jih vsebujejo instrumenti iz člena 1, če ta sodišča menijo, da je za izrek njihovih sodb potrebna odločitev o tem vprašanju:

(a) — v Belgiji:

„la Cour de cassation“ („het Hof van Cassatie“) in „le
Conseil d’État“ („de Raad van State“),

— na Danskem:

„Højesteret“,

— v Zvezni republiki Nemčiji:

„die obersten Gerichtshöfe des Bundes“,

— v Grčiji:

„Τα ανώτατα Δικαστήρια“,

— v Španiji:

„el Tribunal Supremo“,

— v Franciji:

„la Cour de cassation“ in „le Conseil d’État“,

— na Irskem:

„the Supreme Court“,

— v Italiji:

„la Corte suprema di cassazione“ in „il Consiglio di Stato“,

— v Luksemburgu:

„la Cour Supérieure de Justice“, kadar zaseda kot „Cour de cassation“,

— na Nizozemskem:

„de Hoge Raad“,

— na Portugalskem:

„o Supremo Tribunal de Justiça“ in „o Supremo Tribunal Administrativo“,

— v Združenem kraljestvu:

„the House of Lords“ in druga sodišča, zoper odločbe katerih ni možno nadaljnje pravno sredstvo;

(b) sodišča pogodbenic, ko odločajo kot pritožbena sodišča.
Člen 3

1. Pristojni organ pogodbenice lahko zaprosi Sodišče za odločanje o vprašanju glede razlage določb, ki jih vsebujejo instrumenti iz člena 1, če so sodbe sodišč te države v nasprotju z razlago Sodišča ali sodbo enega od sodišč druge pogodbenice iz člena 2. Določbe tega odstavka se uporabljajo samo za sodbe, ki so postale pravnomočne.

2. Razlaga Sodišča na podlagi takih zaprosil ne vpliva na sodbe, zaradi katerih je bilo vloženo zaprosilo za razlago.

3. Državni pravobranilci pri vrhovnih sodiščih pogodbenic ali drug organ, ki ga imenuje pogodbenica, ima pravico zaprositi Sodišče, da odloča o razlagi v skladu z odstavkom 1.

4. Sodni tajnik Sodišča o zaprosilu obvesti pogodbenice, Komisijo in Svet Evropskih skupnosti, ki imajo pravico v dveh mesecih po obvestilu Sodišču predložiti zaznamke ali pisne ugotovitve.

5. Za postopke iz tega člena se ne zaračunajo ali priznajo nobeni stroški.
Člen 4

1. Razen če ta protokol ne določa drugače, se določbe Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in Protokola o Statutu Sodišča, priloženega k Pogodbi, ki se uporabljajo, kadar se Sodišče zaprosi za predhodno odločanje, uporabljajo tudi za postopke za razlago instrumentov iz člena 1.

2. Poslovnik Sodišča se po potrebi prilagodi in dopolni v skladu s členom 188 Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti.
Člen 5

Ta protokol podpisnice ratificirajo. Listine o ratifikaciji se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta Evropskih skupnosti.
Člen 6

1. Ta protokol začne veljati, ko ga ratificira sedem držav, za katere velja Rimska konvencija. Ta protokol začne veljati prvi dan tretjega meseca po tem, ko listino o ratifikaciji deponira zadnja država izmed sedmih držav. Če pa Drugi protokol o prenosu določenih pristojnosti za razlago Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, na voljo za podpis 19. junija 1980 v Rimu, na Sodišče Evropskih skupnosti, sklenjen v Bruslju dne 19. decembra 1988, začne veljati pozneje, ta protokol začne veljati na datum začetka veljavnosti Drugega protokola.

2. Vsaka ratifikacija po začetku veljavnosti tega protokola začne veljati prvi dan tretjega meseca po deponiranju listine o ratifikaciji, pod pogojem, da je za zadevno državo ratifikacija, sprejetje ali odobritev Rimske konvencije že začela učinkovati.
Člen 7

Generalni sekretar Sveta Evropskih skupnosti uradno obvesti podpisnice o:

(a) deponiranju vsake listine o ratifikaciji;

(b) datumu začetka veljavnosti tega protokola;

(c) imenovanjih iz člena 3(3);

(d) sporočilih v skladu s členom 8.
Člen 8

Pogodbenice sporočijo generalnemu sekretarju Sveta Evropskih skupnosti besedila vseh določb njihove zakonodaje, ki zahtevajo spremembo seznama sodišč iz člena 2(a).
Člen 9

Ta protokol učinkuje, dokler velja Rimska konvencija pod pogoji iz člena 30 navedene konvencije.

Člen 10

Vsaka pogodbenica lahko zahteva revizijo tega protokola. V tem primeru predsednik Sveta Evropskih skupnosti skliče konferenco za revizijo protokola.

Člen 11

Ta protokol, sestavljen v enem izvirniku v angleškem, danskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem in španskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna, se deponira v arhivu Generalnega sekretariata Sveta Evropskih skupnosti. Generalni sekretar pošlje overjeno kopijo vladam vseh podpisnic.

V potrditev tega so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali ta protokol.

V Bruslju, devetnajstega decembra tisoč devetsto oseminosemdeset

[Podpisi pooblaščencev]
SKUPNI IZJAVI

Skupna izjava

Vlade Kraljevine Belgije, Kraljevine Danske, Zvezne republike Nemčije, Helenske republike, Kraljevine Španije, Francoske republike, Irske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Portugalske republike ter Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske -

ob podpisu Prvega protokola o razlagi Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, na voljo za podpis 19. junija 1980 v Rimu, s strani Sodišča Evropskih skupnosti;

v želji, da bi zagotovile, da se Konvencija uporablja čim bolj učinkovito in enotno -

izražajo svojo pripravljenost organizirati v sodelovanju s Sodiščem Evropskih skupnosti izmenjavo informacij o sodbah, ki so postale pravnomočne in so jih v skladu s Konvencijo o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih izrekla sodišča iz člena 2 omenjenega protokola. Izmenjava informacij bo obsegala:

V potrditev tega so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali to skupno izjavo.

V Bruslju, devetnajstega decembra tisoč devetsto oseminosemdeset

[Podpisi pooblaščencev]
Skupna izjava

Vlade Kraljevine Belgije, Kraljevine Danske, Zvezne republike Nemčije, Helenske republike, Kraljevine Španije, Francoske republike, Irske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Portugalske republike ter Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske -

ob podpisu Prvega protokola o razlagi Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, na voljo za podpis 19. junija 1980 v Rimu, s strani Sodišča Evropskih skupnosti;

ob upoštevanju Skupne izjave, ki je priložena h Konvenciji o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih;

v želji, da bi zagotovile, da se Konvencija uporablja čim bolj učinkovito in enotno;

v želji preprečiti, da bi razlike pri razlagi Konvencije ogrožale njen učinek na poenotenje -

izražajo stališče, da mora vsaka država, ki postane članica Evropskih skupnosti, pristopiti k temu protokolu.

V potrditev tega so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali to skupno izjavo.

V Bruslju, devetnajstega decembra tisoč devetsto oseminosemdeset

[Podpisi pooblaščencev]



DRUGI PROTOKOL
o prenosu določenih pristojnosti za razlago Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, na voljo za podpis 19. junija 1980 v Rimu, na Sodišče Evropskih skupnosti


VISOKE POGODBENICE POGODBE O USTANOVITVI EVROPSKE GOSPODARSKE SKUPNOSTI -

KER bo Konvencija o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, na voljo za podpis 19. junija 1980 v Rimu, v nadaljnjem besedilu „Rimska konvencija“, začela veljati po deponiranju sedme listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi;

KER enotna uporaba pravil, določenih v Rimski konvenciji, zahteva, da se vzpostavi mehanizem za zagotavljanje enotne razlage, in ker je v ta namen treba na Sodišče Evropskih skupnosti prenesti določene pristojnosti še preden začne Rimska konvencija veljati za vse države članice Evropske gospodarske skupnosti -

SO Z NAMENOM skleniti ta protokol imenovale svoje pooblaščence:
[pooblaščenci, ki so jih imenovale države članice],

KI so se sestali v okviru Sveta Evropskih skupnosti in so se po izmenjavi pooblastil v pravilni in predpisani obliki

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:
Člen 1

1. Sodišče Evropskih skupnosti ima v zvezi z Rimsko konvencijo pristojnost, ki je bila nanj prenesena s Prvim protokolom o razlagi Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, na voljo za podpis 19. junija 1980 v Rimu, s strani Sodišča Evropskih skupnosti, sklenjenim v Bruslju 19. decembra 1988. Uporabljata se Protokol o Statutu Sodišča Evropskih skupnosti in Poslovnik Sodišča.

2. Poslovnik Sodišča se po potrebi prilagodi in dopolni v skladu s členom 188 Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti.
Člen 2

Ta protokol podpisnice ratificirajo. Listine o ratifikaciji se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta Evropskih skupnosti.
Člen 3

Ta protokol začne veljati prvi dan tretjega meseca po tem, ko listino o ratifikaciji deponira zadnja podpisnica, ki izpolni to formalnost.
Člen 4

Ta protokol, sestavljen v enem izvirniku v angleškem, danskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem in španskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh desetih jezikih enako verodostojna, se deponira v arhivu Generalnega sekretariata Sveta Evropskih skupnosti. Generalni sekretar pošlje overjeno kopijo vladam vseh podpisnic.

V potrditev tega so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali ta protokol.

V Bruslju, devetnajstega decembra tisoč devetsto oseminosemdeset

[Podpisi pooblaščencev]



KONVENCIJA
o pristopu Helenske republike h Konvenciji o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, na voljo za podpis 19. junija 1980 v Rimu

VISOKE POGODBENICE POGODBE O USTANOVITVI EVROPSKE GOSPODARSKE SKUPNOSTI SO SE -

GLEDE NA TO, da se je s pristopom k Skupnosti Helenska republika zavezala, da bo pristopila h Konvenciji o UPORABI PRAVA V POGODBENIH OBLIGACIJSKIH RAZMERJIH, na voljo za podpis 19. junija 1980 v Rimu -

ODLOČILE skleniti to Konvencijo in so v ta namen imenovale svoje pooblaščence:

ZA NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJA BELGIJCEV:

Paul DE KEERSMAEKER,
državni sekretar za evropske zadeve in kmetijstvo,
namestnik ministra za zunanje zadeve

ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO DANSKE:

Uffe ELLEMANN-JENSEN,
minister za zunanje zadeve Danske

ZA PREDSEDNIKA ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE:

Hans-Werner LAUTENSCHLAGER,
minister za zunanje zadeve Zvezne republike Nemčije

ZA PREDSEDNIKA HELENSKE REPUBLIKE:

Theodoros PANGALOS,
državni sekretar za zunanje zadeve Helenske republike

ZA PREDSEDNIKA FRANCOSKE REPUBLIKE:

Roland DUMAS,
minister za evropske zadeve Francoske republike

ZA PREDSEDNIKA IRSKE:

Peter BARRY,
minister za zunanje zadeve Irske

ZA PREDSEDNIKA ITALIJANSKE REPUBLIKE:

Giulio ANDREOTTI,
minister za zunanje zadeve Italijanske republike

ZA NJEGOVO KRALJEVO VISOKOST VELIKEGA VOJVODO LUKSEMBURŠKEGA:

Colette FLESCH,
ministrica za zunanje zadeve Vlade Velikega vojvodstva Luksemburg

ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO NIZOZEMSKE:

W. F. van EEKELEN,
državni sekretar za zunanje zadeve Nizozemske

H. J. Ch. RUTTEN,

izredni in pooblaščeni veleposlanik,
stalni predstavnik Nizozemske

ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA:

Visoko cenjeni sir Geoffrey HOWE QC, MP,
državni sekretar za zunanje zadeve in zadeve Commonwealtha,

KI so se sestali v okviru Sveta in so se po izmenjavi pooblastil v pravilni in predpisani obliki

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:
Člen 1

Helenska republika pristopi h Konvenciji o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, na voljo za podpis 19. junija 1980 v Rimu.
Člen 2

Generalni sekretar Sveta Evropskih skupnosti pošlje vladi Helenske republike overjeno kopijo Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih v angleškem, danskem, francoskem, irskem, italijanskem, nemškem in nizozemskem jeziku.

Besedilo Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih v grškem jeziku je priloženo tej konvenciji. Besedilo v grškem jeziku je verodostojno pod enakimi pogoji kakor druga besedila Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih.
Člen 3

To konvencijo podpisnice ratificirajo. Listine o ratifikaciji se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta Evropskih skupnosti.
Člen 4

Ta konvencija začne veljati med državami, ki so jo ratificirale, prvi dan tretjega meseca po tem, ko so Helenska republika in sedem držav, ki so ratificirale Konvencijo o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, deponirale zadnjo listino o ratifikaciji.

Ta konvencija začne veljati za vsako pogodbenico, ki jo naknadno ratificira, prvi dan tretjega meseca po deponiranju njene listine o ratifikaciji.
Člen 5

Generalni sekretar Sveta Evropskih skupnosti uradno obvesti podpisnice o:

(a) deponiranju vsake listine o ratifikaciji;

(b) datumih začetka veljavnosti te konvencije za pogodbenice.
Člen 6

Ta konvencija, sestavljena v enem izvirniku v angleškem, danskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem, nemškem in nizozemskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh osmih jezikih enako verodostojna, se deponira v arhivu Generalnega sekretariata Sveta Evropskih skupnosti. Generalni sekretar pošlje overjeno kopijo vladam vseh podpisnic.


V potrditev tega so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali to konvencijo.

V Luxembourgu, desetega aprila tisoč devetsto štiriinosemdeset.



KONVENCIJA
o pristopu Kraljevine Španije in Portugalske republike h Konvenciji o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, na voljo za podpis 19. junija 1980 v Rimu


VISOKE POGODBENICE POGODBE O USTANOVITVI EVROPSKE GOSPODARSKE SKUPNOSTI SO SE -

GLEDE NA TO, da sta se s pristopom k Skupnosti Kraljevina Španija in Portugalska republika zavezali, da bosta pristopili h Konvenciji o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, na voljo za podpis 19. junija 1980 v Rimu -

ODLOČILE skleniti to konvencijo in so v ta namen imenovale svoje pooblaščence:

ZA NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJA BELGIJCEV:

Melchior WATHELET,
podpredsednik vlade, minister za pravosodje in za gospodarstvo

ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO DANSKE:

Michael BENDIK,
minister za pravosodje

ZA PREDSEDNIKA ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE:

Wolfgang HEYDE,
ministrski direktor na Zveznem ministrstvu za pravosodje

ZA PREDSEDNIKA HELENSKE REPUBLIKE:

Michalis PAPACONSTANTINOU,
minister za pravosodje

ZA NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJA ŠPANIJE:

Tomás DE LA QUADRA-SALCEDO y Fernández DEL CASTILLO,
minister za pravosodje

ZA PREDSEDNIKA FRANCOSKE REPUBLIKE:

Michel VAUZELLE,
minister za pravosodje

ZA PREDSEDNIKA IRSKE:

Pádraig FLYNN,
minister za pravosodje

ZA PREDSEDNIKA ITALIJANSKE REPUBLIKE:

Giovanni BATTISTINI,
veleposlanik v Lizboni

ZA NJEGOVO KRALJEVO VISOKOST VELIKEGA VOJVODO LUKSEMBURŠKEGA:

Charles ELSEN,
prvi svetovalec vlade

ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO NIZOZEMSKE:

E. M. H. HIRSCH BALLIN,
minister za pravosodje

ZA PREDSEDNIKA PORTUGALSKE REPUBLIKE:

Álvaro José BRILHANTE LABORINHO LÚCIO,
minister za pravosodje

ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA:

John Mark TAYLOR,
parlamentarni državni podsekretar na Ministrstvu lorda kanclerja,

KI so se sestali v okviru Sveta in so se po izmenjavi pooblastil v pravilni in predpisani obliki

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:
Člen 1

Kraljevina Španija in Portugalska republika pristopita h Konvenciji o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, na voljo za podpis 19. junija 1980 v Rimu.
Člen 2

Konvencija o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih
se spremeni:

1. člena 22(2), 27 in drugi stavek člena 30(3) se črtajo;

2. člen 31(d) se nadomesti z naslednjim:

„(d) sporočilih, poslanih v skladu s členi 23, 24, 25, 26 in 30“.
Člen 3

Generalni sekretar Sveta Evropskih skupnosti pošlje vladama Kraljevine Španije in Portugalske republike overjeno kopijo Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih v angleškem, danskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem, nemškem in nizozemskem jeziku.

Besedili Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih v portugalskem in španskem jeziku se nahajata v prilogah I in II k tej konvenciji. Besedili v portugalskem in španskem jeziku sta verodostojni pod enakimi pogoji kakor druga besedila Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih.
Člen 4

To konvencijo podpisnice ratificirajo. Listine o ratifikaciji se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta Evropskih skupnosti.
Člen 5

Ta konvencija začne veljati med državami, ki so jo ratificirale, prvi dan tretjega meseca po tem, ko sta Kraljevina Španija ali Portugalska republika in ena država, ki je ratificirala Konvencijo o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, deponirali zadnjo listino o ratifikaciji.

Ta konvencija začne veljati za vsako pogodbenico, ki jo naknadno ratificira, prvi dan tretjega meseca po deponiranju njene listine o ratifikaciji.
Člen 6

Generalni sekretar Sveta Evropskih skupnosti uradno obvesti podpisnice o:

(a) deponiranju vsake listine o ratifikaciji;

(b) datumih začetka veljavnosti te konvencije za pogodbenice.
Člen 7

Ta konvencija, sestavljena v enem izvirniku v angleškem, danskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem in španskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna, se deponira v arhivih Generalnega sekretariata Sveta Evropskih skupnosti. Generalni sekretar pošlje overjeno kopijo vladam vseh podpisnic.


V potrditev tega so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali to konvencijo.

V Funchalu, osemnajstega maja tisoč devetsto dvaindevetdeset.



KONVENCIJA
o pristopu Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske h Konvenciji o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, na voljo za podpis 19. junija 1980 v Rimu, ter k Prvemu in Drugemu protokolu o razlagi te konvencije s strani Sodišča

VISOKE POGODBENICE POGODBE O USTANOVITVI EVROPSKE SKUPNOSTI SO SE -

GLEDE NA TO, da so se s pristopom k Evropski uniji Republika Avstrija, Republika Finska in Kraljevina Švedska zavezale, da bodo pristopile h Konvenciji o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, na voljo za podpis 19. junija 1980 v Rimu, ter k Prvemu in Drugemu protokolu o razlagi te konvencije s strani Sodišča -

DOGOVORILE O NASLEDNJEM:
NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Republika Avstrija, Republika Finska in Kraljevina Švedska pristopajo:

(a) h Konvenciji o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, na voljo za podpis 19. junija 1980 v Rimu, v nadaljevanju „Konvencija iz leta 1980“, kakršna je po vključitvi vseh prilagoditev in sprememb iz:

(b) k Prvemu protokolu, podpisanemu dne 19. decembra 1988, v nadaljevanju „Prvi protokol iz leta 1988“, o razlagi Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih s strani Sodišča Evropskih skupnosti;

(c) k Drugemu protokolu, podpisanemu dne 19. decembra 1988, v nadaljevanju „Drugi protokol iz leta 1988“, o prenosu določenih pristojnosti za razlago Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih na Sodišče Evropskih skupnosti.
NASLOV II

PRILAGODITVE PROTOKOLA, PRILOŽENEGA H KONVENCIJI
IZ LETA 1980

Člen 2

Protokol, priložen h Konvenciji iz leta 1980, se nadomesti z naslednjim:

„Ne glede na določbe Konvencije lahko Danska, Švedska in Finska ohranijo nacionalne predpise o uporabi prava v zadevah v zvezi s prevozom blaga po morju in lahko te predpise spremenijo, ne da bi uporabile postopek iz člena 23 Rimske konvencije. Gre za naslednje nacionalne predpise:

— na Danskem: člena 252 ter 321(3) in (4) ‚Sølov’ (pomorskega zakona),

— na Švedskem: člen 2(1) in (2) poglavja 13 ter člen 1(3) poglavja 14 ‚sjölagen’ (pomorskega zakona),

— na Finskem: člen 2(1) in (2) poglavja 13 ter člen 1(3) poglavja 14, ‚merilaki’/‚sjölagen’ (pomorskega zakona).“
NASLOV III

PRILAGODITVE PRVEGA PROTOKOLA IZ LETA 1988

Člen 3

V člen 2(a) Prvega protokola iz leta 1988 se vstavijo naslednje alinee:

(a) med deseto in enajsto alineo:

„— v Avstriji:

‚Oberste Gerichtshof’, ‚Verwaltungsgerichtshof’ in
‚Verfassungsgerichtshof’“;

(b) med enajsto in dvanajsto alineo:

„— na Finskem:

‚korkein oikeus/högsta domstolen’, ‚korkein hallinto-oikeus/
högsta förvaltningsdomstolen’, ‚markkinatuomioistuin/
marknadsdomstolen’ in ‚työtuomioistuin/arbetsdomstolen’“;

„— na Švedskem:

‚Högsta domstolen’, ‚Regeringsrätten’, ‚Arbetsdomstolen’ in
‚Marknadsdomstolen’“.
NASLOV IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 4

1. Generalni sekretar Sveta Evropske unije pošlje vladam Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske overjeno kopijo Konvencije iz leta 1980, Konvencije iz leta 1984, Prvega protokola iz leta 1988, Drugega protokola iz leta 1988 in Konvencije iz leta 1992 v angleškem, danskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem in španskem jeziku.

2. Besedilo Konvencije iz leta 1980, Konvencije iz leta 1984, Prvega protokola iz leta 1988, Drugega protokola iz leta 1988 in Konvencije iz leta 1992 v finskem in švedskem jeziku je verodostojno pod enakimi pogoji kakor druga besedila Konvencije iz leta 1980, Konvencije iz leta 1984, Prvega protokola iz leta 1988, Drugega protokola iz leta 1988 in Konvencije iz leta 1992.
Člen 5

To konvencijo podpisnice ratificirajo. Listine o ratifikaciji se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta Evropske unije.
Člen 6

1. Ta konvencija začne veljati med državami, ki so jo ratificirale, prvi dan tretjega meseca po tem, ko sta Republika Avstrija, Republika Finska ali Kraljevina Švedska ter ena pogodbenica, ki je ratificirala Konvencijo o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, deponirali zadnjo listino o ratifikaciji.

2. Ta konvencija začne veljati za vsako pogodbenico, ki jo naknadno ratificira, prvi dan tretjega meseca po deponiranju njene listine o ratifikaciji.
Člen 7

Generalni sekretar Sveta Evropske unije uradno obvesti podpisnice o:

(a) deponiranju vsake listine o ratifikaciji;

(b) datumih začetka veljavnosti te konvencije za pogodbenice.
Člen 8

Ta konvencija, sestavljena v enem izvirniku v angleškem, danskem, finskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh dvanajstih jezikih enako verodostojna, se deponira v arhivu Generalnega sekretariata Sveta Evropske unije. Generalni sekretar pošlje overjeno kopijo vladam
vseh podpisnic.

V Bruslju, devetindvajsetega novembra tisoč devetsto šestindevetdeset.

SKUPNA IZJAVA,
ki se priloži Konvenciji, o Protokolu, ki je priložen k Rimski konvenciji

Visoke pogodbenice se,

po preučitvi besedila Protokola, ki je priložen k Rimski konvenciji iz leta 1980, kakor je bila spremenjena s Konvencijo o pristopu Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske h Konvenciji iz leta 1980 ter k Prvemu in Drugemu protokolu iz leta 1988,

seznanjajo s pripravljenostjo Danske, Švedske in Finske, da preučijo, v kolikšnem obsegu bodo lahko zagotavljale skladnost vsakršne bodoče spremembe njihovega nacionalnega prava v zadevah v zvezi s prevozom blaga po morju s postopkom iz člena 23 Rimske konvencije iz leta 1980.





Zadnja sprememba: 02/14/2007
Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni