Sprejet zakon

Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni

EVIDENČNI PODATKI

Z A K O N

O RATIFIKACIJI CHESTRSKEGA VEČSTRANSKEGA USKLAJEVALNEGA SPORAZUMA IZ LETA 1997 O TEHNIČNIH MERILIH, NAČELIH USKLAJEVANJA IN POSTOPKIH ZA UVAJANJE PRIZEMNE DIGITALNE VIDEORADIODIFUZIJE
(DVB-T) (MCVUTV)

1. člen

Ratificira se Chestrski večstranski usklajevalni sporazum iz leta 1997 o tehničnih merilih, načelih usklajevanja in postopkih za uvajanje prizemne digitalne videoradiodifuzije (DVB-T), sestavljen v Chestru 25. julija 1997.

2. člen

Besedilo sporazuma se v izvirniku v angleškem jeziku ter prevodu v slovenskem jeziku glasi:

Večstranski usklajevalni sporazum
o
tehničnih merilih, načelih usklajevanja in postopkih
za uvajanje
prizemne digitalne videoradiodifuzije (DVB-T)

PREAMBULA

Delegati naslednjih uprav konference CEPT, ki predstavljajo države članice Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU):

Avstrijo, Belgijo, Republiko Bolgarijo, Češko republiko, Republiko Hrvaško, Dansko, Republiko Estonijo, Finsko, Francijo, Zvezno republiko Nemčijo, Grčijo, Republiko Madžarsko, Irsko, Italijo, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republiko Moldovo, Kraljevino Nizozemsko, Norveško, Republiko Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Rusko federacijo, Slovaško republiko, Republiko Slovenijo, Španijo, Švedsko, Švico, Ukrajino, Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska ter Vatikansko mestno državo,

ki so se julija 1997 sestali v Chestru na zasedanju o tehničnih merilih, načelih usklajevanja in postopkih za DVB-T, sklicanem po določilih člena S6 Pravilnika o radiokomunikacijah zveze ITU in v skladu z odločitvami odbora ERC, so s podpisom tega večstranskega usklajevalnega sporazuma sprejeli naslednje določbe v zvezi z radiodifuzijskimi storitvami (DVB-T) v pasovih od 174 do 230 MHz in od 470 do 862 MHz na območju načrtovanja, kot je določeno v 1. členu tega večstranskega usklajevalnega sporazuma.

1. ČLEN

Pomen izrazov

V tem večstranskem usklajevalnem sporazumu imajo naslednji izrazi ta pomen:

1.1 ITU: Mednarodna telekomunikacijska zveza.

1.2 Urad za radiokomunikacije: Urad zveze lTU za radiokomunikacije (ITU-BR).

1.3 Pravilnik o radiokomunikacijah: poenostavljeni pravilnik o radiokomunikacijah, sprejet leta 1995.

1.4 CEPT: Evropska konferenca uprav za pošto in telekomunikacije.

1.5 ERC: Evropski odbor za radiokomunikacije konference CEPT.

1.6 ERO: Evropski urad za radiokomunikacije.

1.7 DVB-T (prizemna digitalna videoradiodifuzija): sistem prizemnih radiodifuzijskih storitev, kot ga opredeljuje Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI) v standardu ETS 300-744 Digitalni radiodifuzijski sistemi za televizijske, zvokovne in podatkovne storitve; struktura okvirov, kodiranje kanalov in modulacija.

1.8 Večstranski usklajevalni sporazum: večstranski sporazum med upravami konference CEPT, ki vključuje ta chestrski večstranski usklajevalni sporazum iz leta 1997 in njegove priloge (okrajšano CH97).

1.9 Uprava: če ni drugače določeno, izraz uprava označuje upravo, kot jo opredeljuje ustava zveze ITU.

1.10 Vodilna uprava: uprava, ki je odgovorna za izvajanje upravnih nalog v zvezi s tem sporazumom, navedenih v 6., 8., 9., 10., 11. in 12. členu. Vodilna uprava je Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska.

1.11 Uprava pogodbenica: vsaka uprava, ki zastopa državo članico zveze ITU in je potrdila ta večstranski usklajevalni sporazum ali pristopila k njemu.

1.12 Območje načrtovanja: ozemlja uprav pogodbenic.

1.13 Dodelitev: vsaka uspešno pridobljena dodelitev v skladu s postopkom iz 4. člena in vsaka dodelitev po Stockholmskem načrtu (1961).

1.14 Stockholmski sporazum (1961): Območni sporazum za evropsko radiodifuzijsko območje v zvezi s frekvencami, ki se uporabljajo pri radiodifuzijskih storitvah v pasovih VHF in UHF, ki ga je sprejela Evropska konferenca o radiodifuziji VHF/UHF (Stockholm 1961) (okrajšano ST61).

1.15 Načrt ST61: načrt, priložen Stockholmskemu sporazumu (1961), in vse njegove poznejše spremembe.

1.16 Evropsko radiodifuzijsko območje: zemljepisno območje, določeno s št. S5.14 Pravilnika o radiokomunikacijah.

1.17 SFN (enofrekvenčno omrežje): omrežje sinhroniziranih postaj DVB-T, ki si delijo isti radiofrekvenčni kanal in oddajajo enake signale.

1.18 MFN (večfrekvenčno omrežje): omrežje postaj DVB-T, ki uporabljajo različne radiofrekvenčne kanale.

1.19 Postaja DVB-T: postaja za radiodifuzijsko storitev, ki uporablja sistem DVB-T.

1.20 Analogna dodelitev: dodelitev frekvence prizemni televizijski radiodifuzijski postaji, ki uporablja analogni sistem.

1.21 Analogno/digitalna pretvorba: upravni postopek, s katerim se analogna dodelitev zamenja z eno dodelitvijo ali več dodelitvami DVB-T z uporabo istega radiofrekvenčnega kanala.

1.22 Frekvenčni pasovi III, IV in V:

od 174 do 230 MHz pas III
od 470 do 582 MHz pas IV
od 582 do 862 MHz pas V

2. ČLEN

Izvajanje večstranskega usklajevalnega sporazuma

2.1 Uprave pogodbenice uporabljajo izraze iz tega sporazuma za svoje prizemne digitalne videoradiodifuzijske postaje (DVB-T) v pasovih od 174 do 230 MHz in od 470 do 862 MHz.

2.2 Uprave pogodbenice se zavežejo, da bodo preučile in po skupnem dogovoru v praksi izvajale ukrepe, potrebne za odpravo katerihkoli težav, ki lahko nastanejo pri uporabi tega večstranskega usklajevalnega sporazuma.

3. ČLEN

Priloge k večstranskemu usklajevalnemu sporazumu

Priloge k večstranskemu usklajevalnemu sporazumu so:

Priloga 1: Tehnična merila za uporabo pri usklajevanju DVB-T

Priloga 2: Načela

Priloga 3: Osnovne značilnosti, ki se sporočajo za usklajevanje

Priloga 4: Analize združljivosti

Priloga 5: Metode in merila za ocenjevanje združljivosti med DVB-T in storitvami, ki niso radiodifuzijske

Priloga 6: Predpisi za analogno/digitalno pretvorbo

Priloga 7: Razpredelnice razdalj, ki se uporabljajo pri izvajanju 4. člena tega sporazuma

4. ČLEN

Postopki v zvezi z usklajevanjem

Uvod

V naslednjih razdelkih so navedeni dodatni postopki k postopkom iz 4. člena Stockholmskega sporazuma iz leta 1961 za uporabo v zvezi s postajami DVB-T in omrežji SFN.

Ti postopki se nanašajo le na frekvenčne pasove, v katerih je predvidena DVB-T, to je med 174 in 230 MHz ter med 470 in 862 MHz. Za druge pasove veljajo postopki Stockholmskega sporazuma brez dodatnih postopkov.

1 Postopek v frekvenčnih pasovih od 174 do 230 MHz in od 470 do 862 MHz

Ta 1. razdelek je sestavljen iz treh delov: del A se nanaša na usklajevanje analognih televizijskih postaj, del B na usklajevanje postaj DVB-T ali omrežij SFN, del C pa na usklajevanje postaj za storitve, ki niso radiodifuzijske.

Del A: Postopek za analogne televizijske postaje

A.1.1
Kadar uprava pogodbenica predlaga spremembo značilnosti analogne televizijske radiodifuzijske postaje, ki je prikazana v načrtu ST61, ali jo je začela izvajati v skladu z določbami tega sporazuma ali kadar predlaga začetek obratovanja radiodifuzijske postaje, ki je ni v načrtu ST61, se ukrepa takole:

A.1.1.1
(a) Če so razdalje od obravnavane postaje do najbližjih točk na mejah drugih držav, katerih uprave so uprave pogodbenice, manjše od omejitev, ki so v skladu s predlagano močjo postaje in drugimi značilnostmi, opredeljenimi v prilogi 7, se je treba o predlogu posvetovati z upravami iz teh držav.

(b) Če je frekvenca predlagane postaje v pasovih od 216 do 230 MHz, od 582 do 606 MHz ali od 790 do 862 MHz ali če je dejanska višina antene več kot 1200 m ali v primerih, pri katerih so v razpredelnicah v prilogi 1 k Stockholmskemu sporazumu dodane zvezdice, se poleg postopka, navedenega v A.1.1.1(a), uporabi tudi postopek, naveden v odstavku 2.1 tega člena.

A.1.1.2
Pri izvajanju sklepov posvetovanja glede A.1.1.1(a) uprava, ki predlaga spremembo, predloži vse podatke, opredeljene v formatu konference CEPT (glej razpredelnico A 3.1 priloge 3), po možnosti v elektronski obliki. To vključuje podatke, ki so določeni v dodatku S4 k Pravilniku o radiokomunikacijah, skupaj z dejansko višino antene, kot je določena v prilogi 2 k Stockholmskemu sporazumu, njenimi smernimi značilnostmi in polarizacijo sevanja. Uprave, s katerimi poteka posvetovanje, lahko zahtevajo katerekoli druge podatke, potrebne za ocenitev verjetnosti škodljivega motenja njihovih lastnih storitev.

A.1.1.2.1
Če je uprava, s katero potekajo posvetovanja, odgovorna za postajo DVB-T ali omrežje SFN, se uporabi metoda za ocenjevanje združljivosti iz razdelka A priloge 4.

A.1.1.2.2
Če je uprava, s katero potekajo posvetovanja, odgovorna za analogno televizijsko postajo, ki se v prihodnosti lahko pretvori v digitalno, se uporabi metoda za ocenjevanje združljivosti iz razdelka A priloge 4.

A.1.1.2.3
Če se ugotovi nezdružljivost, ki izhaja iz A.1.1.2.1 ali A.1.1.2.2, naj se zadevne uprave poskušajo sporazumeti.

A.1.1.3
Če se zadevne uprave sporazumejo, lahko uprava, ki predlaga spremembo, nadaljuje svoj projekt. Upravam, s katerimi so potekala posvetovanja v skladu z A.1.1.1(a) in ki niso odgovorile v desetih tednih, se pošlje nujni opomin. Za uprave, ki niso odgovorile v dveh tednih, potem ko je bil odposlan nujni opomin, se šteje, da se strinjajo s predlagano spremembo.

A.1.1.4
Če se zadevne uprave ne morejo sporazumeti, bo urad ITU-BR v skladu s Stockholmskim sporazumom opravil vsak tehnični pregled, ki bi ga lahko zahtevala uprava, ki predlaga spremembo, ali uprave, na katerih storitve bi lahko predlagana sprememba vplivala, in bo uprave obvestil o ugotovitvah takega pregleda. Če se zadevne uprave ne morejo sporazumeti in uprava, ki predloži predlog, želi predlog umakniti, mora uprava, ki predlaga spremembo, o tem obvestiti uprave, s katerimi so potekala posvetovanja.

A.1.2
Uprava, ki predlaga spremembo, lahko nadaljuje projekt brez posvetovanja z drugimi upravami, če:

(a) je predlagana sprememba povezana z zmanjšanjem moči in z drugimi spremembami tehničnih značilnosti, ki bi zmanjšale verjetnost škodljivega motenja storitev drugih držav, ali

(b) so razdalje od obravnavane postaje do najbližjih točk na mejah drugih držav, katerih uprave so uprave pogodbenice, enake ali večje kot omejitve, ki ustrezajo predlagani moči postaje ali drugim značilnostim, določenim v prilogi 7, in če je frekvenca predlagane postaje v pasovih od 174 do 216 MHz, od 470 do 582 MHz ali od 606 do 790 MHz.

A.1.3
V primerih iz pododstavka A.1.1.3 in odstavka A.1.2 uprava, ki predlaga spremembo, obvesti urad ITU-BR o podrobnostih, navedenih v pododstavku A.1.1.2, in kadar je primerno, tudi o imenih držav, s katerimi potekajo posvetovanja, ter obvesti urad ERO o dogovorjenih značilnostih postaje, in sicer v formatu konference CEPT v elektronski obliki (glej razpredelnico A3.1 priloge 3).

A.1.4
V skladu s Stockholmskim sporazumom bo urad ITU-BR objavil podatke v posebnem razdelku svoje tedenske okrožnice.

Del B: Postopek za postaje DVB-T ali omrežja SFN

B.1.1
Kadar uprava pogodbenica predlaga spremembo značilnosti postaje DVB-T, ki je prikazana v načrtu ST61 ali je začela obratovati v skladu z določbami tega sporazuma, se sprejmejo ukrepi iz B.1.1.1(a).

Kadar uprava pogodbenica predlaga pretvorbo analogne televizijske radiodifuzijske postaje, ki je prikazana v načrtu ST61 ali je začela obratovati v skladu z določbami tega sporazuma, v postajo DVB-T ali omrežje SFN, se sprejmejo ukrepi iz B.1.1.1(b).

Kadar uprava pogodbenica predlaga, da začne obratovati postaja DVB-T ali omrežje SFN, ki ga ni v načrtu ST61, se ukrepa v skladu z B.1.1.1(b).

Kadar veljajo postopki iz priloge 6, veljajo v vseh zgornjih primerih pri predlagani pretvorbi analogne televizijske radiodifuzijske postaje v postajo DVB-T ali omrežje SFN določbe iz B.1.1.1(c) ter B.1.1.2 in njegovih podrazdelkov razen B.1.1.2.1, B.1.1.2.2 in B.1.1.2.3.

B.1.1.1
(a) Če so razdalje od obravnavane postaje (ki je lahko sestavni del omrežja SFN) do najbližjih točk na mejah drugih držav, katerih uprave so uprave pogodbenice, manjše od omejitev, ki so v skladu s predlagano močjo postaje in drugimi značilnostmi, določenimi v prilogi 7, se je treba o predlogu posvetovati z upravami teh držav.

(b) Če so razdalje od obravnavane postaje ali ene od postaj, ki sestavljajo omrežje SFN, do najbližjih točk na mejah drugih držav, katerih uprave so uprave pogodbenice, manjše od omejitev, ki so v skladu s predlagano močjo postaje in drugimi značilnostmi, opredeljenimi v prilogi 7, se je treba z upravami teh držav posvetovati glede postaje ali pri omrežju SFN glede vseh tistih postaj omrežja SFN, ki še niso bile usklajene.

Pri pretvorbi analogne postaje v eno samo postajo DVB-T ali omrežje SFN ravnajo uprave, s katerimi potekajo posvetovanja, po postopku iz priloge 6 in tako odločijo o sprejemljivosti predloga.

Pri pretvorbi analogne postaje v eno samo postajo DVB-T posvetovanje ni potrebno, če dejanska sevana moč (e.r.p) ni večja od analogne dejanske sevane moči, zmanjšane za 18 dB, in se druge tehnične značilnosti ne spremenijo oziroma bi zmanjšale verjetnosti škodljivega motenja.

(c) Če je frekvenca predlagane postaje v pasovih od 216 do 230 MHz, od 582 do 606 MHz ali od 790 do 862 MHz ali če dejanska višina antene presega 1200 m ali kadar so v razpredelnicah v prilogi 1 Stockholmskega sporazuma dodane zvezdice, se poleg postopka iz B.1.1.1(a) uporabi še postopek iz odstavka 2.1 tega člena.

B.1.1.2
Pri izvajanju sklepov posvetovanja iz B.1.1.1(a) ali B.1.1.1(b) uprava, ki predlaga spremembo načrta ST 61, predloži vse podatke, navedene v formatu konference CEPT (glej razpredelnico A3.2 priloge 3), po možnosti v elektronski obliki. To vključuje podatke, določene v dodatku S4 k Pravilniku o radiokomunikacijah, skupaj z dejansko višino antene, kot je določena v prilogi 2 k Stockholmskemu sporazumu, njenimi smernimi značilnostmi in polarizacijo sevanja. Uprave, s katerimi potekajo posvetovanja, lahko zahtevajo katerekoli druge informacije, ki jih potrebujejo za ocenitev verjetnosti škodljivega motenja njihovih lastnih storitev.

B.1.1.2.1
Če je uprava, s katero potekajo posvetovanja, odgovorna za analogno televizijsko postajo, se uporabi metoda za ocenjevanje združljivosti iz razdelka B priloge 4.

B.1.1.2.2
Če je uprava, s katero potekajo posvetovanja, odgovorna za analogno televizijsko postajo, ki se lahko v prihodnosti pretvori v digitalno, se uporabi metoda za ocenjevanje združljivosti iz razdelka C priloge 4.

B.1.1.2.3
Če je uprava, s katero potekajo posvetovanja, odgovorna za postajo DVB-T ali omrežje SFN, se uporabi metoda za ocenjevanje združljivosti iz razdelka C priloge 4.

B.1.1.2.4
Če je uprava, s katero potekajo posvetovanja, odgovorna za T-DAB, kot je to določeno v Wiesbadenskem posebnem sporazumu iz leta 1995, se ustrezne določbe tega posebnega sporazuma uporabijo z zaščitnimi merili iz razdelka 4.5 priloge 1.

B.1.1.2.5
Če je uprava, s katero potekajo posvetovanja, odgovorna za primarne storitve, ki niso radiodifuzijske, se uporabi metoda za ocenjevanje združljivosti iz razdelka D priloge 4.

B.1.1.2.6
Če se ugotovi nezdružljivost, ki izhaja iz B.1.1.2.1, B.1.1.2.2, B.1.1.2.3, B.1.1.2.4 ali B.1.1.2.5, naj se zadevne uprave poskušajo sporazumeti.

B.1.1.3
Če se zadevne uprave sporazumejo, lahko uprava, ki predlaga spremembo, nadaljuje svoj projekt. Upravam, s katerimi so potekala posvetovanja v skladu z B.1.1.1(a) in B.1.1.1(b) in ki v desetih tednih niso odgovorile, se pošlje nujni opomin. Za uprave, ki niso odgovorile v dveh tednih, potem ko je bil odposlan nujni opomin, se šteje, da se s predlagano spremembo strinjajo.

B.1.1.4
Če se zadevne uprave ne sporazumejo, bo urad ITU-BR v skladu s Stockholmskim sporazumom opravil vsak tehnični pregled, ki ga lahko zahtevat uprava, ki predlaga spremembo, ali uprave, na katerih storitve lahko predlagana sprememba vpliva, in bo uprave obvestil o ugotovitvah takega pregleda. Če se zadevne uprave ne sporazumejo in uprava, ki predloži predlog, želi svoj predlog umakniti, mora uprava, ki predlaga spremembo, o tem obvestiti uprave, s katerimi so potekala posvetovanja.

B.1.2
Uprava, ki predlaga spremembo načrta, lahko nadaljuje svoj projekt brez posvetovanja z drugimi upravami, če:

(a) je predlagana sprememba povezana z zmanjšanjem moči (vendar ne zaradi analogno/digitalne pretvorbe) ali z drugimi spremembami tehničnih značilnosti, ki bi zmanjšale verjetnost škodljivega motenja storitev drugih držav, ali

(b) so razdalje od obravnavane postaje do najbližjih točk na mejah drugih držav, katerih uprave so uprave pogodbenice, enake ali večje od omejitev, ki so v skladu s predlagano močjo postaje ali drugimi značilnostmi, določenimi v prilogi 7, in če je frekvenca predlagane postaje v pasovih od 174 do 216 MHz, od 470 do 582 MHz ali od 606 do 790 MHz, ali

(c) je predlagana sprememba povezana s pretvorbo analogne postaje v eno samo postajo DVB-T, če dejanska sevana moč (e.r.p.) ni večja od analogne dejanske sevane moči, zmanjšane za 18 dB, in se druge tehnične značilnosti ne spremenijo oziroma ne bi zmanjšale verjetnosti škodljivega motenja.

B.1.2.1
V primeru B.1.2(b) za postajo iz projekta ni mogoče zahtevati nobene zaščite, čeprav se lahko uprava, ki predlaga spremembo, odloči, da se bo posvetovala z drugimi upravami pogodbenicami, da bi dobila zaščito za tako postajo.

B.1.3
V primerih iz pododstavka B.1.1.3 in odstavka B.1.2 uprava, ki predlaga spremembo, obvesti urad ITU-BR o podrobnostih, določenih v pododstavku B.1.1.2, in kadar je primerno, o imenih držav, s katerimi potekajo posvetovanja, ter obvesti urad ERO o dogovorjenih značilnostih postaje v formatu konference CEPT v elektronski obliki (glej razpredelnico A3.2 priloge 3). Pri pretvorbi analogne postaje v postajo DVB-T ali omrežje SFN naj bo identifikacijska koda postaje DVB-T ali ene od postaj omrežja SFN enaka, kot je izvirna analogna identifikacijska koda.

B.1.4
V skladu s Stockholmskim sporazumom bo urad ITU-BR objavil podatke v posebnem razdelku svoje tedenske okrožnice.

Del C: Postopek za postaje za primarne storitve, ki niso radiodifuzijske

C.1.1
Kadar uprava pogodbenica predlaga predhodno usklajeno spremembo značilnosti postaje za primarno storitev, ki ni radiodifuzijska, ali predlaga začetek obratovanja nove postaje s takšno storitvijo, se ukrepa takole:

C.1.1.1
Če so razdalje od obravnavane postaje do najbližjih točk na mejah drugih držav, katerih uprave so uprave pogodbenice, manjše od:

- 900 km pri letalskih radionavigacijskih storitvah ali

- omejitev, ki so v skladu s predlagano močjo postaje in drugimi značilnostmi, določenimi v prilogi 7 za vse druge primarne storitve,

se je treba o tem predlogu posvetovati z upravami iz teh držav.

C.1.1.2
Pri posvetovanju glede C.1.1.1 objavi uprava, ki predlaga spremembo, vse ustrezne podatke v formatu konference CEPT, po možnosti v elektronski obliki. Uprave, s katerimi potekajo posvetovanja, lahko zahtevajo katerekoli druge informacije, ki jih potrebujejo za ocenitev verjetnosti škodljivega motenja njihovih lastnih storitev.

C.1.1.2.1
Če je uprava, s katero potekajo posvetovanja, odgovorna za postajo DVB-T ali omrežje SFN, se uporabi metoda za ocenjevanje združljivosti iz razdelka E priloge 4.

C.1.1.2.2
Če je uprava, s katero potekajo posvetovanja, odgovorna za analogno televizijsko postajo, ki se lahko v prihodnosti pretvori v digitalno, se uporabi metoda za ocenjevanje združljivosti iz razdelka E priloge 4.

C.1.1.2.3
Če se ugotovi nezdružljivost, ki izhaja iz C.1.1.2.1 ali C.1.1.2.2, naj se zadevne uprave poskušajo sporazumeti.

C.1.1.3
Če se zadevne uprave sporazumejo in je o določbah iz odstavka 2.2 tega člena dogovorjeno, lahko uprava, ki predlaga spremembo, nadaljuje projekt. Upravam, s katerimi so potekala posvetovanja v skladu s C.1.1.1 in ki v dveh tednih niso odgovorile, se pošlje nujni opomin. Za uprave, ki v dveh tednih, potem ko je bil poslan nujni opomin, niso odgovorile, se šteje, da soglašajo s predlagano spremembo.

C.1.1.4
Če se zadevne uprave ne sporazumejo in uprava, ki predloži predlog, želi svoj predlog umakniti, se o tem obvestijo uprave, s katerimi potekajo posvetovanja.

C.1.2
Uprava, ki predlaga spremembo, lahko nadaljuje projekt brez posvetovanja z drugimi upravami, če je predlagana sprememba povezana z zmanjšanjem moči ali z drugimi spremembami tehničnih značilnosti, ki bi zmanjšale verjetnost škodljivega motenja storitev drugih držav.

C.1.3
Po doseženem dogovoru uprava, ki predlaga spremembo, v vseh primerih obvesti urad ERO v formatu konference CEPT v elektronski obliki o dogovorjenih značilnostih postaje z navedbo imen držav, s katerimi se je posvetovala. Zaželeno je, da uprave priglasijo uradu ITU-BR svoje postaje za storitve, ki niso radiodifuzijske.

2 Dodatni postopki v frekvenčnih pasovih od 216 do 230 MHz, od 582 do 606 MHz ter od 790 do 862 MHz in za televizijske radiodifuzijske postaje z dejansko višino antene nad 1200 m

2.1 Postopek za radiodifuzijske postaje

2.1.1 Vsaka uprava pogodbenica, ki predlaga spremembo tehničnih značilnosti katerekoli svoje radiodifuzijske postaje, ki je v načrtu, ali obratovanje radiodifuzijskih postaj, ki niso v načrtu, najprej obvesti urad ITU-BR in mu predloži tehnične podatke, določene v pododstavku A.1.1.2 ali B.1.1.2.

2.1.2 V skladu s Stockholmskim sporazumom bo urad ITU-BR objavil te podatke v posebnem razdelku svoje tedenske okrožnice z navedbo, naj se pripombe v zvezi s takšnimi podatki pošljejo neposredno upravi, ki je izdala predlog.

2.1.3 Uprava, ki je izdala predlog, mora prejeti takšne pripombe v dvanajstih tednih po dnevu izdaje zadevne tedenske okrožnice. Za uprave, ki v tem roku niso predložile takšnih pripomb, se šteje, da soglašajo s predlagano spremembo.

2.1.4 Če do izteka dvanajsttedenskega roka iz pododstavka 2.1.3 niso bile prejete nobene pripombe ali je bil z upravo, ki ima takšne pripombe, dosežen dogovor, uprava, ki predlaga spremembo, lahko nadaljuje projekt in obvesti urad ITU-BR na način, določen v odstavku A1.3 ali B.1.3.

2.2 Postopek za postaje za storitve, ki niso radiodifuzijske

Za postaje za storitve, ki niso radiodifuzijske, veljajo določbe Pravilnika o radiokomunikacijah, upoštevajoč vrsto storitve in dodelitve, opredeljene v členu S5 tega pravilnika. Uprave pogodbenice, ki predlagajo spremembo tehničnih značilnosti takšnih postaj ali postavitev novih postaj za takšne storitve, upoštevajo radiodifuzijske postaje, ki so v načrtu ali so začele obratovati v skladu s tem sporazumom, to pa naj izvedejo po doseženem medsebojnem dogovoru z upravami, ki jih to lahko zadeva.

3 Postopek, skupen za vse frekvenčne pasove

3.1 Če sprememba, čeprav je izvedena v skladu z določbami razdelkov 1 in 2 tega člena, povzroči škodljivo motenje storitev drugih uprav pogodbenic, mora uprava, ki je izvedla spremembo, sprejeti predpisane ukrepe za odpravo takšnega motenja.

3.2 Če se po uporabi postopka iz pododstavkov A A.1.1.1, A.1.1.2 in A.1.1.3 ali B.1.1.1, B.1.1.2 in B.1.1.3 ali C.1.1.1, C.1.1.2 in C.1.1.3 na eni strani in odstavkov 2.1 in 2.2 tega člena na drugi strani zadevne uprave ne sporazumejo, se lahko uporabijo postopki iz 56. člena ustave Mednarodne telekomunikacijske zveze "Reševanje sporov" ali 41. člena konvencije Mednarodne telekomunikacijske zveze "Postopek arbitraže".

5. ČLEN

Združljivost in souporaba z drugimi radiokomunikacijskimi storitvami

5.1 Priloga 5 k večstranskemu usklajevalnemu sporazumu vsebuje metode in merila za ocenjevanje združljivosti med storitvami DVB-T in drugimi storitvami, ki jih je treba uporabljati za usklajevanje dodelitev storitev DVB-T in drugih primarnih storitev.

5.2 Potrebna utegne biti sprememba priloge 5, da bi lahko upoštevali nadaljnje tehnične raziskave ali praktične izkušnje, pridobljene med uvajanjem storitev DVB-T. O takšnih spremembah se bo treba sporazumeti v skladu z 10. členom tega sporazuma.

5.3 Postopki za usklajevanje storitev DVB-T in drugih primarnih storitev so opisani v 4. členu tega sporazuma.

6. ČLEN

Pristop k večstranskemu usklajevalnemu sporazumu

6.1 Vsaka uprava konference CEPT, ki ni podpisala večstrankarskega usklajevalnega sporazuma, lahko pri vodilni upravi kadarkoli vloži pristopno izjavo, ta pa o tem nemudoma obvesti druge uprave.

6.2 Vsaka uprava na evropskem radiodifuzijskem območju in v državah v neposredni soseščini lahko kadarkoli po zasedanju uprav konference CEPT v Chestru 25. julija 1997 pri vodilni upravi vloži pristopno izjavo, ta pa o tem nemudoma obvesti druge uprave.

6.3 Pristop k večstranskemu usklajevalnemu sporazumu je mogoč le brez pridržka in upošteva načrt ST61, kakršen velja ob pristopu.

6.4 Pristop k večstranskemu usklajevalnemu sporazumu začne veljati na dan, ko vodilna uprava prejme listino o pristopu.

7. ČLEN

Področje uporabe večstranskega usklajevalnega sporazuma

7.1 Večstranski usklajevalni sporazum zavezuje uprave pogodbenice v njihovih medsebojnih odnosih, ne zavezuje pa jih v njihovih odnosih z upravami nepogodbenicami.

7.2 Če uprava pogodbenica izrazi pridržke glede katerekoli določbe tega večstranskega usklajevalnega sporazuma, imajo druge pogodbene uprave pravico, da v svojih odnosih z upravo, ki je izrazila take pridržke, teh določb ne upoštevajo.

8. ČLEN

Odpoved večstranskega usklajevalnega sporazuma

8.1 Vsaka uprava pogodbenica lahko kadarkoli odpove ta večstranski usklajevalni sporazum z uradnim obvestilom, ki ga pošlje vodilni upravi, ta pa o tem obvesti druge uprave pogodbenice.

8.2 Odpoved začne veljati eno leto, potem ko vodilna uprava prejme uradno obvestilo o odpovedi.

9. ČLEN

Uradno obvestilo zvezi ITU o tem večstranskem usklajevalnem sporazumu

9. V skladu s št. S6.5 Pravilnika o radiokomunikacijah vodilna uprava uradno obvesti generalnega sekretarja zveze ITU o sklenitvi in vsebini tega večstranskega usklajevalnega sporazuma in mu sporoča podatke o:

- prenehanju veljavnosti tega večstranskega usklajevalnega sporazuma;

- vsaki upravi, ki pristopi k temu večstranskemu usklajevalnemu sporazumu;

- vsaki upravi, ki odpove ta večstranski usklajevalni sporazum.

10. ČLEN

Revizija večstranskega usklajevalnega sporazuma

10.1 Ta večstranski usklajevalni sporazum se ne sme spreminjati, razen na zasedanju, na katero so povabljene vse uprave pogodbenice. Vodilna uprava skliče tako zasedanje na zahtevo vsaj 50 % uprav pogodbenic. Vodilna uprava se ob prejemu zahteve ene od uprav pogodbenic posvetuje z vsemi upravami pogodbenicami, da ugotovi, ali obstaja potrebna večina.

10.2 Če se zahtevajo novi ali spremenjeni tehnični podatki, se lahko vključijo kot del večstranskega usklajevalnega sporazuma po postopku iz 10.3.

10.3 Novi ali spremenjeni tehnični podatki se lahko pripravijo v obliki odločitev odbora ERC, ki jih pripravijo delovne skupine odbora ERC in jih ERC odobri v skladu s svojim poslovnikom. Določbe iz vseh novih ali spremenjenih tehničnih podatkov uporabijo uprave, ki so se zavezale, da bodo izvajale skupno odločitev odbora ERC.

11. ČLEN

Začetek veljavnosti in trajanje večstranskega usklajevalnega sporazuma

11.1 Ta večstranski usklajevalni sporazum začne veljati 25. septembra 1997 ob 00.01 po usklajenem svetovnem času (UTC).

11.2 Ta večstranski usklajevalni sporazum velja, dokler se ne razveljavi na zasedanju, na katero so povabljene vse uprave pogodbenice. Vodilna uprava skliče tako zasedanje na zahtevo vsaj 50 % uprav pogodbenic. Vodilna uprava se ob prejemu zahteve ene od uprav pogodbenic posvetuje z vsemi upravami pogodbenicami, da ugotovi, ali obstaja potrebna večina.

12. ČLEN

Primeri, v katerih se zahteva ratifikacija ali potrditev

12.1 V skladu z ustavnimi predpisi, ki veljajo v njihovih državah, lahko posamezne uprave podpišejo ta večstranski usklajevalni sporazum samo s pridržkom ratifikacije ali potrditve.

12.2 Listina o ratifikaciji ali potrditvi se hrani pri upravi Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska, ki uprave pogodbenice uradno obvesti o vsakem deponiranju listine o ratifikaciji ali potrditvi. Uprave, ki sporazum ratificirajo ali potrdijo, bodo dokončale potreben postopek, brž ko bo to mogoče.

___________________

V POTRDITEV TEGA so podpisani predstavniki uprav konference CEPT podpisali izvirnike tega večstranskega usklajevalnega sporazuma v angleškem, francoskem in nemškem jeziku, vsaka različica pa je verodostojna. Izvirniki se hranijo v arhivu uprave Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska, ki pošlje kopijo vsaki upravi pogodbenici.

Sestavljeno v Chestru 25. julija 1997.

PRILOGA 1

Tehnična merila za uporabo pri usklajevanju prizemne digitalne videoradiodifuzije (DVB-T)

1 Opredelitev pokrivanja za DVB-T 24

1.1 Sprejem s fiksno anteno

1.2 Sprejem s prenosno anteno 24

1.3 Območje pokrivanja 25

1.4 Rastri analognih televizijskih kanalov 25

2 Model za napovedovanja poljske jakosti 25

3 Signalni nivoji za DVB-T 26

3.1 Spreminjanje lokacije sprejetega signala 28

3.2 Izračun najmanjše srednje ekvivalentne poljske jakosti 29

3.3 Sprejem s fiksno anteno 29
3.3.1 Spreminjanje signalnega nivoja 29
3.3.2 Antene za fiksni sprejem 30
3.3.3 Najmanjša srednja ekvivalentna poljska jakost 30

3.4 Sprejem s prenosno anteno 32
3.4.1 Splošno 32
3.4.2 Antene za prenosni sprejem 32
3.4.3 Spreminjanje signalnega nivoja 33
3.4.4 Izguba višine za sprejeti signal 33
3.4.5 Izguba sprejetega signala zaradi zgradb 33
3.4.6 Najmanjša srednja ekvivalentna poljska jakost 34

4 Zaščitna razmerja 39

4.1 DVB-T, ki ga moti DVB-T 40

4.2 DVB-T, ki ga moti analogna televizija 40
4.2.1 Medkanalska zaščitna razmerja 41
4.2.2 Spodnji sosednji kanal (n – 1) 42
4.2.3 Zgornji sosednji kanal (n + 1) 42
4.2.4 Slikovni kanal 43
4.2.5 Prekrivajoči se kanali 43

4.3 Analogna televizija, ki jo moti DVB-T 44
4.3.1 Medkanalska zaščitna razmerja 44
4.3.2 Spodnji sosednji kanal (n – 1) 45
4.3.3 Zgornji sosednji kanal (n + 1) 45
4.3.4 Slikovni kanal 46
4.3.5 Prekrivajoči se kanali 47

4.4 Zvokovni signali, ki so povezani z analogno televizijo in jih moti DVB-T 49

4.5 DVB-T, ki ga moti T-DAB 50

4.6 T-DAB, ki ga moti DVB-T 51

5 Neželeno oddajanje 52

5.1 Spektralne maske za DVB-T v pasovih, ki jih uporablja tudi analogna

televizija 52

5.2 Spektralne maske za DVB-T v pasovih, ki se uporabljajo tudi za druge

storitve 53

6 Zaščita televizijskih storitev in enakopravni dostop 55

6.1 Opredelitev preskušalnih točk 55

6.1.1 Preskušalne točke, ki pomenijo območja pokrivanja 55

6.1.2 Preskušalne točke na državni meji 55

6.1.3 Razpoložljivost lokacij preskušalnih točk 55

6.2 Izračun lokacij preskušalnih točk, ki označujejo območje pokrivanja 56

6.3 Metoda za sestavljanje signalov (metoda s seštevanjem moči) 59

6.4 Zaščita digitalnih televizijskih storitev 59

6.5 Preskušalne točke, ki opredeljujejo območje pokrivanja digitalne televizije

po pretvorbi 60

6.6 Določitev preskušalnih točk, ki označujejo omrežje SFN 60

6.7 Lokacije preskušalnih točk in vrednosti uporabne poljske jakosti, ki se

uporabijo pri usklajevanju 60
6.7.1 Referenčni scenarij za mešano analogno-digitalno televizijo 60
6.7.2 Referenčni scenarij, ki velja samo za digitalno televizijo 62
6.7.3 Lokacije preskušalnih točk in vrednosti poljske jakosti za ocenjevanje
združljivosti s postajami za storitve, ki niso radiodifuzijske 63

7 Frekvenčni pasovi in kanali 64

7.1 Frekvence za uvajanje sistema DVB-T 64

7.2 Rastri analognih televizijskih kanalov 64

7.3 Frekvence za televizijske kanale v evropskem radiodifuzijskem območju 64

8 Referenčni pogoji sprejema za usklajevanje digitalne televizije 68

9 Referenčni pogoji sprejema za analogno televizijo, ki se uporabijo pri

usklajevanju digitalne televizije 70

1 Opredelitev pokrivanja za DVB-T

Za pokrivanje s storitvami digitalne televizije je značilen zelo hiter prehod od skoraj popolnega do nikakršnega sprejema, zato postane bistveno odločilnejša sposobnost opredelitve, katera območja bodo pokrita in katera ne. Vendar se kazen za zelo hiter prehod na sistem DVB-T pokaže z rastjo stroškov, če je cilj pokrivanja za majhno območje (recimo 100 m krat 100 m) previsoko zastavljen. Do tega pride, ker je treba bodisi povečati moči oddajnika bodisi poskrbeti za večje število oddajnikov, da bi zagotovili pokrivanje zadnjih nekaj odstotkov majhnih območij, ki so najslabše pokrita s storitvami.

Zato je pokrivanje opredeljeno kot "dobro", kadar je pokritih 95 % lokacij znotraj majhnega območja. Podobno je "sprejemljivo" pokrivanje opredeljeno, kadar je pokritih 70 % lokacij znotraj majhnega območja.

Opredelitve niso namenjene opisovanju območja, kjer je pokrivanje doseženo pod pogoji z najslabšim delovanjem. Zagotavljajo opis območja, kjer naj bi "dobro" ali "sprejemljivo" pokrivanje dosegli pod reprezentativnimi praktičnimi pogoji.

Upošteva naj se, da bi lahko v danih okoliščinah sprejem izboljšali:

· z določitvijo boljšega položaja za sprejemno anteno;
· z uporabo (več)smerne sprejemne antene z večjim dobitkom;
· z uporabo nizkošumnega antenskega ojačevalnika (pri sprejemu s fiksno anteno).

1.1 Sprejem s fiksno anteno

Sprejem s fiksno anteno je opredeljen kot "sprejem, pri katerem se uporablja smerna sprejemna antena, nameščena na višini strehe".

Pri izračunu poljske jakosti za sprejem s fiksno anteno se šteje, da je reprezentativna višina sprejemne antene 10 m od zemeljskih tal.

1.2 Sprejem s prenosno anteno

Sprejem s prenosno anteno je opredeljen kot:

· razred A (zunanji), ki pomeni sprejem, pri katerem se prenosni sprejemnik s prigrajeno ali vgrajeno anteno uporablja zunaj na višini vsaj 1,5 m od zemeljskih tal;
· razred B (pritličje, notranji prostori), ki pomeni sprejem, pri katerem se prenosni sprejemnik s prigrajeno ali vgrajeno anteno uporablja v notranjih prostorih na višini vsaj 1,5 m od tal v sobah:
· v pritličju;
· z oknom na zunanji steni.

Sprejem z notranjo prenosno anteno v prvem ali višjem nadstropju se šteje za sprejem razreda B z uporabljenimi popravki signalnega nivoja, zdi pa se, da je najpogostejši primer notranji sprejem v pritličju.

1.3 Območje pokrivanja

Pri opredeljevanju območja pokrivanja se za vsako posamezno okoliščino sprejema uporablja pristop na treh nivojih.

Nivo 1: sprejemna lokacija

Sprejemna lokacija je najmanjša enota. Sprejemna lokacija velja za pokrito, če je nivo želenega signala dovolj visok, da za določen odstotek časa preglasi šum in motnjo. Priporočena vrednost je 99 % časa.

Nivo 2: pokrivanje majhnega območja

Drugi nivo je "majhno območje" (značilna velikost 100 m krat 100 m).
Na majhnem območju je prikazan odstotek pokritih lokacij.

Pokrivanje majhnega območja je opredeljeno kot:

"dobro", če je na njem pokritih vsaj 95 % sprejemnih lokacij;

"sprejemljivo", če je na njem pokritih vsaj 70 % lokacij.

Nivo 3: Območje pokrivanja

Območje pokrivanja z oddajnikom ali skupino oddajnikov sestavlja vsota posameznih majhnih območij, na katerih je dosežen določen odstotek (70 % ali 95 %) pokrivanja.

Frekvenčni pasovi, ki se uporabljajo za DVB-T

Frekvenčna pasova za uporabo DVB-T na evropskem radiodifuzijskem območju sta pasova od 174 MHz do 230 MHz in od 470 MHz do 862 MHz. Vendar konferenca CEPT meni, da je za T-DAB in VHF jedrni pas frekvenčni pas od 216 do 230 MHz.

1.4 Rastri analognih televizijskih kanalov

V III. pasu se po vsej Evropi uporabljajo različni rastri televizijskih kanalov. V vzhodni Evropi, v Franciji in na Irskem so kanali široki 8 MHz, v drugih državah pa 7 MHz. Poleg tega so tu še različni kanalski rastri v državah, ki uporabljajo kanale s širino 7 MHz (npr. Italija). To pomeni, da se v pasovih VHF pojavljajo številni primeri prekrivanja kanalov.

V IV. in V. pasu je raster enega samega kanala 8 MHz z zgornjim in spodnjim robom ter slikovnim nosilcem, vsak kanal pa je v vseh evropskih državah enak. Edine razlike so v uporabi kanalov na zgornjem koncu V. pasu in pri ločitvi frekvenc med zvokovnimi in slikovnimi nosilci.

2. Model za napovedovanje poljske jakosti
Kot podlaga se bo za napovedovanje vrednosti poljske jakosti uporabljalo priporočilo ITU-R P.370, vendar:

· se ne bodo uporabljali nobeni drugi popravki za Δh-vrednosti kot 50 m;
· se zaradi odsotnosti skupne evropske topografske podatkovne zbirke ne bo uporabljal nikakršen popravek kota terenske vidnosti;
· bi morale napovedi razširjanja vključevati izračun mešane poti z dogovorjeno mejo med kopnim in morjem, izvedeno iz datotek zemljevida mej ITU-R ali iz kakšnega drugega primernega vira.

Na podlagi dvostranskega ali večstranskega sporazuma se lahko uporabljajo natančnejše metode napovedovanja razširjanja. Ni potrebno, da takšne metode natančno določi ali imenuje konferenca CEPT.

3 Signalni nivoji za DVB-T
Zaradi zelo hitrega prehoda od skoraj popolnega do nikakršnega sprejema je nujno, da se na veliki večini lokacij doseže najmanjši zahtevani signalni nivo. Ti odstotki so bili določeni na 95 za "dober" in na 70 za "sprejemljiv" sprejem. Za zagotovitev doseganja najmanjših vrednosti za določen odstotek lokacij se lahko ob upoštevanju elementov razširjanja izpeljejo ustrezne najmanjše srednje vrednosti signalnih nivojev. Vrednosti se izpeljejo na podlagi predvidene vrednosti sprejemnega šuma 7 dB.

Najmanjše srednje vrednosti za signalne nivoje se izračunajo za:

· kanale z 8 MHz; za kanale s 7 MHz naj bi od ustreznih rezultatov, navedenih v razpredelnicah z najmanjšo srednjo ekvivalentno poljsko jakostjo, odšteli 0,6 dB;
· tri različne okoliščine sprejemanja:
· sprejem s fiksno anteno;
· sprejem s prenosno zunanjo anteno (razred A);
· sprejem s prenosno notranjo anteno v pritličju (razred B);
· frekvence, ki veljajo za III., IV. in V. pas: 200, 500 in 800 MHz;
· reprezentativna razmerja C/N: 2, 8, 14, 20 in 26 dB, vključno z rezervo 3 dB.

Za te primere se uporabljajo reprezentativne vrednosti C/N. Rezultate za katerokoli izbrano različico sistema DVB-T (glej razpredelnico A1.1) je mogoče dobiti z interpolacijo med ustreznimi reprezentativnimi vrednostmi. Vrednosti C/N v razpredelnici A1.1 ne vključujejo nobene rezerve. Značilni rezultati vrednosti C/N iz laboratorijskih preskusov so približno 3 dB večji od vrednosti, navedenih v razpredelnici A1.1.

Vse najmanjše srednje ekvivalentne vrednosti poljske jakosti veljajo le za pokrivanje z enim samim oddajnikom in ne za enofrekvenčna omrežja.

Razpredelnica A1.1

Zahtevano razmerje C/N (dB) za nehierarhični prenos, da se doseže BER = 2 · 10^-4 po Viterbijevem dekodirniku za vse kombinacije kodirnih stopenj in vrst modulacije. Navedene so tudi čiste bitne hitrosti po Reed-Solomonovem dekodirniku.

Zahtevano razmerje C/N za
BER=2 · 10-4 po Viterbiju
(navidezno brez napak po Reed-Solomonu*)

Čista bitna hitrost (Mbit/s)

Sistem-ska različica	Modulacija	Kodirna stopnja	Gauss-ov kanal	Riceov kanal (F1)	Rayleigh- ov kanal (P1)	D/TU =1/4	D/TU =1/8	D/TU =1/16	D/TU =1/32
A1	QPSK	1/2	3,1	3,6	5,4	4,98	5,53	5,85	6,03
A2	QPSK	2/3	4,9	5,7	8,4	6,64	7,37	7,81	8,04
A3	QPSK	3/4	5,9	6,8	10,7	7,46	8,29	8,78	9,05
A5	QPSK	5/6	6,9	8,0	13,1	8,29	9,22	9,76	10,05
A7	QPSK	7/8	7,7	8,7	16,3	8,71	9,68	10,25	10,56
B1	16-QAM (M1**)	1/2	8,8	9,6	11,2	9,95	11,06	11,71	12,06
B2	16-QAM	2/3	11,1	11,6	14,2	13,27	14,75	15,61	16,09
B3	16-QAM	3/4	12,5	13,0	16,7	14,93	16,59	17,56	18,10
B5	16-QAM	5/6	13,5	14,4	19,3	16,59	18,43	19,52	20,11
B7	16-QAM	7/8	13,9	15,0	22,8	17,42	19,35	20,49	21,11
C1	64-QAM (M2**)	1/2	14,4	14,7	16,0	14,93	16,59	17,56	18,10
C2	64-QAM (M3**)	2/3	16,5	17,1	19,3	19,91	22,12	23,42	24,13
C3	64-QAM	3/4	18,0	18,6	21,7	22,39	24,88	26,35	27,14
C5	64-QAM	5/6	19,3	20,0	25,3	24,88	27,65	29,27	30,16
C7	64-QAM	7/8	20,1	21,0	27,9	26,13	29,03	30,74	31,67

Opombi:

* Navidezno brez napak pomeni manj kot eno nepopravljeno napako na uro v skladu z
BER = 1 · 10-11 ob vnosu demultipleksorja MPEG-2.
** Sistemske oblike, ki jih je sprejel ITU-R kot reprezentativne za ocene zaščitnih razmerij.
Za izračun števila nosilcev in razmerja varovalnega intervala D/Tu se uporabijo oznake iz razpredelnice A1.2. Glej tudi razpredelnico A3.2 (struktura podatkovne zbirke digitalnega televizijskega oddajnika).

Razpredelnica A1.2

Oznaka	Število nosilcev	Razmerje varovalnega intervala
A	2k	1/32
B	2k	1/16
C	2k	1/8
D	2k	1/4
E	8k	1/32
F	8k	1/16
G	8k	1/8
H	8k	1/4

3.1 Spreminjanje lokacije sprejetega signala

Na majhnem območju, npr. 100 m krat 100 m, bo spreminjanje sprejetega signalnega nivoja z lokacijo bolj ali manj naključno, kar je posledica nepravilnosti terena. Za statistiko tega spreminjanja je značilna logaritemsko-normalna porazdelitev.

Za izračun lokacijskega korekcijskega faktorja Cl, ki se uporablja, kadar je treba razen 50 % lokacij upoštevati vse druge lokacije, se predpostavlja logaritemsko-normalna porazdelitev sprejetega signala.

Lokacijski korekcijski faktor se lahko izračuna s formulo:
Cl = µ · s [dB]
kjer je:
µ razdelilni faktor, ki je 0,52 za 70 % in 1,64 za 95 %;
s standardni odklon.

3.2 Izračun najmanjše srednje ekvivalentne poljske jakosti

Najmanjša srednja ekvivalentna poljska jakost se lahko izračuna z uporabo naslednjih formul:

Pn = F + 10 log10 (k T₀ B)
Ps min = C/N + Pn
Aa = G + 10 log10 (1,64 l /4)
Φmin = Ps min – Aa + Lf za sprejem s fiksno anteno
Φmin = Ps min – Aa za sprejem s premično anteno
Emin = min + 120 + 10 log10 (120)
= min + 145,8
Emed = Emin + Pmmn + Cl za sprejem s fiksno anteno
Emed = Emin + Pmmn + Cl + Lh za sprejem s premično zunanjo anteno
Emed = Emin + Pmmn + Cl + Lh + Lb za sprejem s premično notranjo anteno

kjer so:

Pn vhodna šumna moč sprejemnika [dBW]

F šumno število sprejemnika [dB]

k Boltzmannova konstanta (k = 1,38 · 10-23 [Ws/K])

T₀ absolutna temperatura (T₀= 290 [K])
B šumna pasovna širina sprejemnika (B = 7,61 · 106 [Hz])

Ps min najmanjša vhodna moč sprejemnika [dBW]

C/N RF-razmerje signal/šum na vhodu sprejemnika, ki ga zahteva sistem [dB]

Aa dejanska odprtina antene [dBm2]

G dobitek antene glede na polvalni dipol [dB]

l valovna dolžina signala [m]

Φmin najmanjša gostota močnostnega toka na sprejemni strani [dBW/m2]

Lf izguba na dovajalnem vodu [dB]

Emin najmanjša ekvivalentna poljska jakost na sprejemni strani [dBV/m]

Emed najmanjša srednja ekvivalentna poljska jakost, načrtovalna vrednost [dBV/m]

Pmmn dovoljeni umetni šum [dB]

Cl lokacijski korekcijski faktor [dB]

Lh izguba zaradi višine (od 10 m do 1,5 m od tal) [dB]

Lb izguba zaradi zgradb [dB]

3.3 Sprejem s fiksno anteno

3.3.1 Spreminjanje signalnega nivoja

Meritve digitalnih signalov so pokazale, da bo standardni odklon porazdelitve znašal okrog 5,5 dB. Nekoliko bo odvisen od okolja, ki obkroža sprejemno lokacijo, na primer pri sprejemu s premično anteno. Za standardni odklon za analogne televizijske kanale, ki motijo DVB-T, se šteje tudi 5,5 dB.

3.3.2 Antene za fiksni sprejem

Diagrami antene (smernost), ki naj bi se uporabljali za načrtovanje DVB-T, so navedeni v Priporočilu ITU-R BT.419. Dobitki anten (glede na polvalni dipol), ki se uporabljajo pri izpeljavi vrednosti najmanjših srednjih želenih signalnih nivojev, so navedeni v razpredelnici A1.3:

Razpredelnica A1.3

200 MHz	500 MHz	800 MHz
7 dB	10 dB	12 dB

Te vrednosti veljajo za resnične najmanjše vrednosti.

Znotraj IV. in V. pasu se spreminjanje dobitka antene s frekvenco lahko upošteva z dodano empirično korekcijo:

Corr. = 10 log10 (F_A/F_R) [dB]

kjer je:
F_A dejanska upoštevana frekvenca;
F_R zgoraj navedena ustrezna referenčna frekvenca.

S tem povezane izgube na dovajalnem vodu, ki se uporabljajo pri izpeljavi želenih najmanjših signalnih nivojev, so navedene v razpredelnici A1.4:

Razpredelnica A1.4

200 MHz	500 MHz	800 MHz
2 dB	3 dB	5 dB

3.3.3 Najmanjša srednja ekvivalentna poljska jakost

V naslednjih razpredelnicah je navedena najmanjša srednja ekvivalentna poljska jakost za 70% in 95% lokacijske verjetnosti v III., IV. in V. pasu.

Znotraj IV. in V. pasu se spreminjanje najmanjše srednje ekvivalentne poljske jakosti s frekvenco lahko upošteva z dodano empirično korekcijo:

Corr. = 20 log10 (F_A/F_R) [dB]

kjer je:
F_A dejanska upoštevana frekvenca;
F_R ustrezna referenčna frekvenca, navedena v razpredelnici.

Razpredelnica A1.5

Najmanjša srednja ekvivalentna poljska jakost v III. pasu

za sprejem s fiksno anteno

Frekvenca

f [MHz]

200

Najmanjše razmerje C/N, ki ga zahteva sistem	[dB]	2	8	14	20	26
Najmanjša ekvivalentna vhodna napetost sprejemnika, 75	Us min [dBV]	13	19	25	31	37

Izgube na dovajalnem vodu	Lf [dB]	2
Dobitek antene glede na polvalni dipol	GD [dB]	7
Dejanska odprtina antene	Aa [dBm2]	1,7

Najmanjša ekvivalentna poljska jakost na sprejemni strani

Emin [dBV/m]

Dovoljeni umetni šum

Pmmn [dB]


Lokacijska verjetnost: 70 %

Lokacijski korekcijski faktor

Cl [dB]

2,9

Najmanjša srednja ekvivalentna poljska jakost
pri 10 m od tal, 50 % časa in 50 % lokacij

Emed [dBV/m]


Lokacijska verjetnost: 95 %

Lokacijski korekcijski faktor

Cl [dB]

Najmanjša srednja ekvivalentna poljska jakost
pri 10 m od tal, 50 % časa in 50 % lokacij

Emed [dBV/m]

Za kanale s širino 7 MHz je treba od napetosti vhodnega signala in vrednosti poljske jakosti, navedenih v razpredelnici A1.5, odšteti 0,6 dB.

Razpredelnica A1.6

Najmanjša srednja ekvivalentna poljska jakost v IV. pasu

za sprejem s fiksno anteno

Frekvenca

f [MHz]

500

Najmanjše razmerje C/N, ki ga zahteva sistem	[dB]	2	8	14	20	26
Najmanjša ekvivalentna vhodna napetost sprejemnika, 75	Us min [dBV]	13	19	25	31	37

Izgube na dovajalnem vodu	Lf [dB]	3
Dobitek antene glede na polvalni dipol	GD [dB]	10
Dejanska odprtina antene	Aa [dBm2]	–3,3

Najmanjša ekvivalentna poljska jakost na sprejemni strani

Emin [dBV/m]

Dovoljeni umetni šum

Pmmn [dB]


Lokacijska verjetnost: 70 %
Lokacijski korekcijski faktor	Cl [dB]	2,9

Najmanjša srednja ekvivalentna poljska jakost pri 10 m od tal, 50 % časa in 50 % lokacij	Emed [dBV/m]	29	35	41	47	53

Lokacijska verjetnost: 95 %

Lokacijski korekcijski faktor

Cl [dB]

Najmanjša srednja ekvivalentna poljska jakost
pri 10 m od tal, 50 % časa in 50 % lokacij

Emed [dBV/m]

Razpredelnica A1.7

Najmanjša srednja ekvivalentna poljska jakost v V. pasu

za sprejem s fiksno anteno

Frekvenca

f [MHz]

800

Najmanjše razmerje C/N, ki ga zahteva sistem	[dB]	2	8	14	20	26
Najmanjša ekvivalentna vhodna napetost sprejemnika, 75	Us min [dBV]	13	19	25	31	37

Izgube na dovajalnem vodu	Lf [dB]	5
Dobitek antene glede na polvalni dipol	GD [dB]	12
Dejanska odprtina antene	Aa [dBm2]	–5,4

Najmanjša ekvivalentna poljska jakost na sprejemni strani

Emin [dBV/m]

Dovoljeni umetni šum

Pmmn [dB]


Lokacijska verjetnost: 70 %

Lokacijski korekcijski faktor

Cl [dB]

2,9

Najmanjša srednja ekvivalentna poljska jakost
pri 10 m od tal, 50 % časa in 50 % lokacij

Emed [dBV/m]


Lokacijska verjetnost: 95 %

Lokacijski korekcijski faktor

Cl [dB]

Najmanjša srednja ekvivalentna poljska jakost
pri 10 m od tal, 50 % časa in 50 % lokacij

Emed [dBV/m]

3.4 Sprejem s prenosno anteno

3.4.1 Splošno

Pogoji za sprejem s prenosno anteno se razlikujejo od pogojev za sprejem s fiksno anteno po:
· tem, da ni dobitka in smernosti sprejemne antene;
· zmanjšani izgubi na dovajalnem vodu;
· na splošno manjši višini sprejema;
· izgubi zaradi zgradb pri notranjem sprejemu.

Domneva se, da imata prenosni sprejemnik in sprejemnik za fiksni sprejem enako šumno vrednost sprejemnika, to je 7 dB.

3.4.2 Antene za prenosni sprejem

Domneva se, da je antena prenosnega sprejemnika vsesmerna in da je dobitek (glede na l/2- dipol) 0 dB za UHF-anteno in –2,2 dB za VHF-anteno. Pri prenosnem sprejemniku lahko predvidevamo, da bo izguba na dovajalnem vodu v vseh pasovih 0 dB.

Na splošno pri tej vrsti prenosne sprejemne antene ni pričakovati nikakršne polarizacijske diskriminacije.

3.4.3 Spreminjanje signalnega nivoja

Spremembe poljske jakosti lahko razdelimo na makro in mikro spremembe. Mikro spremembe veljajo za območja z dimenzijami v redu velikosti valovne dolžine in jih navadno povzročajo večstranski odboji s sosednjih objektov. Ker lahko položaj sprejemne antene za prenosni sprejem optimiziramo v redu velikosti valovne dolžine, mikro spremembe ne bodo bistveno vplivale na načrtovanje.

Makro spremembe veljajo za območja z linearnimi dimenzijami od 10 m do 100 m ali več in jih povzročajo predvsem senčenje in večstranski odboji s sosednjih objektov. Makro spremembe poljske jakosti so izredno pomembne za ocenjevanje pokrivanja. Na splošno se zahteva visok ciljni odstotek za pokrivanje, da se nadomesti hitra pogostost odpovedi signalov digitalne televizije.

3.4.3.1 Makro spremembe na zunanjih lokacijah

Priporočilo ITU-R P.370 navaja standardni odklon za širokopasovne signale 5,5 dB. Ta vrednost se tu uporablja za določanje lokacijskega spreminjanja na zunanjih lokacijah.

To lokacijsko spreminjanje za makro spremembe je navedeno v razpredelnici A1.8:

Razpredelnica A1.8

Cilj pokrivanja	Lokacijsko spreminjanje
> 95 %	9 dB
> 70 %	2,9 dB

3.4.4 Izguba višine za sprejeti signal

Za sprejem s prenosno anteno višina antene 10 m od zemeljskih tal, ki se navadno uporablja za načrtovanje, ni realna, zato je treba uporabiti korekcijski faktor, ki temelji na sprejemni anteni blizu tal pritličja. Zato se predvideva višina sprejemne antene 1,5 m od zemeljskih tal (zunaj) ali od tal (v zgradbi).

Pri metodi napovedovanja razširjanja iz Priporočila ITU-R P.370 se uporablja sprejemna višina 10 m. Za popravek napovedanih vrednosti za sprejemno višino 1,5 m od zemeljskih tal je bil uveden faktor, ki se imenuje "izguba višine". Pri UHF se uporablja izguba višine 12 dB, ki temelji na meritvah na Nizozemskem. Za VHF pa se uporablja izguba višine 10 dB iz Priporočila ITU-R 1203.

3.4.5 Izguba sprejetega signala zaradi zgradb

3.4.5.1 Opredelitev

Povprečna izguba zaradi zgradb je razlika v dB med povprečno poljsko jakostjo v zgradbi na dani višini od zemeljskih tal in povprečno poljsko jakostjo zunaj iste zgradbe na enaki višini od zemeljskih tal. Pričakovati je treba velike izgube zaradi zgradb.

3.4.5.2 Vrednosti izgub zaradi zgradb

Rezultati meritev, opravljenih na VHF v Veliki Britaniji zaradi proučevanja sprejema signala T-DAB v hiši, so navedeni v Priporočilu ITU-R 1203. Rezultati kažejo na srednjo vrednost izgube zaradi zgradb 8 dB s standardnim odklonom 3 dB.

Za UHF so bile meritve opravljene na Nizozemskem in v Veliki Britaniji. Na podlagi teh rezultatov je izguba zaradi zgradb za načrtovanje navedena v razpredelnici A1.9.

Razpredelnica A1.9

Izguba zaradi zgradb

Pas	Srednja vrednost	Standardni odklon
VHF	8 dB	3 dB
UHF	7 dB	6 dB

3.4.5.3 Notranja lokacijska razdelitev

Faktor spreminjanja na notranjih lokacijah je rezultat, sestavljen iz zunanje spremembe in faktorja spreminjanja slabljenja zaradi zgradb. Pričakuje se, da te razporeditve niso v medsebojni odvisnosti. Standardni odklon razporeditve notranje poljske jakosti se zato lahko izračuna z uporabo korena vsote kvadratov posameznih standardnih odklonov. Pri VHF, kjer je makrostandardni odklon 5,5 dB oziroma 3 dB, znaša sestavljena vrednost 6,3 dB. Pri UHF, kjer je makrostandardni odklon 5,5 dB oziroma 6 dB, znaša sestavljena vrednost 8,1 dB.

Za načrtovanje je lokacijsko spreminjanje pri notranjih lokacijah navedeno v razpredelnici A1.10.

Razpredelnica A1.10

Notranje lokacijsko spreminjanje

Cilj pokrivanja	VHF	UHF
> 95 %	10 dB	14 dB
> 70 %	3 dB	4 dB

3.4.6 Najmanjša srednja ekvivalentna poljska jakost

V razpredelnicah v nadaljevanju je navedena najmanjša srednja ekvivalentna poljska jakost za lokacijsko verjetnosti 70 % in 95 % v III., IV. in V. pasu.

Razpredelnica A1.11

Najmanjša srednja ekvivalentna poljska jakost v III. pasu

za sprejem s prenosno zunanjo anteno (razred A)

Frekvenca

f [MHz]

200

Najmanjše razmerje C/N, ki ga zahteva sistem	[dB]	2	8	14	20	26
Najmanjša ekvivalentna vhodna napetost sprejemnika, 75	Us min [dBV]	13	19	25	31	37

Dobitek antene glede na polvalni dipol	GD [dB]	–2,2
Dejanska odprtina antene	Aa [dBm2]	–7,5

Najmanjša ekvivalentna poljska jakost na sprejemni strani

Emin [dBV/m]

Dovoljeni umetni šum	Pmmn [dB]	1
Izguba zaradi višine	Lh [dB]	10


Lokacijska verjetnost: 70 %

Lokacijski korekcijski faktor

Cl [dB]

2,9

Najmanjša srednja ekvivalentna poljska jakost pri 10 m od tal, 50 % časa in 50 % lokacij	Emed [dBV/m]	41	47	53	59	65

Lokacijska verjetnost: 95 %

Lokacijski korekcijski faktor

Cl [dB]

Najmanjša srednja ekvivalentna poljska jakost
pri 10 m od tal, 50 % časa in 50 % lokacij

Emed [dBV/m]

Za kanale širine 7 MHz je treba od napetosti vhodnega signala in vrednosti poljske jakosti, ki so navedene v razpredelnici A1.11, odšteti 0,6 dB.

Razpredelnica A1.12

Najmanjša srednja ekvivalentna poljska jakost v IV. pasu

za sprejem s prenosno zunanjo anteno (razred A)

Frekvenca

f [MHz]

500

Najmanjše razmerje C/N, ki ga zahteva sistem	[dB]	2	8	14	20	26
Najmanjša ekvivalentna vhodna napetost sprejemnika, 75	Us min [dBV]	13	19	25	31	37

Dobitek antene glede na polvalni dipol	GD [dB]	0
Dejanska odprtina antene	Aa [dBm2]	–13,3

Najmanjša ekvivalentna poljska jakost na sprejemni strani

Emin [dBV/m]

Dovoljeni umetni šum	Pmmn [dB]	0
Izguba zaradi višine	Lh [dB]	12


Lokacijska verjetnost: 70 %

Lokacijski korekcijski faktor

Clc [dB]

2,9

Najmanjša srednja ekvivalentna poljska jakost
pri 10 m od tal, 50 % časa in 50 % lokacij

Emed [dBV/m]


Lokacijska verjetnost: 95 %

Lokacijski korekcijski faktor

Clc [dB]

Najmanjša srednja ekvivalentna poljska jakost
pri 10 m od tal, 50 % časa in 50 % lokacij

Emed [dBV/m]

Razpredelnica A1.13

Najmanjša srednja ekvivalentna poljska jakost v V. pasu

za sprejem s prenosno zunanjo anteno (razred A)

Frekvenca

f [MHz]

800

Najmanjše razmerje C/N, ki ga zahteva sistem	[dB]	2	8	14	20	26
Najmanjša ekvivalentna vhodna napetost sprejemnika, 75	Us min [dBV]	13	19	25	31	37

Dobitek antene glede na polvalni dipol	GD [dB]	0
Dejanska odprtina antene	Aa [dBm2]	–17,4

Najmanjša ekvivalentna poljska jakost na sprejemni strani

Emin [dBV/m]

Dovoljeni umetni šum	Pmmn [dB]	0
Izguba zaradi višine	Lh [dB]	12


Lokacijska verjetnost: 70 %

Lokacijski korekcijski faktor

Cl [dB]

2,9

Najmanjša srednja ekvivalentna poljska jakost
pri 10 m od tal, 50 % časa in 50 % lokacij

Emed [dBV/m]


Lokacijska verjetnost: 95 %

Lokacijski korekcijski faktor

Cl [dB]

Najmanjša srednja ekvivalentna poljska jakost
pri 10 m od tal, 50 % časa in 50 % lokacij

Emed [dBV/m]

Razpredelnica A1.14

Najmanjša srednja ekvivalentna poljska jakost v III. pasu

za sprejem s prenosno notranjo anteno v pritličju (razred B)

Frekvenca

f [MHz]

200

Najmanjše razmerje C/N, ki ga zahteva sistem	[dB]	2	8	14	20	26
Najmanjša ekvivalentna vhodna napetost sprejemnika, 75	Us min [dBV]	13	19	25	31	37

Dobitek antene glede na polvalni dipol	GD [dB]	–2,2
Dejanska odprtina antene	Aa [dBm2]	–7,5

Najmanjša ekvivalentna poljska jakost na sprejemni strani

Emin [dBV/m]

Dovoljeni umetni šum	Pmmn [dB]	1
Izguba zaradi višine	Lh [dB]	10
Izguba zaradi zgradb	Lb [dB]	8


Lokacijska verjetnost: 70 %

Lokacijski korekcijski faktor

Cl [dB]

Najmanjša srednja ekvivalentna poljska jakost pri 10 m od tal, 50 % časa in 50 % lokacij	Emed [dBV/m]	49	55	61	67	73

Lokacijska verjetnost: 95 %

Lokacijski korekcijski faktor

Cl [dB]

Najmanjša srednja ekvivalentna poljska jakost
pri 10 m od tal, 50 % časa in 50 % lokacij

Emed [dBV/m]

Opomba: Vrednosti najmanjše srednje ekvivalentne poljske jakosti pri 10 m od tal za 50 % časa in 50 % lokacij po ocenah znašajo:
· 5 dB manj od prikazanih vrednosti, če se zahteva sprejem v prostorih v prvem nadstropju;
· 10 dB manj od prikazanih vrednosti, če se zahteva sprejem v prostorih, ki so v višjih nadstropjih.

Za kanale širine 7 MHz je treba od napetosti vhodnega signala in vrednosti poljske jakosti, ki so navedene v razpredelnici A1.14, odšteti 0,6 dB.

Razpredelnica A1.15

Najmanjša srednja ekvivalentna poljska jakost v IV. pasu

za sprejem s prenosno notranjo anteno v pritličju (razred B)

Frekvenca

f [MHz]

500

Najmanjše razmerje C/N, ki ga zahteva sistem	[dB]	2	8	14	20	26
Najmanjša ekvivalentna vhodna napetost sprejemnika, 75	Us min [dBV]	13	19	25	31	37

Dobitek antene glede na polvalni dipol	GD [dB]	0
Dejanska odprtina antene	Aa [dBm2]	–13,3

Najmanjša ekvivalentna poljska jakost na sprejemni strani

Emin [dBV/m]

Dovoljeni umetni šum	Pmmn [dB]	0
Izguba zaradi višine	Lh [dB]	12
Izguba zaradi zgradb	Lb [dB]	7


Lokacijska verjetnost: 70 %

Lokacijski korekcijski faktor

Cl [dB]

Najmanjša srednja ekvivalentna poljska jakost pri 10 m od tal, 50 % časa in 50 % lokacij	Emed [dBV/m]	56	62	68	74	80

Lokacijska verjetnost: 95 %

Lokacijski korekcijski faktor

Cl [dB]

Najmanjša srednja ekvivalentna poljska jakost
pri 10 m od tal, 50 % časa in 50 % lokacij

Emed [dBV/m]

Razpredelnica A1.16

Najmanjša srednja ekvivalentna poljska jakost v V. pasu

za sprejem s prenosno notranjo anteno v pritličju (razred B)

Frekvenca

f [MHz]

800

Najmanjše razmerje C/N, ki ga zahteva sistem	[dB]	2	8	14	20	26
Najmanjša ekvivalentna vhodna napetost sprejemnika, 75	Us min [dBV]	13	19	25	31	37

Dobitek antene glede na polvalni dipol	GD [dB]	0
Dejanska odprtina antene	Aa [dBm2]	–17,4

Najmanjša ekvivalentna poljska jakost na sprejemni strani

Emin [dBV/m]

Dovoljeni umetni šum	Pmmn [dB]	0
Izguba zaradi višine	Lh [dB]	12
Izguba zaradi zgradb	Lb [dB]	7


Lokacijska verjetnost: 70 %

Lokacijski korekcijski faktor

Cl [dB]

Najmanjša srednja ekvivalentna poljska jakost pri 10 m od tal, 50 % časa in 50 % lokacij	Emed [dBV/m]	60	66	72	78	84

Lokacijska verjetnost: 95 %

Lokacijski korekcijski faktor

Cl [dB]

Najmanjša srednja ekvivalentna poljska jakost
pri 10 m od tal, 50 % časa in 50 % lokacij

Emed [dBV/m]

Opomba: Vrednosti najmanjše srednje ekvivalentne poljske jakosti pri 10 m od tal za 50 % časa in 50 % lokacij po ocenah znašajo:
· 6 dB manj od prikazanih vrednosti, če se sprejem zahteva v prostorih v prvem nadstropju;
· 12 dB manj od prikazanih vrednosti, če se sprejem zahteva v prostorih, ki so v višjih nadstropjih.

4 Zaščitna razmerja
Referenčna moč za določanje zaščitnega razmerja je:
· za DVB-T povprečna signalna moč (ogrevanje) signala COFDM, izmerjena v pasovni širini sistema;
· za analogno televizijo na splošno moč rms za radiofrekvenčni slikovni signal na temenu sinhronizacijskega impulza, pri SECAM L pa na temenskem nivoju bele barve.

Zaščitna razmerja, ki ustrezajo danemu motenju, se določajo brez šuma ali drugega motenja pri ustrezni ciljni kakovosti in so izražena v dB.

Za želeni signal DVB-T se zahtevana zaščitna razmerja izmerijo po možnosti za BER 2 · 10^-4po dekodiranju po Viterbiju, ki ustreza BER < 1 · 10^-11 na vhodu demultipleksorja MPEG-2 in približno eni nepopravljeni napaki na uro. Če pa je želeni signal digitalni signal, veljajo vse vrednosti zaščitnega razmerja tako za troposfersko kot za trajno motenje.
Za želene analogne televizijske signale se troposfersko motenje določa za 3. stopnjo kakovosti, stalno motenje pa za 4. stopnjo kakovosti.

Pri sosednjih kanalih in prekrivajočih se kanalih so vrednosti zaščitnega razmerja odvisne od slabljenja zunajkanalskega spektra 40 dB. Ta vrednost 40 dB se uporablja samo za meritve zaščitnega razmerja in se ne priporoča za prave oddajnike DVB-T.

Referenčna listina ITU je priporočilo ITU-R: Merila načrtovanja za prizemne digitalne televizijske storitve v televizijskih pasovih VHF/UHF (trenutna oznaka priporočila je ITU-R.XYZ).

4.1 DVB-T, ki ga moti DVB-T

V razpredelnici A1.17 so navedena zaščitna razmerja med sosednjimi kanali (zaokrožena na najbližje celo število), dobljena z meritvami ali spodaj opisano ekstrapolacijsko metodo.

Razpredelnica A1.17

Medkanalska zaščitna razmerja (dB) za DVB-T, ki ga moti DVB-T

Način ITU	Modulacija	Kodirna stopnja	PR* Gaussov	PR Riceov**	PR Rayleighov**
	QPSK	1/2	5	7	8
M1	16-QAM	1/2		13	14
	16-QAM	3/4	14	16	20
M2	64-QAM	1/2		18	19
M3	64-QAM	2/3	19	20	22

* Rezultati meritev, zanka IF, način 2K.
** Ekstrapolirani rezultat.

Zaščitna razmerja za različne oblike in za različne vrste kanalov (na primer Gaussov, Riceov ali Rayleighov) se lahko izpeljejo iz zahtevanih razmerij C/N, ki so navedena v razpredelnici A1.1, če se prišteje sistemska izguba Δ1 v vrednosti 3 dB. Za sprejem s fiksno in prenosno anteno naj se prevzamejo vrednosti, ki ustrezajo Riceovemu oziroma Rayleighovemu kanalu.

Za motenje sosednjega in slikovnega kanala se predvideva, da je zaščitno razmerje –40 dB primerna vrednost zaradi pomanjkanja podatkov.

Za prekrivajoče se kanale se zaščitno razmerje ob pomanjkanju meritvenih podatkov ekstrapolira iz vrednosti medkanalskega razmerja, kot sledi:

PR = PR(CCI) + 10 log10 (BO/BW)

PR(CCI) je medkanalsko razmerje

BO je pasovna širina (v MHz), kjer se oba signala DVB-T prekrivata

BW je pasovna širina (v MHz) želenega signala

PR = –40 dB naj se uporabi, kadar je rezultat formule PR < –40 dB

4.2 DVB-T, ki ga moti analogna televizija

Zaščitna razmerja za želene signale DVB-T veljajo tako za stalno kot za troposfersko motenje.

V vseh razpredelnicah se uporabljajo tako imenovani nekrmiljeni frekvenčni pogoji. Pri uvajanju natančno krmiljenih frekvenčnih odmikov med analognimi in digitalnimi signali so bila izmerjena pomembna nižja medkanalska razmerja signal/motnja. Z natančno krmiljenim frekvenčnim položajem se lahko dosežejo manjše zaščitne vrednosti. Potrebna so nadaljnja proučevanja o uporabi krmiljenega odmika za DVB-T.

4.2.1 Medkanalska zaščitna razmerja

V skladu z razpoložljivimi meritvami veljajo enake vrednosti zaščitnih razmerij tudi za načina 2k in 8k.

Razpredelnica A1.18

Medkanalska zaščitna razmerja (dB) za sistema DVB-T širine7 MHz in 8 MHz, ki ju motita analogna televizija in CW (nekrmiljeno frekvenčno stanje)

Zaščitno razmerje

Konstelacija

QPSK

16QAM

64 QAM

Kodirna stopnja

1/2

2/3

3/4

5/6

7/8

1/2

2/3

3/4

5/6

7/8

1/2

2/3

3/4

5/6

7/8

Način ITU

CW in PAL/SECAM
s teletekstom in zvokovnimi nosilci

–12

–8

–5

–8

–4

–3

Vrednosti PAL/SECAM veljajo za vse oblike zvokovnih nosilcev, ki se uporabljajo v Evropi in so:

MONO FM z enim zvokovnim nosilcem na –10 dB glede na slikovni nosilec;

DUAL FM in FM + NICAM z dvema zvokovnima nosilcema na ravni –13 dB in –20 dB;

AM + NICAM z dvema zvokovnima nosilcema na –10 dB oziroma –27dB.

Vrednosti iz te razpredelnice zajemajo podatke, ki so trenutno znani o sistemih DVB-T in so izpeljani iz omejenega števila meritev predvsem s sistemi 2k. Na splošno se je mogoče zanesti na to, da se končni rezultati ne bodo razlikovali za več kot 3 dB.

Referenčni pogoji za usklajevanje so navedeni v 8. razdelku priloge 1.

4.2.2 Spodnji sosednji kanal (n – 1)

Razpredelnica A1.19

Zaščitna razmerja (dB) za signal DVB-T, ki ga moti analogna televizija na spodnjem sosednjem kanalu (n – 1)

Želeni signal

Moteči signal

Sistem	BW	Način	PAL B	PAL G, B1	PAL I	PAL D, K	SECAM L	SECAM D, K
		M1			–43
DVB-T	8 MHz	M2			–38
		M3			–34
		M1	–43
DVB-T	7 MHz	M2	–40
		M3	–37

4.2.3 Zgornji sosednji kanal (n + 1)

Razpredelnica A1.20

Zaščitna razmerja (dB) za signal DVB-T, ki ga moti analogna televizija na zgornjem sosednjem kanalu (n + 1)

Želeni signal

Moteči signal

Sistem	BW	Način	PAL B	PAL B1, G	PAL I	PAL D, K	SECAM L	SECAM D, K
		M1			–46
DVB-T	8 MHz	M2			–40
		M3			–38
		M1	–43
DVB-T	7 MHz	M2	–38
		M3	–36

4.2.4 Slikovni kanal

Razpredelnica A1.21

Zaščitna razmerja (dB) za signal DVB-T, ki ga moti analogna televizija na slikovnem kanalu

Želeni kanal

Moteči kanal

Sistem	BW	Način	PAL B	PAL G, B1	PAL I	PAL D,K	SECAM L	SECAM D,K
		M1			–58
DVB-T	8 MHz	M2			–50
		M3			–46

Opomba: Zaščitna razmerja v tej razpredelnici bodo odvisna od vmesne frekvence sprejemnika.

4.2.5 Prekrivajoči se kanali*

Frekvenčna razlika Df je frekvenca slikovnega nosilca analognega televizijskega signala minus središčna frekvenca signala DVB-T.

Razpredelnica A1.22

Zaščitna razmerja (dB) za signal DVB-T širine 8 MHz, ki ga moti prekrivajoči PAL B

DVB-T 8 MHz (ITU-M3, 64 QAM stopnja 2/3)

Df (MHz)

–9,75

–9,25

–8,75

–8,25

–6,75

–3,95

–3,75

–2,75

–0,75

2,25

3,25

4,75

5,25

–37

–14

–8

–4

–2

–1

–29

–36

________________________________
* Vrednosti zaščitnega razmerja pri prekrivajočih se kanalih so začasne in jih bo treba potrditi v sektorju ITU-R.

Razpredelnica A1.23

Zaščitna razmerja (dB) za signal DVB-T širine 7 MHz, ki ga moti prekrivajoči PAL B1, D

DVB-T 7 MHz (ITU-M3, 64 QAM stopnja 2/3)

Df (MHz) za B1

–9,25

–8,75

–8,25

–7,75

–6,25

–3,45

–3,25

–2,25

–1,25

–1,75

2,75

4,25

4,75

Df (MHz) za D

–10,25

–9,75

–9,25

–8,75

–7,25

–3,45

–3,25

–2,25

–1,25

–1,75

2,75

4,25

4,75

–37

–14

–8

–4

–2

–1

–29

–36

4.3 Analogna televizija, ki jo moti signal DVB-T
Navedene vrednosti za zaščitno razmerje veljajo za motnjo, ki jo ustvarja en sam vir. V tem razdelku veljajo zaščitna razmerja za želeni analogni signal, ki ga moti neželeni digitalni signal, samo za motnjo slikovnih in barvnih kanalov, tj. brez zvokovnih kanalov.

Troposferska motnja ustreza 3. degradacijski stopnji, to pomeni, da je sprejemljiva za majhen časovni odstotek (med 1 % in 10 %). Stalna motnja ustreza 4. degradacijski stopnji, kar pomeni, da je sprejemljiva za 50 % časa.

Meritve zaščitnega razmerja za želene analogne televizijske signale naj se opravljajo z uporabo metode, ki je opisana v PRILOGI Priporočila ITU-R XYZ. Kadar gre za sosednji kanal, ima digitalna motnja signala DVB-T podoben učinek na Gaussov šum enake moči v pasovni širini sprejemnika.

4.3.1 Medkanalska zaščitna razmerja

Razpredelnica A1.24

Zaščitna razmerja (dB) za analogni slikovni signal, ki ga moti signal DVB-T širine 8 MHz

Želeni analogni sistem	Troposferska motnja	Stalna motnja
PAL B, B1, G, D, K	34	40
PAL I	37	41
SECAM L	37	42
SECAM D, K	35	41

Te številke so iz Priporočila ITU-R XYZ in se lahko dopolnijo na podlagi novih meritev. Referenčni pogoji za usklajevanje so navedeni v 9. razdelku priloge 1.

Razpredelnica A1.25

Zaščitna razmerja (dB) za analogni slikovni signal, ki ga moti signal DVB-T širine 7 MHz

Želeni analogni sistem	Troposferska motnja	Stalna motnja
PAL B	35	41

Te številke so iz Priporočila ITU-R XYZ in se lahko dopolnijo na podlagi novih meritev. Referenčni pogoji za usklajevanje so navedeni v 9. razdelku priloge 1.

4.3.2 Spodnji sosednji kanal (n – 1)

Razpredelnica A1.26

Zaščitna razmerja (dB) za analogni slikovni signal, ki ga moti spodnji sosednji kanal DVB-T širine 8 MHz

Želeni analogni sistem	Troposferska motnja	Stalna motnja
PAL B1, G, D, K	–7	–4
PAL I	–8	–4
SECAM L	–9	–7
SECAM D, K	–5	–1

Razpredelnica A1.27

Zaščitna razmerja (dB) za analogni slikovni signal, ki ga moti spodnji sosednji kanal DVB-T širine 7 MHz

Želeni analogni sistem	Troposferska motnja	Stalna motnja
PAL B	–11	–4

4.3.3 Zgornji sosednji kanal (n + 1)

Razpredelnica A1.28

Zaščitna razmerja (dB) za analogni slikovni signal, ki ga moti zgornji sosednji kanal DVB-T širine 8 MHz

Želeni analogni sistem	Troposferska motnja	Stalna motnja
PAL B1, G	–9	–7
PAL I	–10	–6
SECAM L	–1	–1
SECAM D, K	–8	–5
PAL D, K

Razpredelnica A1.29

Zaščitna razmerja (dB) za analogni slikovni signal, ki ga moti zgornji sosednji kanal DVB-T širine 7 MHz

Želeni analogni sistem	Troposferska motnja	Stalna motnja
PAL B	–5	–3

4.3.4 Slikovni kanal

Razpredelnica A1.30

Zaščitna razmerja (dB) za analogni slikovni signal, ki ga moti slikovni kanal DVB-T širine 8 MHz

Želeni analogni sistem	Neželeni kanal DVB-T	Troposferska motnja	Stalna motnja
PAL B1, G	n + 9	–19	–15
PAL I	n + 9
SECAM L	n – 9	–25	–22
SECAM D, K	n + 8	–16	–11
SECAM D, K	n + 9	–16	–11
PAL D, K	n + 8
PAL D, K	n + 9

4.3.5 Prekrivajoči se kanali*

Razpredelnica A1.31

Zaščitna razmerja (dB) za slikovni signal PAL B1, D, ki ga moti prekrivajoči kanal DVB-T širine 7 MHz

Frekvenčna razlika (MHz) med signaloma DVB-T in PAL	Troposferska motnja	Stalna motnja
Središčna frekvenca signala DVB-T minus frekvenca slikovnega nosilca analognega televizijskega signala
–7,75	–13	–8
–4,75 kanal n – 1	–10	–4
–4,25	–4	2
–3,75	14	21
–3,25	25	32
–2,75	31	37
–1,75	34	41
–0,75	35	41
2,25 sosednji kanal n	35	41
4,25	35	41
5,25	32	38
7,25	25	34
7,75	20	29
8,25	6	13
8,75	–5	–2
9,25 kanal n + 1	–7	–4
12,25	–9	–3

____________________________
* Vrednosti zaščitnega razmerja pri prekrivajočih se kanalih so začasne in jih bo treba potrditi v sektorju ITU-R.

Razpredelnica A1.32

Zaščitna razmerja (dB) za slikovni signal PAL B, ki ga moti prekrivajoči se kanal DVB-T širine 8 MHz

Frekvenčna razlika (MHz) med signaloma DVB-T in PAL	Troposferska motnja	Stalna motnja
Središčna frekvenca signala DVB-T minus frekvenca slikovnega nosilca analognega televizijskega signala
–7,25	–11	–6
–5,25	–10	–1
–3,75	13	20
–3,25	24	31
–2,75	30	36
–2,25	33	40
–1,25	34	40
–0,25	34	40
2,75 sosednji kanal n	34	40
4,75	34	40
5,75	33	39
7,75	27	35
8,25	24	33
8,75	19	28
9,25	5	12
10,75	–5	–3
12,75	–7	–2

Ta razpredelnica je izpeljana iz razpredelnice A1.31 in velja za neželeni moteči signal DVB-T na 7 MHz

4.4 Zvokovni signali, ki so povezani z analogno televizijo in jih moti signal DVB-T
V tem razdelku vse navedene vrednosti veljajo za nivo želenega zvokovnega nosilca.

Referenčna razmerja signal/šum (S/N, medtemensko utežena) za analogne zvokovne signale znašajo:
· 40 dB za troposfersko motnjo (približki do 3. degradacijske stopnje),
· 48 dB za stalno motnjo (približki do 4. degradacijske stopnje).

Referenčne stopnje bitne napake za digitalne zvokovne signale NICAM znašajo:
· 1 · 10^-4 za troposfersko motnjo (približki do 3. degradacijske stopnje),
· 1 · 10^-5 za stalno motnjo (približki do 4. degradacijske stopnje).

Pri prenosu po dvozvokovnem nosilcu je treba vsak dvozvokovni signal obravnavati ločeno.

Razpredelnica A1.33

Zaščitna razmerja (dB) za zvokovni signal, ki je povezan z analogno televizijo in ga moti signal DVB-T

Zaščitno razmerje v dB

Moteči signal

Želeni zvokovni signal

DVB-T

7 MHz

DVB-T

8 MHz

FM	Troposferska	6	5
	Stalna	16	15
AM	Troposferska
	Stalna
NICAM	Troposferska
Sistem B, B1, G	Stalna
NICAM	Troposferska
Sistem L	Stalna
NICAM	Troposferska
Sistem I	Stalna

Frekvenčno ločevanje med želenim zvokovnim nosilcem in središčno frekvenco signala DVB-T je 0 kHz.

Razpredelnica A1.34

Zaščitna razmerja (dB) za analogni televizijski zvokovni signal FM, ki ga moti signal DVB-T širine 8 MHz

DVB-T 8 MHz (frekvenčna razlika Df je središčna frekvenca signala DVB-T minus središčna frekvenca zvokovnega signala FM v MHz)

Frekvenčna razlika Df	–5*	–4,2*	–4	–3,5	0	3,5	4	4,2	4,5
Troposferska motnja	–1	–1	4	5	5	4	2	–18	–33
Stalna motnja	8	8	13	15	15	14	11	–12	–28

* Zahtevano višjo zaščito na nižjih frekvencah povzročajo mednosilčna popačenja slikovnega nosilca.

Razpredelnica A1.35

Zaščitna razmerja (dB) za analogni televizijski zvokovni signal FM, ki ga moti signal DVB-T širine 7 MHz

DVB-T 7 MHz (frekvenčna razlika Df je središčna frekvenca signala DVB-T minus središčna frekvenca zvokovnega signala FM v MHz)

Frekvenčna razlika Df	–5*	–3,7*	–3,5	–3	0	3	3,5	3,7	> 4
Troposferska motnja	0	0	5	6	6	5	3	–17	< –32
Stalna motnja	9	9	14	16	16	15	12	–11	<–27

* Zahtevano višjo zaščito na nižjih frekvencah povzročajo mednosilčna popačenja slikovnega nosilca.

4.5 Signal DVB-T, ki ga moti signal T-DAB

Razpredelnica A1.36

Zaščitna razmerja (dB) za signal DVB-T širine 8 MHz, ki ga moti signal T-DAB

DVB-T 8 MHz (ITU način M3, 64 QAM, 2/3 kodirna stopnja)

Df = središčna frekvenca signala T-DAB minus središčna frekvenca signala DVB-T

Df (MHz)	–5	–4,2	–4	–3	0	3	4	4,2	5
PR	–30	–6	–5	28	29	28	–5	–6	–30

Razpredelnica A1.37

Zaščitna razmerja (dB) za signal DVB-T širine 7 MHz, ki ga moti signal T-DAB

DVB-T 7 MHz (ITU način M3, 64 QAM, 2/3 kodirna stopnja)

Df = središčna frekvenca signala T-DAB minus središčna frekvenca signala DVB-T

Df (MHz)	–4,5	–3,7	–3,5	–2,5	0	2,5	3,5	3,7	4,5
PR	–30	–6	–5	28	29	28	–5	–6	–30

4.6 Signal T-DAB, ki ga moti signal DVB-T

Razpredelnica A1.38

Zaščitna razmerja (dB) za signal T-DAB, ki ga moti signal DVB-T širine 8 MHz

DVB-T 8 MHz (ITU način M3, 64 QAM, 2/3 kodirna stopnja)

Df = središčna frekvenca signala DVB-T minus središčna frekvenca signala T-DAB

Df (MHz)	–5	–4,2	–4	–3	0	3	4	4,2	5
PR	–50	–1	0	1	1	1	0	–1	–50

Razpredelnica A1.39

Zaščitna razmerja (dB) za T-DAB, ki ga moti DVB-T 7 MHz

DVB-T 7 MHz (ITU način M3, 64 QAM, 2/3 kodirna stopnja)

Df = središčna frekvenca signala DVB-T minus središčna frekvenca signala T-DAB

Df (MHz)	–4,5	–3,7	–3,5	–2,5	0	2,5	3,5	3,7	4,5
PR	–49	0	1	2	2	2	1	0	–49

5 Neželeno oddajanje

5.1 Spektralne maske za signal DVB-T v pasovih, ki jih uporablja tudi analogna televizija

Za maske, navedene na sliki A1.1 in v razpredelnici A1.40, velja, da pokrivajo najmanjšo zaščito, ki je potrebna za analogne in digitalne televizijske oddajnike, ki so nameščeni na isti lokaciji in imajo enako sevano moč.

Slika A1.1

Spektralne maske za prizemni digitalni televizijski oddajnik, ki obratuje na kanalu, ki je poleg analognega televizijskega oddajnika na isti lokaciji (8-megaherčni kanali)

Razpredelnica A1.40

Prelomne točke za spektralne maske na sliki A1.1

Prelomne točke

PAL B1 in G/ NICAM

PAL B1 in G/A2

PAL I/NICAM

SECAM K
PAL K

SECAM L/ NICAM

rel. frekv.	rel. nivo	rel. frekv.	Rel. nivo	rel. frekv.	rel. nivo	rel. frekv.	rel. nivo	rel. frekv.	rel. nivo
MHz	dB	MHz	dB	MHz	dB	MHz	dB	MHz	dB
–12,0	–100,0	–12,0	–100,0	–12,0	–100,0	–12,0	–100,0	–12,0	–100,0
–10,75	–76,9	–10,75	–76,9	–10,75	–76,9	–10,75	–78,7	–10,75	–72,4
–9,75	–76,9	–9,75	–76,9	–9,75	–76,9	–9,75	–78,7	–9,75	–72,4
–5,75	–74,2	–5,75	–74,2	–5,75	–70,9	–4,75	–73,6	–4,75	–60,9
–5,185	–60,9	–5,185	n.a.	–4,685	–59,9	–4,185	–59,9	–4,185	–79,9
–	–	–4,94	–69,9	–	–	–	–	–	–
–4,65	–56,9	–	–	–3,925	–56,9	–	–	–	–
–3,8	–32,8	–3,8	–32,8	–3,8	–32,8	–3,8	–32,8	–3,8	–32,8
+3,8	–32,8	+3,8	–32,8	+3,8	–32,8	+3,8	–32,8	+3,8	–32,8
+4,25	–64,9	+4,25	–64,9	+4,25	–66,9	+4,25	–66,1	+4,25	–59,9
+5,25	–76,9	+5,25	–76,9	+5,25	–76,2	+5,25	–78,7	+5,25	–69,9
+6,25	–76,9	+6,25	–76,9	+6,25	–76,9	+6,25	–78,7	+6,25	–72,4
+10,25	–76,9	+10,25	–76,9	+10,25	–76,9	+11,25	–78,7	+11,25	–72,4
+12,0	–100,0	+12,0	–100,0	+12,0	–100,0	+12,0	–100,0	+12,0	–100,0

5.2 Spektralne maske za signal DVB-T v pasovih, ki se uporabljajo tudi za druge storitve

Zunajpasovni sevani signal v kateremkoli 4-kiloherčnem pasu zadrži ena od dveh simetričnih spektralnih mask, ki sta prikazani na sliki A1.2 in v razpredelnici A1.41.

1. primer: maska, pri kateri znaša ramensko slabljenje 40 dB, je namenjena nekritičnim primerom.

2. primer: maska, pri kateri znaša ramensko slabljenje 50 dB, je namenjena občutljivim primerom.

Maska za nekritične primere naj se uporablja za meritve zaščitnih razmerij za analogno televizijo, ki jo moti signal DVB-T.

–10,5 –5,25 –3.5 3,5 5.25 10,5
Frekvenca glede na sredino kanala DVB-T [MHz]
Zgornja skala: 8-megaherčni kanal, spodnja skala: 7-megaherčni kanal
Zgornja krivulja: nekritični primeri, spodnja krivulja: občutljivi primeri

Slika A1.2

Simetrične spektralne maske za nekritične in občutljive primere

Razpredelnica A1.41

Prelomne točke za sliko A1.2

Prelomne točke

8-megaherčni kanali

7-megaherčni kanali

	Nekritični primeri	Občutljivi primeri		Nekritični primeri	Občutljivi primeri
Relativna frekvenca MHz	Relativni nivo dB	Relativni nivo dB	Relativna frekvenca MHz	Relativni nivo dB	Relativni nivo dB
–12,0	–110,0	–120,0	–10,5	–110,0	–120,0
–6,0	–85,0	–95,0	–5,25	–85,0	–95,0
–4,2	–73,0	–83,0	–3,7	–73,0	–83,0
–3,9	–32,8	–32,8	–3,4	–32,8	–32,8
+3,9	–32,8	–32,8	+3,4	–32,8	–32,8
+4,2	–73,0	–83,0	+3,7	–73,0	–83,0
+6,0	–85,0	–95,0	+5,25	–85,0	–95,0
+12,0	–110,0	–120,0	+10,5	–110,0	–120,0

6 Zaščita televizijskih storitev in enakopraven dostop

Zagotoviti je treba, da so usklajene analogne televizijske storitve še naprej zaščitene, prav tako pa bo treba zagotoviti zaščito za digitalne televizijske storitve.

Zagotoviti je treba tudi, da se načelo enakopravnega dostopa do omejenih frekvenčnih virov ohranja ne glede na čas uvedbe digitalne televizije v posameznih državah.

Najboljše orodje za dosego take zaščite je uporaba preskušalnih točk.

6.1 Opredelitev preskušalnih točk

Potrebni sta dve vrsti preskušalnih točk. Ena označuje območje pokrivanja za dano postajo ali za omrežje SFN, medtem ko druga prikazujejo državno mejo.

Vse preskušalne točke so opredeljene z geografskimi koordinatami.

6.1.1 Preskušalne točke, ki označujejo območje pokrivanja

Oddajnik bo navadno nameščen znotraj območja, ki je označeno s preskušalnimi točkami, vendar se v posebnih primerih lahko oddajnik namesti zunaj tega območja.

Za manjše postaje, tj. za postaje z območjem pokrivanja, katerega širina znaša manj kot 5 km, utegne biti dovolj le ena preskušalna točka, ki je nameščena na lokaciji oddajnika. Po potrebi pa se lahko opredeli do 36 preskušalnih točk. Če je dana samo ena preskušalna točka, smernost sprejemne antene ni določena.

Za postaje z območjem pokrivanja, katerega širina znaša 5 km ali več, se uporablja do 36 preskušalnih točk. Preskušalne točke so lahko nameščene na radialih v intervalih po 10 stopinj.

Če meja območja pokrivanja prečka državno mejo, se preskušalne točke na tem območju postavijo na mesta, kjer se radiali in meja sekajo, razen če se zadevne uprave ne dogovorijo drugače.

6.1.2 Preskušalne točke na državni meji

Za prikaz meje države se lahko uporabi največ 499 preskušalnih točk.

O lokaciji preskušalnih točk na meji naj se dogovorijo države, ki si to mejo delijo, in naj jih vse države uporabljajo kot mejne preskušalne točke.

Množica preskušalnih točk, ki prikazujejo mejo države, je zaprta posamezna množica in množica, ki pomeni območje pokrivanja.

6.1.3 Razpoložljivost lokacij preskušalnih točk

Lokacije preskušalnih točk, tj. njihove geografske koordinate, so navadno na voljo vsem članicam konference CEPT, da se omogoči izračunavanje motenja za druge države ali območja pokrivanja postaj v drugih državah.

6.2 Izračun lokacij preskušalnih točk, ki označujejo območja pokrivanja

Za izračun območja pokrivanja televizijske postaje na danem kanalu sta potrebna dva elementa:

· parametri, značilni za posamezno oddajno postajo (koordinate, višina antene, sevana moč itd.), ki se uporabljajo za izračun želenega signala;
· sistemski parametri, kot so zaščitna razmerja, ki se uporabljajo za izračun posameznih nadležnih poljskih jakosti in uporabne poljske jakosti ter najmanjše srednje poljske jakosti.

Pri teh izračunih naj se upoštevata:

· motnja zaradi analognih televizijskih dodelitev;
· motnja zaradi digitalnih televizijskih dodelitev.

Posamezna nadležna poljska jakost En je poljska jakost neželenega signala, ki so mu dodani ustrezno zaščitno razmerje, korekcijski faktor razširjanja in diskriminacija sprejemne antene. Izračuna se z enačbo:

En = E + PR+ C + A

kjer je

E poljska jakost neželenega signala; izbrati je treba ustrezni časovni odstotek v skladu z želenim signalom (glej opombo 1);
PR ustrezno zaščitno razmerje (glej opombo 1);
C korekcijski faktor razširjanja (glej opombo 2);
A diskriminacija sprejemne antene (ob upoštevanju polarizacijske diskriminacije), (A 0);

vse veličine pa so izražene v dB ali dB(mV/m).

Opomba 1:
Pri želeni digitalni storitvi je treba izbrati 1-odstotno časovno 50-odstotno lokacijsko poljsko jakost neželene storitve. Pri želeni analogni storitvi je treba izbrati večjo od 1-odstotne časovne 50-odstotne lokacijske poljske jakosti neželenega signala skupaj z zaščitnim razmerjem za troposfersko motnjo in 50-odstotno časovno 50-odstotno lokacijsko poljsko jakostjo neželenega signala skupaj z zaščitnim razmerjem za stalno motnjo.

Opomba 2:
Korekcijski faktor razširjanja C = (lokacijski korekcijski faktor pri želenem in neželenem signalu) je enak 0 dB pri želeni analogni televizijski storitvi. Pri želeni digitalni televizijski storitvi pa je enak x µ x s , pri čemer sta distribucijski faktor in standardni odklon s (v dB) navedena v razdelkih 3.1 in 3.3 priloge 1.

Uporabna poljska jakost je najmanjša vrednost poljske jakosti, ki je potrebna, da se zagotovi želena kakovost sprejema pod natančno opredeljenimi pogoji sprejema ob prisotnosti naravnega in umetnega šuma ter motnje. Uporabna poljska jakost se izračuna s kombiniranjem posameznih nadležnih polj in najmanjše srednje poljske jakosti. Kombinira se po metodi seštevanja moči, navedeni v razdelku 6.3 priloge 1, tj.

kjer je

Eu uporabna poljska jakost (v dB(mV/m)),
Emin najmanjša srednja poljska jakost (v dB(mV/m)),
Eni nadležna poljska jakost i-tega neželenega signala (v dB(mV/m)),
n število motilnih signalov

in

vrednost Emin za analogni televizijski sprejem navedena v Priporočilu BT.417 sektorja ITU-R,
vrednost Emin za digitalni televizijski sprejem navedena v 8. razdelku priloge 1.

Preskušalne točke, ki označujejo območje pokrivanja, se torej lahko določijo v treh korakih:

1. korak Izračun pokrivanja območja z omejenim šumom

Z uporabo Priporočila P.370 sektorja ITU-R se lahko poiščejo lokacije preskušalnih točk z omejenim šumom, ki označujejo območje mogoče uporabe, ko ne bi bilo motenj. To območje se lahko približno določi na podlagi največ 36 radialov z uporabo e.r.p. in dejanske višine antene. Za vsak radial se ta lokacija določi tam, kjer je poljska jakost želenega oddajnika enaka najmanjši srednji poljski jakosti.

2. korak Prepoznavanje motilnih signalov

Vpliv motnje medkanala, sosednjega kanala in slikovnega kanala z drugih oddajnikov se izračuna za vsako želeno postajo in vsako preskušalno točko z omejenim šumom po prvem koraku. Najprej se vzpostavi podmnožica mogočih motilnih signalov. Sestavljajo jo postaje, ki lahko ustvarjajo nadležno polje, ki ni več kot 15 dB pod najmanjšo srednjo poljsko jakostjo na katerikoli preskušalni točki z omejenim šumom iz 1. koraka.

3. korak Izračun preskušalnih točk za pokrivanje z omejenim motenjem

Posamezna nadležna poljska jakost En, ki jo povzroča vsaka moteča postaja v tej podmnožici motilnih signalov, se izračuna na vsaki preskušalni točki z omejenim šumom, navedeni v 1. koraku (glej sliko A1.3). Uporabna poljska jakost se izračuna za vsako od teh preskušalnih točk.

Če motilnih signalov ni, je uporabna poljska jakost na preskušalni točki enaka najmanjši srednji poljski jakosti in ni potrebno nadaljnje izračunavanje, polmer pokrivanja pa je območje iz 1. koraka (glej tudi sliko A1.3).

Če je uporabna poljska jakost na preskušalni točki večja kot najmanjša srednja poljska jakost, je treba na tem obroču določiti nov polmer pokrivanja, na katerem je poljska jakost želene postaje enaka uporabni poljski jakosti.

Ker na splošno tako izračunan polmer pokrivanja ne bo enak polmeru, ki je bil prej izračunan za isti obroč, in se bodo torej nadležne poljske jakosti spremenile, se postopek iz prejšnjega odstavka ponovi, da se dobi čim boljši približek želenega polmera pokrivanja na vsakem obroču pokrivanja.

Upoštevati je treba, da bo dana postaja navadno imela različna območja pokrivanja na različnih kanalih in da to utegne biti pomembno, kadar se upošteva relativno pokrivanje digitalnih in analognih storitev.

Slika A1.3
Prikaz izračuna lokacij preskušalnih točk za pokrivanje z omejenim motenjem

Besedilo za sliko (od zgoraj navzdol):
Stran oddajnika; 2. Ponovi do 3 (želena poljska jakost uporabna poljska jakost); 3. Izračunaj pokrivanje z omejenim motenjem (želena poljska jakost = uporabna poljska jakost); 1. Izračunaj pokrivanje z omejenim šumom (želena poljska jakost = najmanjša srednja poljska jakost); Proučevani radial.

6.3 Metoda za kombiniranje signalov (metoda s seštevanjem moči)

Metoda s seštevanjem moči je postopek, pri katerem se posamezne poljske jakosti seštevajo, tako da je moč dobljene poljske jakosti enaka vsoti moči posameznih poljskih jakosti. Če Ei pokaže (logaritemsko) poljsko jakost posameznega signala in je ta izražena v dB(V/m), je seštevek poljske jakosti izražen z:

kjer je n število posameznih poljskih jakosti.

6.4 Zaščita digitalnih televizijskih storitev

Ker digitalni sprejem hitro odpove, kadar se nivo uporabnega signala zmanjša pod "najmanjšo" vrednost, mora biti ciljni odstotek lokacij, ki so nominalno pokrite, na vsakem robu območja pokrivanja pri tem pomeni rob vsak prehod med pokritim in nepokritim območjem mnogo večja za digitalne sisteme od vrednosti, ki se uporablja za analogne televizijske sisteme. Referenčni pogoji za usklajevanje, vključno z odstotkom lokacijske vrednosti, so za digitalno pokrivanje navedeni v 8. razdelku priloge 1.

Ker se sprejemni pogoji dejanskega uvajanja storitve digitalne televizije lahko razlikujejo od referenčnih sprejemnih pogojev iz 8. razdelka priloge 1, ni nujno, da preskušalne točke, ki označujejo digitalno dodelitev, ležijo na meji dejanskega območja pokrivanja te digitalne dodelitve. Preskušalne točke lahko ležijo znotraj ali zunaj dejanskega območja pokrivanja digitalne dodelitve.

6.5 Preskušalne točke, ki označujejo območje pokrivanja digitalne televizije po pretvorbi

Pri digitalni dodelitvi, ki izhaja iz pretvorbe analogne dodelitve (glej prilogo 6), so lokacije preskušalnih točk, ki jih je treba uporabiti, lokacije preskušalnih točk analogne dodelitve, iz katere je bila pretvorba narejena.

6.6 Določitev preskušalnih točk, ki označujejo omrežje SFN

Lokacije preskušalnih točk, ki označujejo omrežje SFN, so izvedene s poenostavljenim procesom, pri katerem se ne upošteva lastno motenje ali dobitek omrežja.

V tem procesu se lahko izvede množica do 36 preskušalnih točk z uporabo metode, opisane v razdelkih 6.1 in 6.2 priloge 1; pri tem se vsaka dodelitev v omrežje SFN obravnava ločeno, to pomeni brez upoštevanja kakršnegakoli prispevka signala ali motnje zaradi drugih dodelitev v omrežje SFN.

Pri dvostranskem ali večstranskem usklajevanju se lahko uprave dogovorijo za uporabo bolj zapletenih metod za izpeljavo lokacije preskušalnih točk, ki označujejo omrežje SFN, in nivoje motenj na teh preskušalnih točkah.

Pri digitalni dodelitvi, ki oblikuje omrežje SFN, ki nastane s pretvorbo analogne dodelitve (glej prilogo 6), so lokacije preskušalnih točk, ki jih je treba uporabiti, lokacije preskušalnih točk analogne dodelitve, iz katere je bila pretvorba narejena.

6.7 Lokacije preskušalnih točk in vrednosti uporabne poljske jakosti, ki jih je treba uporabiti pri usklajevanju

V skladu s 4. členom je treba za združljivostno analizo uporabiti dva referenčna scenarija, in sicer mešani analogno-digitalni scenarij in popolnoma digitalni scenarij, pri čemer se določijo lokacije preskušalnih točk in vrednosti uporabne poljske jakosti. Začetne množice lokacij preskušalnih točk in vrednosti uporabne poljske jakosti za oba scenarija bodo določene do 25. 7. 1997 z upoštevanjem vseh usklajenih analognih dodelitev.

Lokacije preskušalnih točk bodo enake za oba scenarija, medtem ko se lahko vrednosti uporabne poljske jakosti v obeh scenarijih razlikujejo; to je posledica razlik, na primer pri vrednostih zaščitnega razmerja in e.r.p.

6.7.1 Mešani analogno-digitalni referenčni scenarij

Mešani analogno-digitalni referenčni scenarij prikazuje dejansko usklajeno stanje in se vzpostavi za izvedbo združljivostnih analiz.

6.7.1.1 Podlaga za izračun

Pri določanju začetne množice lokacij preskušalnih točk in vrednosti uporabne poljske jakosti za mešani analogno-digitalni referenčni scenarij na dan 25. 7. 1997 se bodo upoštevale vse usklajene analogne dodelitve.

Za vsako novo analogno dodelitev bodo pri vnosu dodelitve v načrt* določene referenčna množica lokacij preskušalnih točk in vrednosti uporabne poljske jakosti. Množica lokacij preskušalnih točk in vrednosti uporabne poljske jakosti bodo izračunane v skladu z mešanim analogno-digitalnim referenčnim scenarijem.

Za vsako novo digitalno dodelitev bodo referenčna množica lokacij preskušalnih točk in vrednosti uporabne poljske jakosti določene pri vnosu dodelitve v načrt. Množica lokacij preskušalnih točk (in vrednosti uporabne poljske jakosti za popolnoma digitalni referenčni scenarij, glej razdelek 6.7.2.1 priloge 1) bo izračunana v skladu z referenčnim scenarijem za digitalno televizijo. Množica vrednosti uporabne poljske jakosti bo prav tako izračunana v skladu z mešanim analogno-digitalnim referenčnim scenarijem. Vendar se ta množica vrednosti uporabne poljske jakosti ne zahteva za združljivostno analizo po 4. členu in je dana samo za informacijo.

Kadar se dodelitev pretvori iz analogne v digitalno, bodo njene lokacije preskušalnih točk ostale enake tistim za analogno dodelitev, iz katere je bila pretvorba narejena (vrednosti uporabne poljske jakosti pa se izračunajo za popolnoma digitalni referenčni scenarij, glej razdelek 6.7.2.1 priloge 1). Uporabne vrednosti poljske jakosti bodo prav tako izračunane v skladu z mešanim analogno-digitalnim referenčnim scenarijem. Vendar se ta množica vrednosti uporabne poljske jakosti ne zahteva za združljivostno analizo po 4. členu in je dana samo za informacijo.

Metoda iz razdelkov 6.1 in 6.2 priloge 1 se bo uporabljala za izračun lokacij preskušalnih točk in vrednosti uporabne poljske jakosti.
___________________________
* To pomeni takrat, ko jih odbor ITU-BR objavi v posebnem razdelku ST61 dela B tedenske okrožnice.

6.7.1.2 Značilnosti sevanja, ki jih je treba upoštevati

Značilnosti sevanja, na primer polarizacija e.r.p., višina antene in diagram antene, bodo za vse dodelitve tiste značilnosti, ki so bile usklajene na dan vnosa v načrt.

Pri digitalni dodelitvi, ki izhaja iz pretvorbe analogne dodelitve, bodo značilnosti sevanja enake tistim, ki veljajo za digitalno dodelitev, kot je bilo usklajeno. Za digitalno dodelitev, pretvorjeno iz analogne dodelitve, se ne upoštevajo začasne omejitve, ki so posledica predpisa za pretvorbo 4 a iz priloge 6.

6.7.1.3 Sprejemni pogoji

Za digitalne dodelitve se bodo uporabljali referenčni sprejemni pogoji iz 8. razdelka priloge 1. Za analogne dodelitve se bodo uporabljali referenčni sprejemni pogoji iz 9. razdelka priloge 1.

6.7.2 Popolnoma digitalni referenčni scenarij

Popolnoma digitalni referenčni scenarij kaže hipotetično stanje. Izdelan je zato, da bi z njim olajšali združljivostne analize ter ohranili pravice obstoječih digitalnih dodelitev za zaščito in pravice obstoječih analognih dodelitev, ki jih je treba pretvoriti v digitalne. Popolnoma digitalni referenčni scenarij se oblikuje z umetno pretvorbo vseh analognih dodelitev v digitalne dodelitve z uporabo avtomatičnega procesa. Torej se dejansko stanje preoblikuje v hipotetično, ki je popolnoma digitalno.

Kadar se pojavi dejanska pretvorba, je treba upoštevati, da se lahko značilnosti sevanja, pridobljene po uskladitvi s sosednjimi državami, razlikujejo od rezultatov samodejnega procesa in usklajene značilnosti prenosa bodo vnesene v načrt.

6.7.2.1 Podlaga za izračun

Začetna množica lokacij preskušalnih točk in vrednosti uporabne poljske jakosti za popolnoma digitalni referenčni scenarij bodo določene na dan 25. 7. 1997 s samodejno pretvorbo vseh digitalnih dodelitev v hipotetične digitalne dodelitve. Lokacije preskušalnih točk bodo ostale enake kot pri analognih dodelitvah v skladu z mešanim analogno-digitalnim referenčnim scenarijem. Vrednosti uporabne poljske jakosti bodo izračunane z uporabo zmanjšanja za 7 dB pri e.r.p. za vse analogne dodelitve.

Vsaka nova analogna dodelitev bo samodejno pretvorjena v hipotetično digitalno dodelitev. Referenčna množica lokacij preskušalnih točk in vrednosti uporabne poljske jakosti bodo določene ob vnosu dodelitve v načrt. Lokacije preskušalnih točk bodo ostale enake kot pri analogni dodelitvi v skladu z mešanim analogno-digitalnim referenčnim scenarijem. Za novo analogno dodelitev bo pri e.r.p. uporabljeno zmanjšanje za 7 dB. Uporabne vrednosti poljske jakosti bodo izračunane v skladu s popolnoma digitalnim referenčnim scenarijem.

Za vsako novo digitalno dodelitev bodo referenčna množica lokacij preskušalnih točk in vrednosti uporabne poljske jakosti določene ob vnosu dodelitve v načrt. Množica lokacij preskušalnih točk in vrednosti uporabne poljske jakosti bodo izračunane v skladu s popolnoma digitalnim referenčnim scenarijem.

Lokacije preskušalnih točk digitalne dodelitve, ki so nastale s pretvorbo analogne dodelitve po prilogi 6, bodo ostale enake kot pri prvotni analogni dodelitvi; vrednosti uporabne poljske jakosti bodo ostale enake kot pri hipotetični pretvorbi za popolnoma digitalni referenčni scenarij.

Kadarkoli pretvorba analogne dodelitve ni izvedena v skladu s prilogo 6, ostanejo lokacije preskušalnih točk enake kot pri prvotni analogni dodelitvi v skladu z mešanim analogno-digitalnim referenčnim scenarijem. Vendar bodo vrednosti uporabne poljske jakosti ponovno izračunane po popolnoma digitalnem referenčnem scenariju.

Metoda iz razdelkov 6.1 in 6.2 bo uporabljena za izračun lokacij preskušalnih točk in vrednosti uporabne poljske jakosti.

6.7.2.2 Značilnosti sevanja, ki jih je treba upoštevati

Značilnosti sevanja, na primer e.r.p., polarizacija, višina antene in diagram antene, bodo na dan vnosa v načrt za vse dodelitve enake kot pri popolnoma digitalnem referenčnem scenariju.

Pri digitalni dodelitvi, ki izhaja iz pretvorbe analogne dodelitve po prilogi 6 (po datumu začetnih referenčnih pogojev), bodo uporabljene enake značilnosti sevanja, ki veljajo za digitalno dodelitev, kot je bilo usklajeno. Za digitalno dodelitev, ki izhaja iz pretvorbe analogne dodelitve po prilogi 6, se ne bodo upoštevale začasne omejitve, ki izhajajo iz predpisa za pretvorbo 4 a iz priloge 6.

6.7.2.3 Sprejemni pogoji

Pri popolnoma digitalnem referenčnem scenariju je treba izračunati le lokacije preskušalnih točk za nove digitalne dodelitve. Izračunati bo treba vrednosti uporabne poljske jakosti obstoječih in novih digitalnih dodelitev, ki so nastale s pretvorbo analogne dodelitve. Uporabiti bo treba referenčne sprejemne pogoje, kot je navedeno v 8. razdelku priloge 1.

6.7.3 Lokacije preskušalnih točk in vrednosti poljske jakosti za ocenjevanje združljivosti s postajami za storitve, ki niso radiodifuzijske

Lokacije preskušalnih točk in vrednosti uporabne poljske jakosti za analogne in digitalne dodelitve se izračunajo za ocenitev združljivosti s storitvami, ki niso radiodifuzijske. Lokacije preskušalnih točk za zaščito postaj, ki niso radiodifuzijske, so opredeljene v podatkovnih zapisih za postaje drugih storitev.

6.7.3.1 Podlaga za izračun

Lokacije preskušalnih točk bodo za vsako radiodifuzijsko dodelitev (digitalno ali analogno) izračunane z uporabo metode iz razdelkov 6.1 in 6.2 priloge 1, vendar samo ob upoštevanju vrednosti najmanjše srednje poljske jakosti, ki ustreza radiodifuzijski storitvi (1. korak iz razdelka 6.2 priloge 1).

6.7.3.2 Značilnosti sevanja, ki jih je treba upoštevati

Značilnosti sevanja, na primer e.r.p., polarizacija, višina antene in diagram antene, bodo za vse dodelitve tiste, ki veljajo na dan vnosa v načrt. Pri digitalnih dodelitvah, ki izhajajo iz pretvorbe analogne dodelitve, ki je že bila izvedena, bodo značilnosti sevanja tiste, ki veljajo za digitalno dodelitev, kot je bilo usklajeno. Za analogne dodelitve, ki še niso bile pretvorjene v digitalne dodelitve, bodo značilnosti digitalnega sevanja določene tako, da se 7 dB odšteje od e.r.p. analogne dodelitve.

6.7.3.3 Sprejemni pogoji

Za digitalne dodelitve se uporabljajo referenčni sprejemni pogoji iz 8. razdelka priloge 1. Za analogne dodelitve se uporabijo referenčni pogoji dodelitve iz 9. razdelka priloge 1.

7 Frekvenčni pasovi in kanali

7.1 Frekvence za uvedbo signala DVB-T

Na evropskem radiodifuzijskem območju sta frekvenčna pasova za uvedbo signala DVB-T od 174 do 230 MHz in od 470 do 862 MHz. Vendar konferenca CEPT meni, da je jedrni pas za signal T-DAB v VHF frekvenčni pas od 216 do 230 MHz.

7.2 Rastri analognih televizijskih kanalov

V III. pasu se po vsej Evropi uporabljajo rastri različnih televizijskih kanalov. V vzhodni Evropi, Franciji, na Irskem so kanali široki 8 MHz, v drugih državah znaša širina kanala 7 MHz. Poleg tega imajo države, ki uporabljajo 7-megaherčne kanale (na primer Italija), različne kanalske rastre. To pomeni, da v pasovih VHF pogosto prihaja do prekrivanja kanalov.

V IV. in V. pasu je en sam 8-megaherčni kanalski raster z zgornjim in spodnjim robom in slikovnim nosilcem, vsak kanal pa je za vse evropske države enak.

7.3 Frekvence za televizijske kanale na evropskem radiodifuzijskem območju

Podatki o frekvencah za televizijske kanale v III., IV. in V. pasu so za evropsko radiodifuzijsko območje navedeni v razpredelnicah od A1.42 do A1.49.

Upoštevati je treba, da je po zasedanju konference CEPT o načrtovanju sistema T-DAB (Wiesbaden 1995) zgornji del III. pasu – nad 216 MHz – v mnogih državah konference CEPT zdaj dodeljen storitvam sistema T-DAB.

Razpredelnica A1.42

VHF-sistem B

Kanal

Meje
kanala

MHz

Slikovni nosilec

MHz

Zvokovni
nosilec

MHz

Drugi zvokovni nosilec v dvojnem FM MHz

Nosilec
NICAM

MHz

5	174	181	175,25	180,75	180,99	181,1
6	181	188	182,25	187,75	187,99	188,1
7	188	195	189,25	194,75	194,99	195,1
8	195	202	196,25	201,75	201,99	202,1
9	202	209	203,25	208,75	208,99	209,1
10	209	216	210,25	215,75	215,99	216,1
11	216	223	217,25	222,75	222,99	223,1
12	223	230	224,25	229,75	229,99	230,1

Razpredelnica A1.43

VHF-sistem B (Italija)

Kanal

Meje
kanala
MHz

Slikovni
nosilec
MHz

Zvokovni
nosilec
MHz

Drugi nosilec zvoka v dvojnem FM
MHz

D	174,00	181,00	175,25	180,75	180,99
E	182,50	189,50	183,75	189,25	188,49
F	191,00	198,00	192,25	197,75	197,99
G	200,00	207,00	201,25	206,75	206,99
H	209,00	216,00	210,25	215,75	215,99
H1	216,00	223,00	217,25	222,75	222,99
H2	223,00	230,00	224,25	229,75	229,99

Razpredelnica A1.44

VHF-sistem B (Maroko)

Kanal

Meje kanala
MHz

Slikovni nosilec
MHz

Zvokovni nosilec
MHz

M4	162	169	163,25	168,75
M5	170	177	171,25	176,75
M6	178	185	179,25	184,75
M7	186	193	187,25	192,75
M8	194	201	195,25	200,75
M9	202	209	203,25	208,75
M10	210	217	211,25	216,75
M11	218	225	219,25	224,75

Razpredelnica A1.45

VHF-sistem B1

Kanal

Meje
kanala
MHz

Slikovni nosilec
MHz

Zvokovni
nosilec
MHz

Drugi nosilec zvoka v dvojnem FM
MHz

Nosilec
NICAM

MHz

R6	174	182	175,25	180,75	180,99	181,1
R7	182	190	183,25	188,75	188,99	189,1
R8	190	198	191,25	196,75	196,99	197,1
R9	198	206	199,25	204,75	204,99	205,1
R10	206	214	207,25	212,75	212,99	213,1
R11	214	222	215,25	220,75	220,99	221,1
R12	222	230	223,25	228,75	228,99	229,1

Razpredelnica A1.46

VHF-sistem D

Kanal

Meje kanala
MHz

Slikovni nosilec
MHz

Zvokovni nosilec
MHz

(Nosilec NICAM)
MHz

R6	174	182	175,25	181,75	181,10
R7	182	190	183,25	189,75	189,10
R8	190	198	191,25	197,75	197,10
R9	198	206	199,25	205,75	205,10
R10	206	214	207,25	213,75	213,10
R11	214	222	215,25	221,75	221,10
R12	222	230	223,25	229,75	229,10

Razpredelnica A1.47

VHF-sistem I

Kanal

Meje kanala
MHz

Slikovni nosilec
MHz

Zvokovni nosilec
MHz

Nosilec NICAM
MHz

ID	174	182	175,25	181,25	181,80
IE	182	190	183,25	189,25	189,80
IF	190	198	191,25	197,25	197,80
IG	198	206	199,25	205,25	205,80
IH	206	214	207,25	213,25	213,80
IJ	214	222	215,25	221,25	221,80
IK	222	230	223,25	229,25	229,80

Razpredelnica A1.48

VHF sistem L

Kanal

Meje kanala
MHz

Slikovni nosilec
MHz

Zvokovni nosilec
MHz

Nosilec NICAM
MHz

L5	174,25	182,75	176,00	182,50	181,85
L6	182,75	190,75	184,00	190,50	189,85
L7	190,75	198,75	192,00	198,50	197,85
L8	198,75	206,75	200,00	206,50	205,85
L9	206,75	214,75	208,00	214,50	213,85
L10	214,75	222,75	216,00	222,50	221,85

Razpredelnica A1.49

UHF-sistem G, H, I, K, L

Kanal

Meje kanalov

MHz

Slikovni
nosilec

MHz

Sistem G
Sistem H

Zvokovni
nosilec

MHz

Sistem G

Drugi zvokovni nosilec v dvojnem FM
MHz

Sistem G
Sistem H
Sistem L
(Sistem K)

Nosilec
NICAM
MHz

Sistem I

Zvokovni
nosilec

MHz

Sistem K
Sistem L

Zvokovni
nosilec

MHz

Sistem I

Nosilec
NICAM

MHz

21	470	478	471,25	476,75	476,99	477,1	477,25	477,75	477,8
22	478	486	479,25	484,75	484,99	485,1	485,25	485,75	485,8
23	486	494	487,25	492,75	492,99	493,1	493,25	493,75	493,8
24	494	502	495,25	500,75	500,99	501,1	501,25	501,75	501,8
25	502	510	503,25	508,75	508,99	509,1	509,25	509,75	509,8
26	510	518	511,25	516,75	516,99	517,1	517,25	517,75	517,8
27	518	526	519,25	524,75	524,99	525,1	525,25	525,75	525,8
28	526	534	527,25	532,75	532,99	533,1	533,25	533,75	533,8
29	534	542	535,25	540,75	540,99	541,1	541,25	541,75	541,8
30	542	550	543,25	548,75	548,99	549,1	549,25	549,75	549,8
31	550	558	551,25	556,75	556,99	557,1	557,25	557,75	557,8
32	558	566	559,25	564,75	564,99	565,1	565,25	565,75	565,8
33	566	574	567,25	572,75	572,99	573,1	573,25	573,75	573,8
34	574	582	575,25	580,75	580,99	581,1	581,25	581,75	581,8
35	582	590	583,25	588,75	588,99	589,1	589,25	589,75	589,8
36	590	598	591,25	596,75	596,99	597,1	597,25	597,75	597,8
37	598	606	599,25	604,75	604,99	605,1	605,25	605,75	605,8
38	606	614	607,25	612,75	612,99	613,1	613,25	613,75	613,8
39	614	622	615,25	620,75	620,99	621,1	621,25	621,75	621,8
40	622	630	623,25	628,75	628,99	629,1	629,25	629,75	629,8
41	630	638	631,25	636,75	636,99	637,1	637,25	637,75	637,8
42	638	646	639,25	644,75	644,99	645,1	645,25	645,75	645,8
43	646	654	647,25	652,75	652,99	653,1	653,25	653,75	653,8
44	654	662	655,25	660,75	660,99	661,1	661,25	661,75	661,8
45	662	670	663,25	668,75	668,99	669,1	669,25	669,75	669,8
46	670	678	671,25	676,75	676,99	677,1	677,25	677,75	677,8
47	678	686	679,25	684,75	684,99	685,1	685,25	685,75	685,8
48	686	694	687,25	692,75	692,99	693,1	693,25	693,75	693,8
49	694	702	695,25	700,75	700,99	701,1	701,25	701,75	701,8
50	702	710	703,25	708,75	708,99	709,1	709,25	709,75	709,8
51	710	718	711,25	716,75	716,99	717,1	717,25	717,75	717,8
52	718	726	719,25	724,75	724,99	725,1	725,25	725,75	725,8
53	726	734	727,25	732,75	732,99	733,1	733,25	733,75	733,8
54	734	742	735,25	740,75	740,99	741,1	741,25	741,75	741,8
55	742	750	743,25	748,75	748,99	749,1	749,25	749,75	749,8
56	750	758	751,25	756,75	756,99	757,1	757,25	757,75	757,8
57	758	766	759,25	764,75	764,99	765,1	765,25	765,75	765,8
58	766	774	767,25	772,75	772,99	773,1	773,25	773,75	773,8
59	774	782	775,25	780,75	780,99	781,1	781,25	781,75	781,8
60	782	790	783,25	788,75	788,99	789,1	789,25	789,75	789,8
61	790	798	791,25	796,75	796,99	797,1	797,25	797,75	797,8
62	798	806	799,25	804,75	804,99	805,1	805,25	805,75	805,8
63	806	814	807,25	812,75	812,99	813,1	813,25	813,75	813,8
64	814	822	815,25	820,75	820,99	821,1	821,25	821,75	821,8
65	822	830	823,25	828,75	828,99	829,1	829,25	829,75	829,8
66	830	838	831,25	836,75	836,99	837,1	837,25	837,75	837,8
67	838	846	839,25	844,75	844,99	845,1	845,25	845,75	845,8
68	846	854	847,25	852,75	852,99	853,1	853,25	853,75	853,8
69	854	862	855,25	860,75	860,99	861,1	861,25	861,75	861,8

8 Referenčni sprejemni pogoji za usklajevanje digitalne televizije
Referenčne pogoje za analogno televizijo dajejo izključno sistemi. Zaradi svojstvene prožnosti sistema DVB-T, ki se lahko izbere, da se izpolnijo državne zahteve, je verjetno, da bodo na celotnem načrtovalnem območju konference CEPT uporabljena različna načrtovalna merila.

Za enakopravno mednarodno usklajevanje je treba uporabiti reprezentativno izbiro referenčnih pogojev.

Vrednosti iz razpredelnice A1.50 za referenčne sprejemne pogoje pomenijo kompromis med zahtevami za sprejem s fiksno anteno in zahtevami za sprejem s prenosno zunanjo anteno.

Te vrednosti so lahko podlaga za začetno uvajanje sistema DVB-T. Ker obstaja veliko zanimanje za sprejem s prenosno anteno, vključno s sprejemom z notranjo prenosno anteno, bo v ustreznem trenutku opravljen pregled in popravek vrednosti.

Spremembe vrednosti v razpredelnici A1.50 naj se izvedejo večstransko.

Razpredelnica A1.50
Referenčni sprejemni pogoji za digitalno televizijo

Pogoji

Vrednost

Opombe

III. pas

IV. pas

V. pas

Nazivna višina sprejemne antene	10 m od tal	10 m od tal	10 m od tal	1
Diskriminacija smernosti sprejemne antene	Ni	Ni	Ni
Diskriminacija polarizacije sprejemne antene	Ni	Ni	Ni
Zahtevana vrednost C/N	20 dB	20 dB	20 dB	2
Medkanalsko zaščitno razmerje za signal DVB-T, ki ga moti analogna televizija	8 dB	8 dB	8 dB	3
Najmanjša ekvivalentna poljska jakost na sprejemni strani	46 dBmV/m	56 dBmV/m pri 500 MHz	60 BmV/m pri 800 MHz	4
Lokacijski korekcijski faktor	9 dB	9 dB	9 dB	5
Najmanjša srednja ekvivalentna poljska jakost	55 dBmV/m	65 dBmV/m pri 500 MHz	69 dBmV/m pri 800 MHz	6

Opombe:
1. Ta vrednost ne pomeni, da mora biti sprejemna antena 10 m od tal, ampak samo določa (običajno) referenčno vrednost.
2. Vključno z rezervo pri uvajanju. To vrednost je treba uporabiti tudi kot medkanalsko zaščitno razmerje pri signalu DVB-T, ki ga moti drug signal DVB-T.
3. To vrednost je treba uporabiti za usklajevanje in vključuje rezervo pri uvajanju.
4. Za utemeljitev spremembe najmanjše enakovredne poljske jakosti s frekvenco v IV. in V. pasu je vrednost, ki jo je treba uporabiti, enaka 56 + 20 log (f /500) dB mV/m, kjer je f frekvenca digitalne dodelitve v MHz.
5. Ustreza 95-odstotni verjetnosti sprejema na ciljni lokaciji. Za ocenitev motnje se zahteva korekcijski faktor razširjanja 13 dB (glej točko 6.2 iz priloge 1).
6. Za utemeljitev razlike najmanjše srednje ekvivalentne poljske jakosti s frekvenco v IV. in V. pasu je vrednost, ki jo je treba uporabiti, enaka 65 + 20 log (f /500) dB mV/m, kjer je f frekvenca digitalne dodelitve v MHz.

9 Referenčni sprejemni pogoji za analogno televizijo, ki se uporabijo pri usklajevanju digitalne televizije

Razpredelnica A1.51

Referenčni sprejemni pogoji za analogno televizijo

Pogoji

Vrednost

Opombe

III. pas

IV. pas

V. pas

Nazivna višina sprejemne antene	10 m od tal	10 m od tal	10 m od tal	1
Diskriminacija smernosti in polarizacije sprejemne antene	Prip. BT.419 sektorja ITU-R	Prip. T.419 sektorja ITU-R	Prip. T.419 sektorja ITU-R
Vrednosti zaščitnega razmerja pri medsebojnem motenju med analognima televizijama	Prip. BT.655 sektorja ITU-R	Prip. BT.655 sektorja ITU-R	Prip. T.655 sektorja ITU-R
Vrednosti zaščitnega razmerja pri analogni televiziji, ki jo moti DVB-T	glej opombo 2	glej opombo 2	glej opombo 2	2
Najmanjša srednja poljska jakost, ki jo je treba zaščititi v skladu s Priporočilom BT.417 sektorja ITU-R	55 dBmV/m	65 dBmV/m	70 dBmV/m

Opombi:
1. Ta vrednost ne pomeni, da mora biti sprejemna antena 10 m od tal, ampak samo določa (običajno) referenčno vrednost.
2. Za usklajevanje naj se za medkanalska zaščitna razmerja za analogno televizijo, ki jo moti DVB-T, in za troposfersko motnjo uporabljajo naslednje vrednosti:

PAL B, B1, D 35 dB (DVB-T 7 MHz)
PAL B, B1, G, D, K 34 dB (DVB-T 8 MHz)
PAL I 35 dB (DVB-T 8 MHz)
SECAM L 35 dB (DVB-T 8 MHz)
SECAM D, K 35 dB (DVB-T 8 MHz)

Zaščitna razmerja za vse druge primere so v 4. razdelku priloge 1. Vse te vrednosti naj se uporabljajo skupaj z rezervo za povečanje motenj v vrednosti 0,3 dB (glej razdelek 2 d priloge 2). Vrednosti za PAL I in SECAM L so začasne vrednosti, ki jih mora potrditi sektor ITU-R. Za meritve medkanalskih zaščitnih razmerij za analogno televizijo, ki jo moti signal DVB-T, naj se uporabi enotna referenčna metoda.

PRILOGA 2

Načela

1. Splošna načela
Za DVB-T je treba upoštevati naslednja splošna načela:

a) Frekvenčni pasovi
Frekvenčna pasova za uporabo sistema DVB-T na evropskem radiodifuznem območju sta od 174 do 230 MHz in od 470 do 862 MHz. Vendar konferenca CEPT meni, da je frekvenčni pas od 216 do 230 MHz jedrni pas za sistema T-DAB in VHF.

b) Enakopraven dostop
Vse države imajo, če je le mogoče, enakopraven dostop do frekvenčnih pasov, ki jih je treba uporabiti za sistem DVB-T. Če bi zahteve po usklajevanju močno vplivale na razvoj načrtov za DVB-T pri drugih upravah, morajo uprave, ki zahtevajo usklajevanje, preden pošljejo zahteve za usklajevanje, o tem obvestiti države, ki jih to zadeva.

c) Poenotene sistemske vrednosti
Mednarodno usklajevanje naj na celotnem območju načrtovanja temelji na poenotenih sistemskih vrednostih in načrtovalnih parametrih (to pa ne izključuje uporabe različnih vrednosti znotraj države).

d) Sprejem s fiksno in prenosno anteno
Pri določitvi tehničnih parametrov za usklajevanje naj se upošteva sprejem s fiksno in prenosno anteno.

e) Enofrekvenčno omrežje
Uprave se spodbujajo, da čim več uporabljajo omrežja SNF zaradi njihove frekvenčne učinkovitosti.

2. Načela usklajevanja
Postopki usklajevanja, ki so potrebni poleg predpisov iz 4. člena Stockholmskega sporazuma, temeljijo na naslednjih načelih:

a) Določitev pokrivanja
Določitev območij pokrivanja v skladu z opredelitvami iz 1. razdelka priloge 1.

b) Usklajevalni razmiki
Usklajevalni razmiki, kot so prikazani v načrtu ST 61, se lahko uporabljajo tudi za usklajevanje digitalnih televizijskih dodelitev do 862 MHz, dokler nadaljnje raziskave ne pokažejo, da je uporaba drugih razmikov primernejša.

c) Preskušalne točke
Če je usklajevanje potrebno, se bo ocenila sprejemljivost posamezne digitalne dodelitve ali omrežja SNF z izračuni povečanja motenja na preskušalnih točkah, ki označujejo območje pokrivanja katerekoli prizadete posamezne dodelitve ali omrežja SNF. Lokacije teh preskušalnih točk bodo določene z dogovorjenimi metodami, ki so opisane v 1. razdelku priloge 1, ali pa jih določi uprava.

d) Rezerva
Na splošno bi moralo biti za analogne in nove digitalne postaje na dogovorjenih preskušalnih točkah dovoljeno zmerno povečanje nivojev motenj. Izračunavanja bodo v glavnem potekala z uporabo priporočila P.370 sektorja ITU-R, seštevanje pa z metodo s seštevanjem moči. Za določena območja ti izračuni ne bodo dali realnih rezultatov, zato bi bilo treba proučiti druge modele razširjanja. V takih primerih je treba spodaj navedene vrednosti previdno uporabljati.

Rezervo je treba uporabljati kot sprožilni prag za nadaljnje raziskave. To pomeni, da je navadno treba sprejeti eno modificirano postajo ali več takih postaj, če je povečanje uporabne poljske jakosti manjše od rezerve. O povečanju, ki je večje od rezerve, se je mogoče pogajati, pri čemer se lahko uporabljajo natančnejše metode za izračunavanje.

Povečanje nivoja motenja je povezano z referenčno vrednostjo, ki je izračunana uporabna poljska jakost ob dogovorjenem času, to je 25. julija 1997, ali pozneje ob vključitvi nove digitalne ali analogne dodelitve v načrt. Uporabna poljska jakost se izračunava kot seštevek moči vseh nadležnih poljskih jakosti iz dodelitev v dopolnjenem načrtu ST 61 ter najmanjše poljske jakosti za televizijski sistem in zadevni frekvenčni pas.

Povečanje uporabne poljske jakosti, ki naj bi bilo navadno dovoljeno, je 0,3 dB na zahtevo glede na referenčno vrednost. O povečanju za več kot 0,3 dB se je mogoče pogajati, pri čemer se lahko uporabljajo natančnejše metode za izračunavanje.

Toda uporabna poljska jakost je lahko na nekaterih območjih in na nekaterih kanalih majhna, in sicer blizu minimalne vrednosti poljske jakosti. V teh primerih se lahko sprejme višja vrednost rezerve.

Pri zahtevi za omrežje SNF se nadležno polje izračuna kot seštevek moči prispevkov iz vseh oddajnikov tega omrežja SNF.

Za zaščito televizijskih dodelitev z majhno močjo (analognih ali digitalnih) utegne biti potrebna posebna obravnava.

e) Lokacije oddajnikov
Nazivna lokacija postaj je dana z njihovimi zemljepisnimi koordinatami (zemljepisna dolžina in širina), ki so izražene v stopinjah, minutah in sekundah. Sprememba lokacije naj se vedno sporoči, razen če lokacija ne ostane znotraj dveh kilometrov nazivne lokacije, vendar pod pogojem, da sprememba topografskih razmer bistveno ne poveča možnosti motenja postaj v drugih državah.

PRILOGA 3

Osnovne značilnosti, ki se sporočajo za usklajevanje

1. Zgradba podatkovne zbirke
Podatkovno zbirko sestavljajo zapisi, ločeni po znakovnih parih "pomik na začetek vrstice – pomik v novo vrstico" (CrLf). V zapisu so polja z znaki standarda ASCII. Vsako polje je določeno posebej s svojim položajem znotraj zapisa.

Razlaga zapisa je jasno določena s polji "identifikator datoteke" (polje 1).

Vsak zapis v podatkovni zbirki je posebej določen s kombinacijo 17 znakov.

Pri uvozu podatkovnih datotek, ki niso standardne, se uporabijo naslednja pravila:

· znaki, ki niso v standardu ASCII, se zamenjajo s praznimi mesti (prazno mesto je znak za "presledek");
· zapisi, ki so krajši od standardne dolžine, se zapolnijo s presledki do standardne dolžine;
· zapisi, ki so daljši od standardne dolžine, se skrajšajo na standardno dolžino;
· posamezen znak za pomik na začetek vrstice se zamenja s parom CrLf;
· posamezen znak za pomik v novo vrstico se zamenja s parom CrLf;
· dvoumna vrednost identifikacijske kode (polje 3) se zamenja z novo vrednostjo, ki jo sestavi skrbnik podatkovne zbirke.

2. Opis zapisov

Razpredelnica A3.1

Podatkovni zapis konference CEPT za analogni televizijski oddajnik

Polje	Postavka	Začetni stolpec	Širina	Tip
1	Identifikator datoteke, biti mora TVA1	1	4	A4
2	Koda zveze ITU za odgovorno upravo	5	3	A3
3	Identifikacijska koda, ki jo uporablja organizacija	8	9	A9
4	Najnovejša koda, ki jo uporablja organizacija	17	1	A1
5	Prostor, rezerviran za serijsko številko (npr. št. zveze ITU )	18	9	A9
6	Statusna koda (Obratuje/Ne obratuje)	27	1	A1
7	Datum začetka obratovanja (DDMMLLLL)	28	8	2I2, I4
8	Koda zveze ITU za državo, v kateri je oddajnik nameščen	36	3	A3
9	Ime postaje	39	20	A20
10	Zemljepisna širina (v stopinjah, S/J, min., sek.)	59	7	I2, A1, 2I2
11	Zemljepisna dolžina (v stopinjah, V/Z, min., sek.)	66	8	I3, A1, 2I2
12	Višina namestitve (m nad morjem; kot znak, ki mu sledi številka)	74	5	I5
13	Televizijski sistem (B/D, ... itd.)	79	2	A2
14	Barvni sistem (Pal, Secam ali NTSC)	81	1	A1
15	Kanal	82	3	A3
16	Vrednost odmika slikovnega nosilca (v 1/12 linijskih enot; kot znak, ki mu sledi številka)	85	4	I4
17	Nazivna frekvenca slikovnega nosilca v MHz (vključno z decimalno vejico)	89	9	F9.3
18	Vrednost odmika slikovnega nosilca v Hz (kot znak, ki mu sledi številka)	98	8	I8
19	Vrsta odmika (U/nespecificirano/Normalno/P/natančno/Sinhronizirano)	106	1	A1
20	Največja e.r.p. slikovnega nosilca vodoravno polarizirane komponente (v dBW; kot znak, ki mu sledi številka, vključno z decimalno vejico)	107	5	F5.1
21	Največja e.r.p. slikovnega nosilca navpično polarizirane komponente (v dBW; kot znak, ki mu sledi številka, vključno z decimalno vejico)	112	5	F5.1
22	Nazivna frekvenca prvega zvokovnega nosilca minus nazivna frekvenca slikovnega nosilca v MHz (kot številka, vključno z decimalno vejico; če je vrednost negativna, na primer sistem L pri VHF, vključi znak v prvem stolpcu polja)	117	4	F4.1
23	Odmik prvega zvokovnega nosilca (nič, razen če se uporablja posebni zvokovni odmik), vrednost v Hz (samo za sistem L)	121	7	I7
24	Močnostno razmerje med slikovnim in prvim zvokovnim nosilcem (v dB)	128	2	I2
25	Nazivna frekvenca drugega zvokovnega nosilca minus nazivna frekvenca slikovnega nosilca v MHz (kot številka, vključno z decimalno vejico; če je vrednost negativna, npr. sistem L pri VHF, vključi znak v prvem stolpcu polja)	130	6	F6.2
26	Neuporabljeni stolpci	136	6
27	Sistem drugega zvoka (FM/Nicam; pusti prazno, če ni sekundarnega zvokovnega sistema)	142	1	A1
28	Močnostno razmerje med slikovnim in drugim zvokovnim nosilcem (v dB)	143	2	I2
29	Polarizacija (H/V/M)	145	1	A1
30	Višina antene (m od tal)	146	3	I3
31	Smerna? (D/smerna/Nesmerna)	149	1	A1
32	36 vrednosti zmanjšanja e.r.p. (v dB) vodoravno polarizirane komponente v vodoravni ravnini glede na največjo e.r.p. vodoravno polarizirane komponente, kot je navedena v polju 20 (v presledkih po 10 stopinj z začetkom na severu)	150	72	36I2
33	36 vrednosti zmanjšanja e.r.p. (v dB) navpično polarizirane komponente v vodoravni ravnini glede na največjo e.r.p. navpično polarizirane komponente, kot je navedena v polju 21 (v presledkih po 10 stopinj z začetkom na severu)	222	72	36I2
34	Elevacijski kot vodoravno polarizirane komponente (v stopinjah, negativen, če je nad horizontalo)	294	4	F4.1
35	Neuporabljeni stolpci	298	2
36	Elevacijski kot navpično polarizirane komponente (v stopinjah, negativen, če je nad horizontalo)	300	4	F4.1
37	Neuporabljeni stolpci	304	2
38	Neuporabljeni stolpec	306	1
39	Največja dejanska višina antene (m)	307	5	I5
40	36 vrednosti dejanske višine antene (v m, v presledkih po 10 stopinj, z začetkom na severu)	312	180	36I5
41	Ime ali koda organizacije	492	5	A5
42	Identifikator programa	497	5	A5
43	Datum zadnje spremembe podatkov v datoteki (DDMMLLLL)	502	8	2I2, I4
44	Oznaka oddajanja za slikovni signal	510	9	A9
45	Oznaka oddajanja za prvi zvokovni signal	519	9	A9
46	Oznaka oddajanja za drugi zvokovni signal	528	9	A9
47	Neuporabljeni stolpci. Lahko se uporabijo za pripombe.	537	231
99	Rezervirano za vzdrževanje podatkovne zbirke	768	32	A32

Razpredelnica A3.2

Podatkovni zapis konference CEPT za digitalni televizijski oddajnik

Polje	Postavka	Začetni stolpec	Širina	Tip
1	Identifikator datoteke, biti mora TVD1	1	4	A4
2	Koda zveze ITU za odgovorno upravo	5	3	A3
3	Identifikacijska koda, ki jo uporablja organizacija	8	9	A9
4	Najnovejša koda, ki jo uporablja organizacija	17	1	A1
5	Prostor, rezerviran za serijsko številko (npr. št. zveze ITU)	18	9	A9
6	Statusna koda (Obratuje/Ne obratuje)	27	1	A1
7	Datum začetka obratovanja (DDMMLLLL)	28	8	2I2, I4
8	Koda zveze ITU za državo, v kateri je oddajnik nameščen	36	3	A3
9	Ime postaje	39	20	A20
10	Zemljepisna širina (v stopinjah, S/J, min., sek.)	59	7	I2, A1, 2I2
11	Zemljepisna dolžina (v stopinjah, V/Z, min., sek.)	66	8	I3, A1, 2I2
12	Višina namestitve (m nad morjem; kot znak, ki mu sledi številka)	74	5	I5
13	Digitalni televizijski sistem, iz razpredelnice A1.1	79	2	A2
14	Nosilec in varovalni interval, iz razpredelnice A1.2	81	1	A1
15	Kanal	82	3	A3
16	Neuporabljeno	85	4	A4
17	Središčna frekvenca bloka v MHz (vključno z decimalno vejico)	89	9	F9.3
18	Vrednost odmika v Hz (kot znak, ki mu sledi številka)	98	8	I8
19	Vrsta odmika (U/nespecificirano/Normalno/P/natančno)	106	1	A1
20	Največja e.r.p. vodoravno polarizirane komponente (v dBW; kot znak, ki mu sledi številka, vključno z decimalno vejico)	107	5	F5.1
21	Največja e.r.p. navpično polarizirane komponente (v dBW; kot znak, ki mu sledi številka, vključno z decimalno vejico)	112	5	F5.1
22	Identifikator za omrežje SFN	117	5	A5
23	Relativno učasovanje oddajnika v omrežju SFN (mikrosek.)	122	6	I6
24	Neuporabljeno	128	17	A17
29	Polarizacija (H/V/M)	145	1	A1
30	Višina antene (m od tal)	146	3	I3
31	Smerna? (D/smerna/Nesmerna)	149	1	A1
32	36 vrednosti zmanjšanja e.r.p. (v dB) vodoravno polarizirane komponente v vodoravni ravnini glede na največjo e.r.p. vodoravno polarizirane komponente, kot je navedena v polju 20 (v presledkih po 10 stopinj z začetkom na severu)	150	72	36I2
33	36 vrednosti zmanjšanja e.r.p. (v dB) navpično polarizirane komponente v vodoravni ravnini glede na največjo e.r.p. navpično polarizirane komponente, kot je navedena v polju 20 (v presledkih po 10 stopinj z začetkom na severu)	222	72	36I2
34	Elevacijski kot vodoravno polarizirane komponente (v stopinjah, negativen, če je nad horizontalo)	294	4	F4.1
35	Neuporabljeni stolpci	298	2
36	Elevacijski kot navpično polarizirane komponente (v stopinjah, negativen, če je nad horizontalo)	300	4	F4.1
37	Neuporabljen stolpci	304	2
38	Neuporabljeni stolpec	306	1
39	Največja dejanska višina antene (m)	307	5	I5
40	36 vrednosti dejanske višine antene (v m, v presledkih po 10 stopinj, z začetkom na severu)	312	180	36I5
41	Izvajalec oddajanja	492	5	A5
42	Izvajalec storitve	497	5	A5
43	Datum zadnje spremembe podatkov v datoteki (DDMMLLLL)	502	8	2I2, I4
44	Oznaka oddajanja	510	9	A9
45	Neuporabljeni stolpci. Lahko se uporabijo za pripombe.	519	249	249
99	Rezervirano za vzdrževanje podatkovne zbirke	768	32	A32

Razpredelnica A3.3

Podatkovni zapis konference CEPT za druge storitve

Polje	Postavka	Začetni stolpec	Širina	Tip
1	Identifikator datoteke, biti mora OS01	1	4	A4
2	Koda zveze ITU za odgovorno upravo	5	3	A3
3	Koda drugih vrst storitev, iz priloge 5	8	3	A3
4	Zapis za T/oddajanje/R/sprejemanje/B/obe operaciji. Enaka identifikacijska koda se uporablja za dano postajo druge storitve, če je opisana v dveh zapisih.	11	1	A1
5	Identifikacijska koda, ki jo uporablja uprava	12	5	I5
6	Ime. Do 20 črkovno-številčnih znakov.	17	20	A20
7	Leto, v katerem se lahko ta zahteva začne izvajati. To polje se ne uporablja za načrtovalno programsko opremo.	37	4	I4
8	Poljska jakost, ki jo je treba ščititi, v dBm V/m Uporabi vrednost 999 za storitev "samo oddajanje", pri kateri so parametri sprejema opredeljeni v ločenem zapisu.	41	3	I3
9	Odstotek časa, v katerem se zahteva zaščita	44	4	F4.1
10	Koordinate kraja namestitve oddajnika (zemljepisna dolžina in širina) v stopinjah in minutah. Primer: 017E1645N23 je koordinata 17E16, 45N23	48	11	I3, A1, I2, I2, A1, I2
11	Središčna frekvenca v kHz	59	7	I7
12	Največja dejanska sevana moč (e.r.p.) v dBW. Uporabi vrednost –99 za storitev "samo sprejemanje", pri kateri so parametri oddajanja opredeljeni v ločenem zapisu.	66	3	I3
13	Višina namestitve (m nad morjem; kot znak, ki mu sledi številka)	69	5	I5
14	Višina antene (m od tal)	74	3	I3
15	Dejanska višina oddajne antene 1. Vnesi "U", če je dejanska višina antene pri vseh smereh enaka. Sicer vnesi "N".	77	1	A1
16	Dejanska višina oddajne antene 2. Če predhodno polje vsebuje "U", navedi dejansko višino. Sicer navedi 36 vrednosti dejanske višine v presledkih po 10 stopinj z začetkom na severu.	78	180	36I5
17	Polarizacija (H/V/M)	258	1	A1
18	Azimut največjega dobitka antene v stopinjah s severa.	259	3	I3
19	Vzorec 1 sprejemne ali oddajne antene. Navedi "N" , če je antena nesmerna ali je višina glavnega snopa večja od 99 stopinj. Sicer navedi "D".	262	1	A1
20	Vzorec 2 sprejemne ali oddajne antene. Če predhodno polje vsebuje "D", navedi 36 vrednosti zmanjšanja dobitka antene (za sprejemno anteno) ali e.r.p. (za oddajno anteno) glede na največjo vrednost, v presledkih po 10 stopinj z začetkom na severu.	263	72	36I2
21	Širina glavnega snopa sprejemne antene (3 dB) v stopinjah	335	2	I2
22	Zmanjšanje zunaj glavnega snopa sprejemne antene v dB	337	2	I2
23	Preskušalne točke 1. Vnesi "B", če je treba uporabiti preskušalne točke za celotno državo. Sicer pusti prazno.	339	1	A1
24	Preskušalne točke 2. Če je predhodno polje prazno, vnesi število preskušalnih točk (največ 36)	340	2	I2
25	Preskušalne točke 3. Do 36 koordinat (zemljepisna dolžina in širina) v stopinjah in minutah. Primer 017E1645N23 je koordinata 17E16, 45N23	342	396	36(I3, A1, I2, I2, A1, I2)
26	Datum zadnje spremembe podatkov v datoteki (DDMMLLLL)	738	8	2I2, I4
27	Neuporabljeni stolpci. Lahko se uporabijo za pripombe.	746	22
99	Rezervirano za vzdrževanje podatkovne zbirke	768	32	A32

PRILOGA 4

Združljivostne analize

RAZDELEK A: Združljivostna analiza za postajo DVB-T, ki jo moti analogna televizija

1 Po predložitvi zahteve za usklajevanje predlagane analogne postaje naj se opravi združljivostna analiza, da se oceni vpliv na storitve postaje DVB-T. Tak predlog lahko vključuje:

1.1 novo analogno postajo ali

1.2 spremembo analogne postaje.

2 Če ni drugače dogovorjeno, naj se uporablja metoda napovedi razširjanja iz 2. razdelka priloge 1, ki temelji na priporočilu P.370 sektorja ITU-R.

2.1 Če se ne uporablja metoda napovedi razširjanja, ki temelji na priporočilu P.370 sektorja ITU-R, naj se zadevne uprave odločijo za računsko metodo, ki se uporablja za ugotavljanje, ali je motenje, ki izvira iz predlagane postaje, sprejemljivo.

3 Če je treba zaščititi postajo DVB-T majhne moči (manj kot 10 W e.r.p.) in

3.1 če se zahteva posebna obravnava, na primer zaradi geografskih pogojev, ali pri relejnih sprejemnikih,

3.2 naj se obravnava vsak primer posebej, pri čemer se lahko uporabljajo podrobnejše računske metode.

4 Opravijo naj se naslednji izračuni za določitev:

(a) lokacije preskušalnih točk
– Za prizadete postaje DVB-T, ki ne izhajajo iz pretvorbe analogne postaje v digitalno v skladu s prilogo 6, je treba uporabiti metodo iz razdelka 6.7.2 priloge 1 ali
– za prizadete postaje DVB-T, ki izhajajo iz pretvorbe analogne postaje v digitalno v skladu s prilogo 6, je treba uporabiti metodo iz razdelka 6.7.2 priloge 1 ali
– za prizadete analogne postaje, ki se v prihodnosti lahko pretvorijo v digitalne, je treba uporabiti metodo iz razdelka 6.7.2 priloge 1.

in

(b) referenčnih uporabnih poljskih jakosti
Referenčna vrednost na vsaki preskušalni točki je izračunana uporabna poljska jakost v skladu z razdelkom 6.7.2 priloge 1. Referenčni datum za referenčno vrednost je 25. julij 1997, za novo postajo pa datum, na katerega je vpisana v načrt.

in

(c) nastale uporabne poljske jakosti pri novi analogni postaji
Ta se določi iz vsote moči na vsaki preskušalni točki referenčne vrednosti iz 4(b) in nadležne poljske jakosti predlagane postaje, umetno spremenjene v digitalno, tako da se od e.r.p. odšteje 7 dB.

in

(d) nastale uporabne poljske jakosti pri spremenjeni analogni postaji
Ta se določi iz vsote moči na vsaki preskušalni točki referenčne vrednosti iz 4 (b) s prispevkom zadušene prvotne postaje in nadležne poljske jakosti umetno spremenjene postaje, pretvorjene v digitalno, tako da se od e.r.p. odšteje 7 dB.

5 Če pri novi analogni postaji razlika 4 (c) minus 4 (b) in pri spremenjeni analogni postaji razlika 4 (d) minus 4 (b) na katerikoli preskušalni točki ne presegata 0,3 dB, naj se zahteva sprejme. V tem primeru se šteje, da je postaja združljiva.

5.1 Če v posebnih primerih (na primer topografski pogoji; številna predhodna manjša povečanja motenja) povečanje za 0,3 dB ali manj ni sprejemljivo ali

5.2 povečanje na eni ali več preskušalnih točkah presega 0,3 dB ali

5.3 merila, ki jih določijo uprave v skladu z 2.1 ali 3.2, niso izpolnjena,

5.4 naj uprava, s katero potekajo posvetovanja, prouči, ali je predlagana postaja ob upoštevanju praktičnih okoliščin, na primer kadar je uporabna poljska jakost blizu najmanjše uporabne poljske jakosti, vseeno sprejemljiva in zato združljiva.

5.5 Če proučevanje iz 5.4 pokaže, da povečanje motenja ni sprejemljivo, se šteje, da je postaja nezdružljiva.

RAZDELEK B: Združljivostna analiza za analogno televizijo, ki jo moti postaja DVB-T

1 Po predložitvi zahteve za usklajevanje predlagane postaje DVB-T ali omrežja SFN naj se opravi združljivostna analiza, da se oceni vpliv na analogne televizijske storitve. Tak predlog lahko vključuje:

1.1 novo postajo DVB-T ali novo omrežje SFN,

1.2 spremembo postaje DVB-T ali omrežja SFN ali

1.3 pretvorbo analogne televizijske postaje, če pogoji iz priloge 6 niso izpolnjeni.

2 Če ni drugače dogovorjeno, naj se uporablja metoda napovedi razširjanja iz 2. razdelka priloge 1, ki temelji na priporočilu P.370 sektorja ITU-R.

2.1 Če se ne uporablja metoda napovedi razširjanja, ki temelji na priporočilu P.370 sektorja ITU-R, naj se zadevne uprave odločijo za računsko metodo, ki se uporablja za ugotavljanje, ali je motenje, ki izvira iz predlagane postaje DVB-T ali omrežja SFN, sprejemljivo.

3 Če je treba zaščititi analogno postajo majhne moči (manj kot 100 W e.r.p.) in

3.1 če se zahteva posebna obravnava, na primer zaradi geografskih pogojev, ali pri relejnih sprejemnikih,

3.2 naj se obravnava vsak primer posebej, pri čemer se lahko uporabljajo podrobnejše računske metode.

4 Opravijo naj se naslednji izračuni za določitev:

(a) lokacije preskušalnih točk
Uporabiti je treba metodo iz razdelka 6.7.1 priloge 1.

in

(b) referenčnih uporabnih poljskih jakosti.
Referenčna vrednost na vsaki preskušalni točki je izračunana uporabna poljska jakost v skladu z razdelkom 6.7.1 priloge 1. Referenčni datum za referenčno vrednost je 25. julij 1997, za novo postajo pa datum, na katerega je vpisana v načrt.

in

(c) nastale uporabne poljske jakosti pri novi postaji DVB-T ali omrežju SFN.
Ta se določi iz vsote moči na vsaki preskušalni točki referenčne vrednosti iz 4 (b) in nadležne poljske jakosti predlagane postaje DVB-T ali omrežja SFN.

in

(d) nastale uporabne poljske jakosti pri spremenjeni postaji DVB-T ali omrežju SFN.
Ta se določi iz vsote moči na vsaki preskušalni točki referenčne vrednosti iz 4 (b) s prispevkom zadušene prvotne postaje ali zadušenega omrežja SFN in nadležne poljske jakosti spremenjene postaje ali omrežja SFN.

in

(e) nastale uporabne poljske jakosti pri pretvorbi iz analogne postaje, če pogoji iz priloge 6 niso izpolnjeni.
Ta se določi iz vsote moči na vsaki preskušalni točki referenčne vrednosti iz 4 (b) s prispevkom zadušene prvotne postaje in nadležne poljske jakosti postaje ali omrežja SFN, ki izhaja iz pretvorbe.

5 Če pri novi postaji DVB-T ali omrežju SFN razlika 4 (c) minus 4 (b) in pri spremenjeni postaji DVB-T ali omrežju SFN razlika 4 (d) minus 4(b) ter pri pretvorbi iz analogne postaje, kadar pogoji iz priloge 6 niso izpolnjeni, razlika 4 (e) minus 4 (b) na katerikoli preskušalni točki ne presegajo 0,3 dB, naj se zahteva sprejme. V tem primeru se šteje, da je postaja ali omrežje SFN združljivo.

5.1 Če v posebnih primerih (na primer topografski pogoji; številna predhodna manjša povečanja motenja) povečanje za 0,3 dB ali manj ni sprejemljivo ali

5.2 povečanje presega 0,3 dB ali

5.3 merila, ki jih določijo uprave v skladu z 2.1 ali 3.2, niso izpolnjena,

5.4 naj uprava, s katero potekajo posvetovanja, prouči, ali je predlagana postaja ob upoštevanju praktičnih okoliščin vseeno sprejemljiva in zato združljiva.

5.5 Če proučevanje iz 5.4 pokaže, da povečanje motenja ni sprejemljivo, se šteje, da je postaja nezdružljiva.

RAZDELEK C: Združljivostna analiza za postajo DVB-T, ki jo moti postaja DVB-T

1 Po predložitvi zahteve za usklajevanje predlagane postaje DVB-T ali omrežja SFN naj se opravi združljivostna analiza, da se oceni vpliv na storitve postaje DVB-T. Tak predlog lahko vključuje:

1.1 novo postajo DVB-T ali novo omrežje SFN ali

1.2 spremembo postaje DVB-T ali omrežja SFN ali

1.3 pretvorbo analogne televizijske postaje, če pogoji iz priloge 6 niso izpolnjeni.

2 Če ni drugače dogovorjeno, naj se uporablja metoda napovedi razširjanja iz 2. razdelka priloge 1, ki temelji na priporočilu P.370 sektorja ITU-R.

2.1 Če se ne uporablja metoda napovedi razširjanja, ki temelji na priporočilu P.370 sektorja ITU-R, naj se zadevne uprave odločijo za računsko metodo, ki se uporablja za ugotavljanje, ali je motenje, ki izvira iz predlagane postaje DVB-T ali omrežja SFN, sprejemljivo.

3 Če je treba zaščititi postajo DVB-T majhne moči (manj kot 10 W e.r.p.) in

3.1 če se zahteva posebna obravnava, na primer zaradi geografskih pogojev, ali pri relejnih sprejemnikih,

3.2 naj se obravnava vsak primer posebej, pri čemer se lahko uporabljajo podrobnejše računske metode.

4 Opravijo naj se naslednji izračuni za določitev:

(a) lokacije preskušalnih točk
– Za prizadete postaje DVB-T, ki ne izhajajo iz pretvorbe analogne postaje v digitalno v skladu s prilogo 6, je treba uporabiti metodo iz razdelka 6.7.2 priloge 1 ali
– za prizadete postaje DVB-T, ki izhajajo iz pretvorbe analogne postaje v digitalno v skladu s prilogo 6, je treba uporabiti metodo iz razdelka 6.7.2 priloge 1 ali
– za prizadete analogne postaje, ki se v prihodnosti lahko pretvorijo v digitalne, je treba uporabiti metodo iz razdelka 6.7.2 priloge 1.

in

(b) referenčnih uporabnih poljskih jakosti
Referenčna vrednost na vsaki preskušalni točki je izračunana uporabna poljska jakost v skladu z razdelkom 6.7.2 priloge 1. Referenčni datum za referenčno vrednost je 25. julij 1997, za novo postajo pa datum, na katerega je vpisana v načrt.

in

(c) nastale uporabne poljske jakosti pri novi postaji DVB-T ali omrežju SFN.
Ta se določi iz vsote moči na vsaki preskušalni točki referenčne vrednosti iz 4 (b) in nadležne poljske jakosti predlagane postaje ali omrežja SFN.

in

(d) nastale uporabne poljske jakosti pri spremenjeni postaji DVB-T ali omrežju SFN.
Ta se določi iz vsote moči na vsaki preskušalni točki referenčne vrednosti iz 4 (b) s prispevkom zadušene prvotne postaje in nadležne poljske jakosti spremenjene postaje DVB-T ali omrežja SFN.

in

(e) nastale uporabne poljske jakosti pri pretvorbi analogne postaje, če pogoji iz priloge 6 niso bili izpolnjeni.
Ta se določi iz vsote moči na vsaki preskušalni točki referenčne vrednosti iz 4 (b) s prispevkom zadušene prvotne postaje in nadležne poljske jakosti postaje ali omrežja SFN, ki izhaja iz pretvorbe.

5 Če pri novi postaji DVB-T ali omrežju SFN razlika 4 (c) minus 4 (b) in pri spremenjeni postaji DVB-T ali omrežju SFN razlika 4 (d) minus 4 (b) in pri pretvorbi analogne postaje, kadar pogoji iz priloge 6 niso izpolnjeni, razlika 4 (e) minus 4 (b) na katerikoli preskušalni točki ne presegajo 0,3 dB, naj se zahteva sprejme. V tem primeru se šteje, da je postaja ali omrežje SFN združljivo.

5.1 Če v posebnih primerih (na primer topografske pogoji; številna predhodna manjša povečanja motenja) povečanje za 0,3 dB ali manj ni sprejemljivo ali

5.2 povečanje na eni ali več preskušalnih točkah presega 0,3 dB ali

5.3 merila, ki jih določijo uprave v skladu z 2.1 ali 3.2, niso izpolnjena,

5.4 naj uprava, s katero potekajo posvetovanja, prouči, ali je predlagana postaja ob upoštevanju praktičnih okoliščin, na primer kadar je uporabna poljska jakost blizu najmanjše uporabne poljske jakosti, vseeno sprejemljiva in zato združljiva.

5.5 Če proučevanje iz 5.4 pokaže, da povečanje motenja ni sprejemljivo, se šteje, da je postaja nezdružljiva.

RAZDELEK D: Združljivostna analiza za primarne storitve, ki niso radiodifuzijske in jih moti postaja DVB-T

1 Po predložitvi zahteve za usklajevanje predlagane postaje DVB-T ali omrežja SFN naj se opravi združljivostna analiza, da se oceni vpliv na primarne storitve, ki niso radiodifuzijske. Tak predlog lahko vključuje:

1.1 novo postajo DVB-T ali novo omrežje SFN ali

1.2 spremembo postaje DVB-T ali omrežja SFN ali

1.3 pretvorbo analogne televizijske postaje.

2 Če ni drugače dogovorjeno, naj se uporablja metoda napovedi razširjanja iz 2. razdelka priloge 1, ki temelji na priporočilu P.370 sektorja ITU-R ali praznem prostoru, kot je primerno.

2.1 Če se ne uporablja metoda napovedi razširjanja, ki temelji na priporočilu P.370 sektorja ITU-R ali na praznem prostoru, kot je primerno, naj se zadevne uprave odločijo za računsko metodo, ki se uporablja za ugotavljanje, ali je motenje, ki izvira iz predlagane postaje DVB-T ali omrežja SFN, sprejemljivo.

3 Nadležna poljska jakost predlagane postaje DVB-T ali omrežja SFN naj se izračuna z uporabo zaščitnih meril, ki so opredeljena v razdelku 2 priloge 5, na vsaki od preskušalnih točk, ki so določene za postajo druge storitve (glej razdelek 6.7.3 priloge 1).

4 Če nadležna poljska jakost pod 3) na katerikoli preskušalni točki ne presega poljske jakosti, ki jo je treba zaščititi, kot je opredeljeno v 2. razdelku priloge 5, naj se zahteva sprejme. V tem primeru se šteje, da je postaja združljiva.

4.1 Pri pretvorbi analogne postaje in če nadležna poljska jakost, izračunana pod 3), na nobeni preskušalni točki ne presega nadležne poljske jakosti prvotne analogne postaje, se šteje, da je postaja združljiva.

5 Če je nadležna poljska jakost večja od poljske jakosti, ki jo je treba zaščititi, na eni ali več preskušalnih točkah ali

5.1 merila, ki so jih določile uprave v skladu s točko 2.1, niso izpolnjena,

5.2 naj uprava, s katero potekajo posvetovanja, prouči, ali je predlagana postaja ob upoštevanju praktičnih okoliščin vseeno sprejemljiva in zato združljiva.

5.3 Če se pri proučevanju iz 5.2 ugotovi, da motenje ni sprejemljivo, se šteje, da je postaja nezdružljiva.

RAZDELEK E: Združljivostna analiza za postajo DVB-T, ki jo motijo primarne storitve, ki niso radiodifuzijske

1 Po predložitvi zahteve za usklajevanje predlagane postaje za primarno storitev, ki ni radiodifuzijska, naj se opravi združljivostna analiza, da se oceni vpliv na storitve postaje DVB-T. Tak predlog lahko vključuje:

1.1 novo postajo ali

1.2 spremembo postaje.

2 Če ni drugače določeno, naj se uporablja metoda napovedi razširjanja iz 2. razdelka priloge 1, ki temelji na priporočilu P.370 sektorja ITU-R ali na praznem prostoru, kot je primerno.

2.1 Če se ne uporablja metoda napovedi razširjanja, ki temelji na priporočilu P.370 sektorja ITU-R ali praznem prostoru, kot je primerno, naj se zadevne uprave odločijo za računsko metodo, ki se uporablja za ugotavljanje, ali je motenje, ki izvira iz predlagane postaje, sprejemljivo.

3 Če je treba zaščititi postajo DVB-T majhne moči (manj kot 10 W e.r.p.) in

3.1 če se zahteva posebna obravnava, na primer zaradi geografskih pogojev, ali pri relejnih sprejemnikih,

3.2 naj se obravnava vsak primer posebej, pri čemer se lahko uporabljajo podrobnejše računske metode.

4 Opravijo naj se naslednji izračuni za določitev:

(a) lokacije preskušalnih točk
– Za postaje DVB-T, ki ne izhajajo iz pretvorbe analogne postaje v digitalno v skladu s prilogo 6, je treba uporabiti metodo iz razdelka 6.7.3 priloge 1 za pokrivanje z omejenim šumom ali
– za prizadete postaje DVB-T, ki izhajajo iz pretvorbe analogne postaje v digitalno v skladu s prilogo 6, je treba uporabiti metodo iz razdelka 6.7.3 priloge 1 za pokrivanje z omejenim šumom ali
– za prizadete analogne postaje, ki se v prihodnosti lahko pretvorijo v digitalne, je treba uporabiti metodo iz razdelka 6.7.3 priloge 1.

in

(b) nadležnih poljskih jakosti
Nadležna poljska jakost za predlagano postajo za storitve, ki ni radiodifuzijska, naj se izračuna na vsaki od teh preskušalnih točk.

5 Če nadležna poljska jakost iz 4 (b) na nobeni preskušalni točki ne presega najmanjše srednje ekvivalentne poljske jakosti storitve postaje DVB-T, kot je opredeljena v 8. razdelku priloge 1, se zahteva po navadi sprejme. V tem primeru se šteje, da je postaja združljiva.

5.1 Če nadležna poljska jakost na eni ali več preskušalnih točkah presega najmanjšo srednjo ekvivalentno poljsko jakost ali

5.2 merila, ki so jih določile uprave v skladu z 2.1 ali 3.2, niso izpolnjena,

5.3 naj uprava, s katero potekajo posvetovanja, prouči, ali je predlagana postaja ob upoštevanju praktičnih okoliščin vseeno sprejemljiva in zato združljiva.

5.4 Če se pri proučevanju iz 5.3 ugotovi, da motenje ni sprejemljivo, se šteje, da je postaja nezdružljiva.

PRILOGA 5

Metode in merila za ocenjevanje združljivosti med storitvami DVB-T in storitvami, ki niso radiodifuzijske*

1 Druge storitve in oblike souporabe
Radiodifuzija nima izključnega dostopa do frekvenčnih pasov, ki so razporejeni za radiodifuzijske storitve. Obstajajo številne oblike souporabe, ki se med državami razlikujejo tako v pomenu vključene "druge storitve" kot tudi njenega statusa v okviru Pravilnika o radiokomunikacijah.

Oblike souporabe vključujejo:

· radiodeterminacijo v Združenem kraljestvu na 36. kanalu;
· radioastronomijo na 38. kanalu;
· različne vojaške storitve (na tleh in v zraku) v V. pasu vse do 69. kanala;
· pomožne storitve za radiodifuzijo in pripravo programov (SAB/SAP);
· vsako drugo souporabo storitev s televizijo v III., IV. in V. pasu do 69. kanala.

Pri souporabi je treba upoštevati status storitev. V tem smislu je radioastronomija poseben primer; čeprav je razporejena kot sekundarna, pa Pravilnik o radiokomunikacijah priporoča, da se pri drugih radijskih storitvah sprejmejo ukrepi za zaščito radioastronomskih opazovanj.

1.1 Seznami drugih storitev
Seznami drugih storitev v III., IV. in V. pasu so navedeni v razpredelnicah A5.1 in A5.2. Ti seznami so le informativni in morda niso popolni.

Črka D (Da) v stolpcu "razpoložljive informacije" pomeni, da so razpredelnice parametrov v 2. oziroma 3. razdelku.

V 2. in 3. razdelku priloge 5 sledi "indikatorjem storitev"**, prikazanim v razpredelnicah A5.1 in A5.2, številka 7 ali 8, ki označuje, ali se navedena zaščitna razmerja nanašajo na 7- ali 8-megaherčne storitve DVB-T.
__________________________
* Sklicevanje na storitve v tej prilogi se uporablja v splošnem smislu in ni nujno, da odraža definicijo storitev iz Pravilnika o radiokomunikacijah.

** "Identifikator storitev", uporabljen v tej prilogi, ne ustreza razredu postaj, kot se uporablja v Pravilniku o radiokomunikacijah. Metode in merila za oblike souporabe, ki vključujejo radiodifuzijske storitve, so opisane v prilogi 1.

Razpredelnica A5.1

Seznam drugih storitev v III. pasu

Storitev	Frekvenca (MHz)	Država	Identifikator storitve	Podatki na voljo (Da/Ne)
SAP/SAB	173,7–230	Združeno kraljestvo	NR, NS, NT	Da, Da, Da
SAP/SAB	174–223	Nemčija	NR	Da
SAP/SAB	175,5–178,5 183,5–186,5	Francija	NX	Ne
SAP/SAB	181–216	Nizozemska	NR, NS, NT	Da, Da, Da
SAP/SAB	174,3–178,5	Švedska	NY	Ne
SAP/SAB	174–230	Italija	NR	Da
SAP/SAB	174–195	Španija	NR	Da
SAP/SAB	174–230	Belgija	NR	Da
SAP/SAB	174–230	Švica	NR	Da
SAP/SAB	174–230	Portugalska	NR	Da
SAP/SAB	174–230	Slovaška	NW	Ne
SAP/SAB	174–223	Luksemburg	NR	Da
Medicinska telemetrija	218–221	Nizozemska	LA	Da
Medicinska telemetrija	174–230	Švica	LA	Da
Medicinska telemetrija	174–176	Belgija	LA	Da
Slušni pripomočki	174–223	Nemčija	LB	Da
Slušni pripomočki	173,35–175,02	Združeno kraljestvo	LB	Da
Naprave kratkega dosega	223,5–225	Francija	LC	Da
Snopovni sistemi PMR	174–217	Združeno kraljestvo	MT	Da
Snopovni sistem PMR	223–230	Španija	MT	Da
Mobilni sistem	174–223	Francija	MM	Da
Mobilni sistem	174–230	Italija	MM	Da
Mobilni sistem	174–181	Nizozemska	MM	Da
Vojaški radioreleji	174–223	Vzhodna Evropa	FX	Ne
Obrambni sistemi	225–230	Belgija	XE	Ne
Vojaške storitve	223–230	Francija	XF	Ne
Vojaške storitve	223–225	Luksemburg	XF	Ne

Razpredelnica A5.2

Seznam drugih storitev v IV. in V. pasu

Mobilna storitev:

od 470 do 790 MHz, sekundarne v nekaterih državah v skladu s S5.296

od 790 do 862 MHz, primarne v nekaterih državah v skladu s S5.316

Storitev	Frekvenca (MHz)	Država	Identifikator storitve	Podatki na voljo (Da/Ne)
SAP/SAB	468–862 z geografskimi omejitvami	Združeno kraljestvo	NR, NS, NT	Da, Da, Da
SAP/SAB	470–608 614–790 798–830	Nemčija	NR, NS, NT	Da, Da, Da
SAP/SAB	470–830	Francija	NA	Ne
SAP/SAB	800–820	Danska	NR, NS	Da, Da
SAP/SAB	800–814 471–476,45 854–862	Švedska	NR	Da
SAP/SAB	800–820	Norveška	NR	Da
SAP/SAB	470–790	Nizozemska	NR, NS, NT	Da, Da, Da
SAP/SAB	470–790 830–862	Španija	NR, NT	Da, Da
SAP/SAB	470–862	Švica	NR	Da
SAP/SAB	470–790	Avstrija	NR	Da
SAP/SAB	470–478 486–494 800,1–819,9 855,5–861,875	Finska	NR	Da
SAP/SAB	470–862	Italija	NR	Da
SAP/SAB	470–790	Belgija	NT, NS	Da, Da
SAP/SAB	470–862	Portugalska	NR	Da
SAP/SAB	470–530 570–630	Slovaška	ND	Ne
Kopenska mobilna/ENG	470–790	Švica	NE	Ne
Kopenska mobilna/ENG	470–478	Norveška	NF	Ne
Videokamere	790–862	Švica	NG	Ne
Taktični radiorele	790–862	Nemčija	MF	Da
Taktični radiorele	830–862	Francija	MF	Da
Taktični radiorele	790–862 (10 MHz znotraj pasu)	Danska	MF	Da
Taktični radiorele	790–798 798–806 846–854 854–862	Nizozemska	MD	Da
Taktični radiorele	838–854	Portugalska	MC	Ne
Taktični radiorele	838–862	Grčija	MF	Da
Taktični radiorele	840–862	Belgija	MA	Ne
Taktični radiorele	790–854	Luksemburg	MA	Ne

Mobilna storitev:

od 470 do 790 MHz, sekundarna v nekaterih državah v skladu s S5.296

od 790 do 862 MHz, primarna v nekaterih državah v skladu s S5.316

Storitev	Frekvenca (MHz)	Država	Identifikator storitve	Podatki na voljo (Da/Ne)
Vojaška mobilna	790–800,1 819,9–855,5 861,875–862	Finska	MG	Ne
Mobilne povezave	830–862	Španija	MH	Da

Fiksna storitev:

od 470 do 790 MHz: brez razporeditve v RR

od 790 do 862 MHz: primarna

Storitev	Frekvenca (MHz)	Država	Identifikator storitve	Podatki na voljo (Da/Ne)
Fiksne povezave	790–862	Norveška	FA	Da
Fiksne povezave	790–862	Belgija	FB	Ne
Fiksne (samo sprejem)	852–860	Norveška	FC	Ne
Fiksne povezave (od studia do oddajnika)	790–862	Norveška	GN	Ne
Fiksne povezave (od studia do oddajnika)	838,75–852,25	Portugalska	GP	Da
Fiksne povezave (od studia do oddajnika)	830–862	Španija	GS	Da
Fiksne povezave–vojaške	822–862	Portugalska	FM	Da
Povezava točka-več točk	845–849	Češka	EC	Ne
Povezava točka-več točk	824–830	Poljska	EP	Ne

Letalska radionavigacija:
Primarna pod opombo S5.312 v območju od 645 do 862 MHz v nekaterih državah

Storitev	Frekvenca (MHz)	Država	Identifikator storitev	Podatki na voljo (Da/Ne)
Letalska radionavigacija	800–808	Madžarska	AA	Da
Letalska radionavigacija	734–742 796–808	Češka	AA	Da
Letalska radionavigacija	645–862	Rusija	AA	Da
Letalska radionavigacija	645–862	Ukrajina	AA	Da
Letalska radionavigacija	645–862	Moldavija	AA	Da
Letalska radionavigacija (RSBN)	790–814	Poljska	AA	Da
Letalska radionavigacija (RSP)	830–880	Poljska	AB	Ne
Letalska radionavigacija	645–862	Romunija	AA	Da
Letalska radionavigacija	790–808	Slovaška	AA	Da
IFF	654–678	Madžarska	BA	Ne
IFF	646–686	Poljska	BB	Ne

Letalska radionavigacija:

Primarna pod opombo S5.312 v območju od 645 do 862 MHz v nekaterih državah

Storitev	Frekvenca (MHz)	Država	Identifikator storitve	Podatki na voljo (Da/Ne)
Identifikacijski sistem (aktivni odziv)	730–750	Poljska	BC	Ne
Identifikacijski sistem (aktivni odziv)	734–742	Slovaška	BD	Ne
Identifikacijski sistem (aktivni odziv)	730–750	Madžarska	BC	Ne

Radar:

Primarni pod opombama S5.302 in S5.312

Storitev	Frekvenca (MHz)	Država	Identifikator storitve	Podatki na voljo (Da/Ne)
Radar	590–598	Združeno kraljestvo	XG	Da
Radar	838–862	Češka	XZ	Ne
Radar	838–862	Slovaška	XY	Ne
Radar	810–862	Romunija	XX	Ne
Radar	825–835	Madžarska	XY	Ne

Radioastronomija:

Sekundarna, treba zavarovati z opombo S5,149

Storitev	Frekvenca (MHz)	Država	Identifikator storitve	Podatki na voljo (Da/Ne)
Radioastronomija	608–614	Združeno kraljestvo	XA, XC	Da, Da
Radioastronomija	608–614	Nemčija	XC	Da
Radioastronomija	608–614	Poljska	XA	Da
Radioastronomija	608–614	Nizozemska	XA, XB, XC	Da, Da, Da
Radioastronomija	608–614	Belgija	XA	Da
Radioastronomija	608–614 (predvidena)	Francija	XA	Da

1.2 Potrebe po zaščiti drugih storitev

Poleg parametrov:
· središčna frekvenca,
· signalni nivo, ki ga je treba zaščititi,
· zaščitno razmerje kot funkcija frekvenčnega ločevanja med digitalnimi televizijskimi frekvencami in drugimi storitvenimi središčnimi frekvencami,
· odstotek časa, za katerega se zahteva zaščita,
· usmerjenost in diskriminacija sprejemne antene za druge storitve (če je primerno)

je treba določiti tudi območja ali lokacije, za katere se zahteva zaščita drugih storitev.

Ta določitev se lahko ustrezno opravi z določitvijo niza lokacij preskušalnih točk (kot so zemljepisna dolžina, zemljepisna širina in višina od tal ali nadmorska višina, kot je primerno), ki pomenijo bodisi:

· mejo območja, znotraj katerega se zahteva zaščita, ali
· dejanske lokacije, na katerih so ali pa so lahko postavljene sprejemne naprave.

Da se izogne nekaterim dvoumnostim, ki so povzročale težave v preteklosti, je treba pri natančni določitvi podatkov o značilnostih sprejemne antene za postaje drugih storitev posebno skrb nameniti naslednjemu:

· pri sprejemu z mobilno anteno se predvideva, da ni niti diskriminacije smernosti niti diskriminacije polarizacije, in
· pri sprejemu s fiksno anteno je treba natančno opredeliti usmerjenost antene ter njeno sopolarno in križno polarno diskriminacijo kot funkcijo relativnega obroča pokrivanja.

1.3 Tehnični elementi drugih storitev, ki so potrebni za izračune združljivosti

Parametri oddajnih oziroma sprejemnih terminalov, potrebni za izračune združljivosti, so:
· modulacija;
· frekvenca;
· pasovna širina;
· največja sevana moč;
· azimutni sevalni diagram;
· polarizacija;
· polarizacijska diskriminacija;
· koordinate lege in podatki o višini (zemljepisna dolžina, zemljepisna širina in višina od tal ali nadmorska višina, kot je primerno);
· zaščitno razmerje kot funkcija ločitve frekvenc;
· najmanjši signalni nivo, ki ga je treba zaščititi pri danem sistemu;
· časovni odstotek, ki ga je treba zaščititi;
· območje pokrivanja, kot je določeno z izračunom preskušalnih točk (do 36).

1.4 Izračun zaščite drugih storitev

Opravi naj se izračun za vsako preskušalno točko, uporabljeno pri določitvi druge storitve. Pri izračunu naj se upoštevajo:

· zaščitno razmerje za frekvenčno razliko med drugo storitvijo in storitvijo digitalne televizije;
· signalni nivo moteče dodelitve (frekvence);
· diskriminacija (polarizacija in smernost) sprejemne antene za druge storitve, kadar je to primerno.

Iz zgoraj navedenih podatkov se lahko nadležna poljska jakost (pri vsaki preskušalni točki) izračuna za drugo storitev.

Nadležna poljska jakost En je določena kot:

En = Ei + PR + A

kjer je, izraženo v dB:

Ei = vrednost poljske jakosti dodelitve postaji DVB-T,
PR = ustrezno zaščitno razmerje,
A = ustrezna diskriminacija sprejemne antene (A < 0).

Pri vsakem potrebnem usklajevanju se lahko nadležna poljska jakost (na vsaki preskušalni točki) primerja z najmanjšim signalnim nivojem, ki ga je treba zaščititi za drugo storitev (glej razdelek D priloge 4).

Izračun nivoja motečega signala je odvisen od druge storitve, ki se upošteva. Za prizemne druge storitve se lahko uporabi priporočilo P.370 sektorja ITU-R (za posamezne oddajnike) ali statistična metoda (za omrežja SFN) ob upoštevanju ustreznega časovnega odstotka. Če pa med sprejemnikom drugih storitev in motečim oddajnikom obstaja vidno območje, bodo za letalske (ali satelitske) storitve potrebni izračuni za prazen prostor.

1.5 Izračun zaščite digitalne televizije

Za vsako preskušalno točko, ki se uporablja pri določitvi področja pokrivanja digitalne televizije, naj se opravi izračun. Pri izračunu naj se upoštevajo:
· zaščitno razmerje (PR) za frekvenčno razliko med drugo storitvijo in storitvijo digitalne televizije;
· signalni nivo oddajnika drugih storitev;
· diskriminacija sprejemne antene za digitalne televizijske storitve (pri sprejemu s fiksno anteno).

Iz navedenih podatkov se lahko nadležna poljska jakost (na vsaki mejni preskušalni točki) izračuna za storitev digitalne televizije.

Nadležna poljska jakost En je določena kot:

En = Ei + PR + C +A

kjer je, izraženo v dB:

Ei = vrednost poljske jakosti frekvence dodelitve druge storitve,
PR = ustrezno zaščitno razmerje,
C = korekcijski faktor razširjanja (za doseganje 95-odstotne namesto 50-odstotne lokacijske verjetnosti). Glej tudi razdelek 6.2 priloge 1.
A = ustrezna diskriminacija sprejemne antene (A < 0).

Pri vsakem potrebnem usklajevanju se lahko nadležna poljska jakost (na vsaki mejni preskušalni točki) primerja z najmanjšim signalnim nivojem storitve digitalne televizije (glej razdelek E priloge 4).

2 Zaščitna merila za druge storitve

Kadar so navedene vrednosti za poljsko jakost, ki jo je treba zaščititi, in za višino sprejemne antene, gre za privzete vrednosti za storitev, ki se lahko uporabijo pri postopku usklajevanja, če v zapisu o postaji za druge storitve ni navedenih nobenih vrednosti. Vrednost 999 ali –99 v teh okencih pomeni, da morajo biti v zapisu o postaji za drugo storitev navedene specifične vrednosti. Kadar zahtevane vrednosti niso bile vključene, je v skladu z resolucijo št. 3 za njihovo sestavo potrebno dodatno delo.

Df je razlika med središčnimi frekvencami neželenih in želenih signalov (fneželena – fželena ). Pri radioastronomiji je želena signalna frekvenca središče razporejenega pasu.

Za opremo SAB/SAP, ki bi lahko delovala v območju od 470 do 862 MHz, je privzeta poljska jakost, ki jo je treba zaščititi, prikazana pri 650 MHz. Privzeta poljska jakost, ki jo je treba zaščititi (E), se lahko izpelje pri vsaki drugi frekvenci (f) iz :

E(f) = E(650) + 20log10(f/650)

kjer je

f = frekvenca v MHz,
E(650) = poljska jakost pri frekvenci 650 MHz,
E(f) = poljska jakost pri frekvenci f.

Številka 7 ali 8 v kodi identifikator storitve pomeni 7- ali 8-megaherčno DVB-T kot neželeno storitev.

Želeno:
Letalska radionavigacija RSBN
Privzeta poljska jakost, ki jo je treba zaščititi (dBmV/m)
42
Privzeta višina sprejemne antene (m)
10

Identifikator storitve
AA8

Neželeno
DVB-T/8 MHz

Df (MHz)
–12,0
–6,0
–4,2
–3,8
0,0
3,8
4,2
6,0
12,0

PR (dB)
–87,2
–62,2
–50,2
0,0
0,0
0,0
–50,2
–62,2
–87,2

Želeno:
Fiksna povezava
Privzeta poljska jakost, ki jo je treba zaščititi (dBµV/m)
26
Privzeta višina sprejemne antene (m)
–99

Identifikator storitve
FA8

Neželeno
DVB-T/8 MHz

Df (MHz)
–10,0
–5,0
–4,0
–3,0
0,0
3,0
4,0
5,0
10,0

PR (dB)
–55,0
–4,0
6,0
8,5
9,0
8,5
6,0
–4,0
–55,0

Želeno:
Fiksna vojaška
Privzeta poljska jakost, ki jo je treba zaščititi (dBµV/m)
18
Privzeta višina sprejemne antene (m)
35

Identifikator storitve
FM8

Neželeno
DVB-T/8 MHz

Df (MHz)
–10,0
–5,0
–4,0
0,0
4,0
5,0
10,0

PR (dB)
–50,0
1,0
11,0
14,0
11,0
1,0
–50,0

Želeno:
Povezava studio-oddajnik
Privzeta poljska jakost, ki jo je treba zaščititi (dBµV/m)
66
Privzeta višina sprejemne antene (m)
21

Identifikator storitve
GP8

Neželeno
DVB-T/8 MHz

Df (MHz)
–12,0
–10,0
–8,0
–6,0
–4,2
–3,8
–3,6
0,0
3,6
3,8

PR (dB)
–18,0
–17,0
–12,0
–9,0
–5,0
36,0
43,0
43,0
43,0
36,0

Df (MHz)
4,2
6,0
8,0
10,0
12,0

PR (dB)
–5,0
–9,0
–12,0
–17,0
–18,0

Želeno:
Povezava
studio-oddajnik
Privzeta poljska jakost, ki jo je treba zaščititi (dBµV/m)
60,5
Privzeta višina sprejemne antene (m)
21

Identifikator storitve
GS8

Neželeno
DVB-T/8 MHz

Df (MHz)
–12,0
–10,0
–8,0
-6,0
–4,2
–3,8
–3,6
0,0
3,6
3,8

PR (dB)
–18,0
–17,0
–12,0
–9,0
–5,0
36,0
43,0
43,0
43,0
36,0

Df (MHz)
4,2
6,0
8,0
10,0
12,0

PR (dB)
–5,0
–9,0
–12,0
–17,0
–18,0

Želeno:
Medicinska telemetrija
Privzeta poljska jakost, ki jo je treba zaščititi (dBµV/m)
999
Privzeta višina sprejemne antene (m)
1,5

Identifikator storitve
LA7

Neželeno
DVB-T/7 MHz

Df (MHz)
–4,0
–3,4
0,0
3,4
4,0

PR (dB)
–60,0
–12,0
–12,0
–12,0
–60,0

Želeno:
Medicinska telemetrija
Privzeta poljska jakost, ki jo je treba zaščititi (dBµV/m)
999
Privzeta višina sprejemne antene (m)
1,5

Identifikator storitve
LA8

Neželeno
DVB-T/8 MHz

Df (MHz)
–4,5
–3,9
0,0
3,9
4,5

PR (dB)
–60,0
–13,0
–13,0
–13,0
60,0

Želeno:
Slušni pripomočki
Privzeta poljska jakost, ki jo je treba zaščititi (dBµV/m)
Privzeta višina sprejemne antene (m)
1,5

Identifikator storitve
LB7

Neželeno
DVB-T/7 MHz

Df (MHz)
–4,0
–3,4
0,0
3,4
4,0

PR (dB)

Manjkajoče podatke je treba zagotoviti v skladu s postopkom iz resolucije št. 3.

Želeno:
Slušni pripomočki
Privzeta poljska jakost, ki jo je treba zaščititi (dBµV/m)
Privzeta višina sprejemne antene (m)
1,5

Identifikator storitve
LB8

Neželeno
DVB-T/8 MHz

Df (MHz)
–4,5
–3,9
0,0
3,9
4,5

PR (dB)

Manjkajoče vrednosti je treba zagotoviti v skladu s postopkom iz resolucije št. 3.

Želeno
Naprave kratkega dosega
Privzeta poljska jakost, ki jo je treba zaščititi (dBµV/m)
Privzeta višina sprejemne antene (m)

Identifikator storitve
LC7

Neželeno
DVB-T/7 MHz

Df (MHz)
–4,0
–3,4
0,0
3,4
4,0

PR (dB)
–22,0
22,0
22,0
22,0
–22,0

Manjkajoče vrednosti je treba zagotoviti v skladu s postopkom iz resolucije št. 3.

Želeno:
Naprave kratkega dosega
Privzeta poljska jakost, ki jo je treba zaščititi (dBµV/m)
Privzeta višina sprejemne antene (m)

Identifikator storitve
LC8

Neželeno
DVB-T/8 MHz

Df (MHz)
–4,5
–3,9
0,0
3,9
4,5

PR (dB)
–22,0
21,0
21,0
21,0
–22,0

Manjkajoče vrednosti je treba zagotoviti v skladu s postopkom iz resolucije št. 3.

Želeno:
Taktični radiorele
Privzeta poljska jakost, ki jo je treba zaščititi (dBµV/m)
27
Privzeta višina sprejemne antene (m)
10

Identifikator storitve
MD8

Neželeno
DVB-T/8 MHz

Df (MHz)
–4,23
–3,77
0,0
3,77
4,23

PR (dB)
–48,0
2,0
2,0
2,0
–48,0

Želeno:
Taktični radiorele
Privzeta poljska jakost, ki jo je treba zaščititi (dBµV/m)
27
Privzeta višina sprejemne antene (m)
17

Identifikator storitve
MF8

Neželeno
DVB-T/8 MHz

Df (MHz)
–6,5
–5,0
–3,5
0,0
3,5
5,0
6,5

PR (dB)
–40,7
–20,7
–0,7
–0,7
–0,7
–20,7
–40,7

Želeno:
Mobilna povezava
Privzeta poljska jakost, ki jo je treba zaščititi (dBµV/m)
25,5
Privzeta višina sprejemne antene (m)
5

Identifikator storitve
MH8

Neželeno
DVB-T/8 MHz

Df (MHz)
–12,0
–10,0
–8,0
–6,0
–4,2
–3,8
–3,6
0,0
3,6
3,8

PR (dB)
–50,0
–50,0
–45,0
–40,0
–35,0
7,0
12,0
12,0
12,0
7,0

Df (MHz)
4,2
6,0
8,0
10,0
12,0

PR (dB)
–35,0
–40,0
–45,0
–50,0
–50,0

Želeno:
Mobilni sistem
Privzeta poljska jakost, ki jo je treba zaščititi (dBµV/m)
999
Privzeta višina sprejemne antene (m)
1,5

Identifikator storitve
MM7

Neželeno
DVB-T/7 MHz

Df (MHz)
–4,0
–3,4
0,0
3,4
4,0

PR (dB)
–60,0
6,0
6,0
6,0
–60,0

Želeno:
Mobilni sistem
Privzeta poljska jakost, ki jo je treba zaščititi (dBµV/m)
999
Privzeta višina sprejemne antene (m)
1,5

Identifikator storitve
MM8

Neželeno
DVB-T/8 MHz

Df (MHz)
–4,5
–3,9
0,0
3,9
4,5

PR (dB)
–60,0
5,0
5,0
5,0
–60,0

Želeno:
PMR, snopovni sistemi
Privzeta poljska jakost, ki jo je treba zaščititi (dBµV/m)
24
Privzeta višina sprejemne antene (m)
1,5

Identifikator storitve
MT7

Neželeno
DVB-T/7 MHz

Df (MHz)
–4,0
–3,4
0,0
3,4
4,0

PR (dB)
–58,0
–18,0
–18,0
–18,0
–58,0

Želeno
PMR, snopovni sistemi
Privzeta poljska jakost, ki jo je treba zaščititi (dBµV/m)
24
Privzeta višina sprejemne antene (m)
1,5

Identifikator storitve
MT8

Neželeno
DVB-T/8 MHz

Df (MHz)
–4,5
–3,9
0,0
3,9
4,5

PR (dB)
–58,0
–19,0
–19,0
–19,0
–58,0

Želeno:
Radijski mikrofon (komprimirano)
Privzeta poljska jakost, ki jo je treba zaščititi (dBµV/m)
68
Privzeta višina sprejemne antene (m)
1,5

Identifikator storitve
NR7
na frekvenci (MHz)
650

Neželeno
DVB-T/7 MHz

Df (MHz)
–10,5
–8,75
–7,0
–5,25
–3,68
–3,32
–3,15
0,0
3,15
3,32

PR (dB)
–49,0
–49,0
–44,0
–39,0
–34,0
8,0
13,0
13,0
13,0
8,0

Df (MHz)
3,68
5,25
7,0
8,75
10,5

PR (dB)
–34,0
–39,0
–44,0
–49,0
–49,0

Želeno:
Radijski mikrofon
(komprimirano)
Privzeta poljska jakost, ki jo je treba zaščititi (dBµV/m)
68
Privzeta višina sprejemne antene (m)
1,5

Identifikator storitve
NR8
na frekvenci (MHz)
650

Neželeno
DVB-T/8 MHz

Df (MHz)
–12,0
–10,0
–8,0
–6,0
–4,2
–3,8
–3,6
0,0
3,6
3,8

PR (dB)
–50,0
–50,0
–45,0
–40,0
–35,0
7,0
12,0
12,0
12,0
7,0

Df (MHz)
4,2
6,0
8,0
10,0
12,0

PR (dB)
–35,0
–40,0
–45,0
–50,0
–50,0

Želeno:
Povezava OB (stereo nekomprimirano)
Privzeta poljska jakost, ki jo je treba zaščititi (dBµV/m)
86
Privzeta višina sprejemne antene (m)
10

Identifikator storitve
NS7
na frekvenci (MHz)
650

Neželeno
DVB-T/7 MHz

Df (MHz)
–10,5
-8,75
–7,0
–5,25
–3,68
–3,32
–3,15
0,0
3,15
3,32

PR (dB)
–17,0
-16,0
–11,0
–8,0
–4,0
37,0
44,0
44,0
44,0
37,0

Df (MHz)
3,68
5,25
7,0
8,75
10,5

PR (dB)
–4,0
-8,0
–11,0
–16,0
–17,0

Želeno:
Povezava OB (stereo nekomprimirano)
Privzeta poljska jakost, ki jo je treba zaščititi (dBµV/m)
86
Privzeta višina sprejemne antene (m)
10

Identifikator storitve
NS8
na frekvenci (MHz)
650

Neželeno
DVB-T/8 MHz

Df (MHz)
–12,0
–10,0
–8,0
–6,0
–4,2
–3,8
–3,6
0,0
3,6
3,8

PR (dB)
–18,0
–17,0
–12,0
–9,0
–5,0
36,0
43,0
43,0
43,0
36,0

Df (MHz)
4,2
6,0
8,0
10,0
12,0

PR (dB)
–5,0
–9,0
–12,0
–17,0
–18,0

Želeno:
Povratni govor
(nekomprimirano)
Privzeta poljska jakost, ki jo je treba zaščititi (dBµV/m)
31
Privzeta višina sprejemne antene (m)
1,5

Identifikator storitve
NT7
na frekvenci (MHz)
650

Neželeno
DVB-T/7 MHz

Df (MHz)
–10,5
–8,75
–7,0
–5,25
–3,68
–3,32
–3,15
0,0
3,15
3,32

PR (dB)
–96,0
–91,0
–84,0
–79,0
–69,0
–19,0
–13,0
–13,0
–13,0
–19,0

Df (MHz)
3,68
5,25
7,0
8,75
10,5

PR (dB)
–69,0
–79,0
–84,0
–91,0
–96,0

Želeno:
Povratni govor (nekomprimirano)
Privzeta poljska jakost, ki jo je treba zaščititi (dBµV/m)
31
Privzeta višina sprejemne antene (m)
1,5

Identifikator storitve
NT8
na frekvenci (MHz)
650

Neželeno
DVB-T/8 MHz

Df (MHz)
–12,0
–10,0
–8,0
–6,0
–4,2
–3,8
–3,6
0,0
3,6
3,8

PR (dB)
–97,0
–92,0
–85,0
–80,0
–70,0
–20,0
–14,0
–14,0
–14,0
–20,0

Df (MHz)
4,2
6,0
8,0
10,0
12,0

PR (dB)
–70,0
–80,0
–85,0
–92,0
–97,0

Želeno:
Radioastronomija
CH38
enojni teleskop
Privzeta poljska jakost, ki jo je treba zaščititi (dBµV/m)
–39
Privzeta višina sprejemne antene (m)
50

Identifikator storitve
XA8

Neželeno
DVB-T/8 MHz

Df (MHz)
–9,0
–7,0
–6,8
0,0
6,8
7,0
9,0

PR (dB)
–66,2
–45,8
–1,2
–1,2
–1,2
–45,8
–66,2

Želeno:
Radioastronomija CH38
interferometer
Privzeta poljska jakost, ki jo je treba zaščititi (dBµV/m)
–33
Privzeta višina sprejemne antene (m)
10

Identifikator storitve
XB8

Neželeno
DVB-T/8 MHz

Df (MHz)
–9,0
–-7,0
–6,8
0,0
6,8
7,0
9,0

PR (dB)
–66,2
–45,8
–1,2
–1,2
–1,2
–45,8
–66,2

Želeno:
Radioastronomija CH38
VLBI
Privzeta poljska jakost, ki jo je treba zaščititi (dBµV/m)
3
Privzeta višina sprejemne antene (m)
50

Identifikator storitve
XC8

Neželeno
DVB-T/8 MHz

Df (MHz)
–9,0
–7,0
–6,8
0,0
6,8
7,0
9,0

PR (dB)
–66,2
–45,8
–1,2
–1,2
–1,2
–45,8
–66,2

Želeno:
CH36 letališki
radarji (Združeno kraljestvo)
Privzeta poljska jakost, ki jo je treba zaščititi (dBµV/m)
–12
Privzeta višina sprejemne antene (m)
7

Identifikator storitve
XG8

Neželeno
DVB-T/8 MHz

Df (MHz)
–5,0
–4,0
–3,0
0,0
3,0
4,0
5,0

PR (dB)
–79,0
–40,0
0,0
0,0
0,0
–40,0
–79,0

3 Zaščitna merila za postajo DVB-T

Kadar so navedene vrednosti za dejansko sevano moč in višino antene, gre za privzete vrednosti za storitev, ki se lahko uporabijo pri postopku usklajevanja, če v zapisu o postaji za druge storitve ni navedenih nobenih vrednosti. Vrednost 999 ali –99 v teh okencih pomeni, da morajo biti v zapisu o postaji za drugo storitev navedene specifične vrednosti. Kadar zahtevane vrednosti niso bile vključene, je v skladu z resolucijo št. 3 za njihovo sestavo potrebno še dodatno delo.

Df je razlika med središčnimi frekvencami neželenih in želenih signalov (fneželena – fželena ).

Vsa navedena zaščitna razmerja (PR) se nanašajo na sistemski način, ki se uporablja za referenčne pogoje sprejema iz 8. razdelka priloge 1, to je z zahtevano vrednostjo C/N 20 dB.

Številka 7 ali 8 v kodi identifikator storitve pomeni 7- ali 8-megaherčno DVB-T kot želeno storitev.

Želeno
DVB-T/8 MHz

Neželeno
Letalska radio-navigacija RSBN
Privzeta
e.r.p. (dBW)
27
Privzeta višina oddajne antene (m)
10 000

Identifikator storitve
AA8

Df (MHz)

PR (dB)

Manjkajoče vrednosti je treba zagotoviti v skladu s postopkom iz resolucije št. 3.

Želeno

DVB-T/8 MHz

Neželeno

Fiksna povezava

Privzeta e.r.p. (dBW)

Privzeta višina oddajne antene (m)

–99

Identifikator storitve

FA8

Df (MHz)
PR (dB)

Manjkajoče vrednosti je treba zagotoviti v skladu s postopkom iz resolucije št. 3.

Želeno

DVB-T/8 MHz

Neželeno

Fiksna vojaška povezava

Privzeta e.r.p. (dBW)

Privzeta višina oddajne antene (m)

Identifikator storitve

FM8

Df (MHz)
PR (dB)

Manjkajoče vrednosti je treba zagotoviti v skladu s postopkom iz resolucije št. 3.

Želeno

DVB-T/8 MHz

Neželeno

Povezava studio-oddajnik

Privzeta
e.r.p. (dBW)

Privzeta višina oddajne antene (m)

Identifikator storitve

GP8

Df (MHz)	–12	–4,5	–3,9	0,0	3,9	4,5	12,0
PR (dB)	–32,0	–27,0	4,0	4,0	4,0	–27,0	–32,0

Želeno

DVB-T/8 MHz

Neželeno

Povezava studio-oddajnik

Privzeta e.r.p. (dBW)

Privzeta višina oddajne antene (m)

Identifikator storitve

GS8

Df (MHz)	–12,0	–4,5	–3,9	0,0	3,9	4,5	12,0
PR (dB)	–32,0	–27,0	4,0	4,0	4,0	–27,0	–32,0

Želeno

DVB-T/7 MHz

Neželeno

Medicinska telemetrija

Privzeta
e.r.p. (dBW)

999

Privzeta višina oddajne antene (m)

1,5

Identifikator storitve

LA7

Df (MHz)	–10,5	–4,0	–3,4	0,0	3,4	4,0	10,5
PR (dB)	–32,0	–27,0	4,0	4,0	4,0	–27,0	–32,0

Želeno

DVB-T/8 MHz

Neželeno

Medicinska telemetrija

Privzeta
e.r.p. (dBW)

999

Privzeta višina oddajne antene (m)

1,5

Identifikator storitve

LA8

Df (MHz)	–12,0	–4,5	–3,9	0,0	3,9	4,5	12,0
PR (dB)	–32,0	–27,0	4,0	4,0	4,0	–27,0	–32,0

Želeno

DVB-T/7 MHz

Neželeno

Slušni pripomočki

Privzeta
e.r.p. (dBW)

–20

Privzeta višina oddajne antene (m)

1,5

Identifikator storitve

LB7

Df (MHz)	–10,5	–4,0	–3,4	0,0	3,4	4,0	10,5
PR (dB)	–32,0	–27,0	4,0	4,0	4,0	–27,0	–32,0

Želeno

DVB-T/8 MHz

Neželeno

Slušni pripomočki

Privzeta
e.r.p. (dBW)

–20

Privzeta višina oddajne antene (m)

1,5

Identifikator storitve

LB8

Df (MHz)	–12,0	–4,5	–3,9	0,0	3,9	4,5	12,0
PR (dB)	–32,0	–27,0	4,0	4,0	4,0	–27,0	–32,0

Želeno

DVB-T/7 MHz

Neželeno

Naprave kratkega dosega

Privzeta
e.r.p. (dBW)

Privzeta višina oddajne antene (m)

Identifikator storitve

LC7

Df (MHz)	–10,5	–4,0	–3,4	0,0	3,4	4,0	10,5
PR (dB)	–32,0	–27,0	4,0	4,0	4,0	–27,0	–32,0

Manjkajoče vrednosti je treba zagotoviti v skladu s postopkom iz resolucije št. 3.

Želeno

DVB-T/8 MHz

Neželeno

Naprave kratkega dosega

Privzeta
e.r.p. (dBW)

Privzeta višina oddajne antene (m)

Identifikator storitve

LC8

Df (MHz)	–12,0	–4,5	–3,9	0,0	3,9	4,5	12,0
PR (dB)	–32,0	–27,0	4,0	4,0	4,0	–27,0	–32,0

Manjkajoče vrednosti je treba zagotoviti v skladu s postopkom iz resolucije št. 3.

Želeno

DVB-T/8 MHz

Neželeno

Taktični radiorele

Privzeta
e.r.p. (dBW)

Privzeta višina oddajne antene (m)

Identifikator storitve

MD8

Df (MHz)
PR (dB)

Manjkajoče vrednosti je treba zagotoviti v skladu s postopkom iz resolucije št. 3.

Želeno

DVB-T/8 MHz

Neželeno

Taktični radiorele

Privzeta
e.r.p. (dBW)

Privzeta višina oddajne antene (m)

Identifikator storitve

MF8

Df (MHz)
PR (dB)

Manjkajoče vrednosti je treba zagotoviti v skladu s postopkom iz resolucije št. 3.

Želeno

DVB-T/8 MHz

Neželeno

Mobilna povezava

Privzeta
e.r.p. (dBW)

Privzeta višina oddajne antene (m)

Identifikator storitve

MH8

Df (MHz)	–12,0	–4,5	–3,9	0,0	3,9	4,5	12,0
PR (dB)	–32,0	–27,0	4,0	4,0	4,0	–27,0	–32,0

Želeno

DVB-T/7 MHz

Neželeno

Mobilni sistem

Privzeta
e.r.p. (dBW)

999

Privzeta višina oddajne antene (m)

1,5

Identifikator storitve

MM7

Df (MHz)	–10,5	–4,0	–3,4	0,0	3,4	4,0	10,5
PR (dB)	–32,0	–27,0	4,0	4,0	4,0	–27,0	–32,0

Želeno

DVB-T/8 MHz

Neželeno

Mobilni sistem

Privzeta
e.r.p. (dBW)

999

Privzeta višina oddajne antene (m)

1,5

Identifikator storitve

MM8

Df (MHz)	–12,0	–4,5	–3,9	0,0	3,9	4,5	12,0
PR (dB)	–32,0	–27,0	4,0	4,0	4,0	–27,0	–32,0

Želeno

DVB-T/7 MHz

Neželeno

PMR, snopovni sistemi

Privzeta
e.r.p. (dBW)

999

Privzeta višina oddajne antene (m)

1,5

Identifikator storitve

MT7

Df (MHz)	–10,5	–4,0	–3,4	0,0	3,4	4,0	10,5
PR (dB)	–32,0	–27,0	4,0	4,0	4,0	–27,0	–32,0

Želeno

DVB-T/8 MHz

Neželeno

PMR, snopovni sistemi

Privzeta e.r.p. (dBW)

999

Privzeta višina oddajne antene (m)

1,5

Identifikator storitve

MT8

Df (MHz)	–12,0	–4,5	–3,9	0,0	3,9	4,5	12,0
PR (dB)	–32,0	–27,0	4,0	4,0	4,0	–27,0	–32,0

Želeno

DVB-T/7 MHz

Neželeno

Radiomski
(komprimirano)

Privzeta
e.r.p. (dBW)

-13

Privzeta višina oddajne antene (m)

1,5

Identifikator storitve

NR7

Df (MHz)	–10,5	–3,94	–3,40	0,0	3,40	3,94	10,5
PR (dB)	–32,0	–27,0	4,0	4,0	4,0	–27,0	–32,0

Želeno

DVB-T/8 MHz

Neželeno

Radiomski (komprimirano)

Privzeta e.r.p. (dBW)

-13

Privzeta višina oddajne antene (m)

1,5

Identifikator storitve

NR8

Df (MHz)	–12,0	–4,5	–3,9	0,0	3,9	4,5	12,0
PR (dB)	–32,0	–27,0	4,0	4,0	4,0	–27,0	–32,0

Želeno

DVB-T/7 MHz

Neželeno

Povezava OB (stereo, nekomprimirano)

Privzeta
e.r.p. (dBW)

Privzeta višina oddajne antene (m)

Identifikator storitve

NS7

Df (MHz)	–10,5	–3,94	–3,40	0,0	3,40	3,94	10,5
PR (dB)	–32,0	–27,0	4,0	4,0	4,0	–27,0	–32,0

Želeno

DVB-T/8 MHz

Neželeno

Povezava OB (stereo, nekomprimirano)

Privzeta
e.r.p. (dBW)

Privzeta višina oddajne antene (m)

Identifikator storitve

NS8

Df (MHz)	–12,0	–4,5	–3,9	0,0	3,9	4,5	12,0
PR (dB)	–32,0	–27,0	4,0	4,0	4,0	–27,0	–32,0

Želeno

DVB-T/7 MHz

Neželeno

Povratni govor (nekomprimirano)

Privzeta
e.r.p. (dBW)

Privzeta višina oddajne antene (m)

Identifikator storitve

NT7

Df (MHz)	–10,5	–3,94	–3,40	0,0	3,40	3,94	10,5
PR (dB)	–32,0	–27,0	4,0	4,0	4,0	–27,0	–32,0

Želeno

DVB-T/8 MHz

Neželeno

Povratni govor (nekomprimirano)

Privzeta
e.r.p. (dBW)

Privzeta višina oddajne antene (m)

Identifikator storitve

NT8

Df (MHz)	–12,0	–4,5	–3,9	0,0	3,9	4,5	12,0
PR (dB)	–32,0	–27,0	4,0	4,0	4,0	–27,0	–32,0

Želeno

DVB-T/8 MHz

Neželeno

CH36 letališki radar (Združeno kraljestvo)

Privzeta e.r.p. (dBW)

999

Privzeta višina oddajne antene (m)

Identifikator storitve	XG8
Df (MHz)
PR (dB)

Manjkajoče vrednosti je treba zagotoviti v skladu s postopkom iz resolucije št. 3.

PRILOGA 6

Predpisi za pretvorbo iz analogne v digitalno obliko

1 Glede na zahtevo za pretvorbo analogne dodelitve v dodelitev postaje DVB-T ali omrežja SFN je treba opraviti analizo pretvorbe.

2 Če ni drugače dogovorjeno, naj se uporabi metoda napovedi razširjanja, opisana v 2. razdelku priloge 1, ki temelji na priporočilu P.370 sektorja ITU-R.

3 Izračunati je treba:

3.1 (a) nadležno poljsko jakost za izvirno analogno dodelitev na preskušalnih točkah vseh potencialno prizadetih analognih dodelitev z uporabo metode, opisane v 6. razdelku priloge 1, za določanje preskušalnih točk in

(b) nadležno poljsko jakost za predlagano dodelitev DVB-T ali vsoto moči nadležnih poljskih jakosti za dodelitve, ki sestavljajo omrežje SFN na istih preskušalnih točkah, in

3.2 (a) poljsko jakost (50, 1) izvirne analogne dodelitve na preskušalnih točkah vseh potencialno prizadetih analognih dodelitev kot v 3.1 ne glede na to, ali so bile pretvorjene ali ne, in

(b) poljsko jakost (50, 1) digitalne dodelitve, ki izhaja iz pretvorbe, ali vsoto moči poljskih jakosti (50, 1) za dodelitve, ki sestavljajo omrežje SFN, ki izhaja iz pretvorbe, in sicer na istih preskušalnih točkah kot v 3.1, in

3.3 a) poljsko jakost (50, 1) izvirne analogne dodelitve na preskušalnih točkah, ki jih je treba sporazumno določiti na potencialno prizadeti mejni črti države, kot je opisano v razdelku 6.2.1 priloge 1, in

(b) poljsko jakost (50, 1) digitalne dodelitve, ki izhaja iz pretvorbe, ali vsoto moči poljskih jakosti (50, 1) za dodelitve, ki sestavljajo omrežje SFN, ki izhaja iz pretvorbe, in sicer na istih preskušalnih točkah.

4 Glede na televizijsko radiodifuzijo se pretvorba analogne dodelitve v dodelitev sistema DVB-T ali omrežja SFN sprejme, če so na vseh primernih preskušalnih točkah izpolnjeni trije pogoji, opisani v nadaljevanju, razen če se uprave ne dogovorijo drugače. Vendar je v skladu z usklajevalnim postopkom iz dela B 4. člena v zvezi s storitvami sistema T-DAB in drugimi storitvami s primarnim statusom še vedno potrebna združljivostna analiza.

Vrednost iz 3.1(b) ni večja od vrednosti 3.1(a) ali vrednost iz 3.2(b) ni večja od vrednosti 10 dBmV/m v III. pasu ali 20 + 20 log10 (f/500) dBmV/m v IV. in V. pasu (kjer je f središčna frekvenca digitalne dodelitve v MHz). Ta pogoj je treba izpolniti le, če potencialno prizadeta analogna dodelitev še ni bila pretvorjena, in

vrednost iz 3.2(b) ni večja kot vrednost iz 3.2(a) minus 7 dB ali vrednost iz 3.2(b) ni večja kot vrednost 10 dBmV/m v III. pasu ali 20 + 20 log10 (f/500) dBmV/m v IV. in V. pasu (kjer je f središčna frekvenca digitalne dodelitve v MHz) in

vrednost iz 3.3(b) ni večja kot vrednost iz 3.3(a) minus 7 dB ali vrednost iz 3.3(b) ni večja kot vrednost 10 dBmV/m v III. pasu ali 20 + 20 log10 (f/500) dBmV/m v IV. in V. pasu (kjer je f središčna frekvenca digitalne dodelitve v MHz).

5 Če ti pogoji niso izpolnjeni, naj se predlog obravnava kot nov predlog po metodi združljivostne analize iz razdelka B in razdelka C priloge 4.

PRILOGA 7

Razpredelnice razdalj, ki jih je treba upoštevati pri uporabi 4. člena tega sporazuma

V razpredelnicah v nadaljevanju so za vsak frekvenčni pas kot funkcija dejanske sevane moči, dejanske višine antene (h) in značilnosti zadevne poti navedene omejitvene razdalje, ki jih je treba upoštevati pri uporabi 4. člena sporazuma.

Za moči, ki se razlikujejo od vrednosti, navedenih v razpredelnicah, se omejitvena razdalja določi z linearno interpolacijo.

Za višine anten, ki se razlikujejo od vrednosti, navedenih v razpredelnicah, se uporabi omejitvena razdalja, ki ustreza naslednji večji višini.

Za mešane poti pri III. pasu ni potrebno nikakršno posvetovanje, če:

a) je skupna dolžina poti enaka omejitveni razdalji, navedeni v razpredelnici za morsko pot, ali je večja od nje ali
b) je skupna dolžina tistih delov poti, ki ležijo nad kopnim, enaka omejitveni razdalji, navedeni v razpredelnici za kopensko pot, ali je večja od nje.

Za mešane poti v IV. in V. pasu, kjer se odstotek morske poti razlikuje od vrednosti, navedenih v razpredelnici, se uporabi razdalja, ki ustreza naslednjemu višjemu odstotku.

Za dejanske višine antene, ki presegajo 1200 metrov, naj se uporabi omejitvena razdalja 1060 km. V teh primerih in tam, kjer se v razpredelnici pojavi zvezdica, se dodatno uporabi postopek, naveden v razdelku 2.1 iz 4. člena Stockholmskega sporazuma.

Razpredelnica A7.1

III. pas (med 174 in 230 MHz)

Omejitvene razdalje v km za različne dejanske višine antene (h)

Efektivna
sevana		h = 75 m			h = 300 m			h = 1200 m
moč
(e.r.p.)		Morje	Morje		Morje	Morje		Morje	Morje
	Kopno	splošno	Sredozemsko	Kopno	splošno	Sredozemsko	Kopno	splošno	Sredozemsko

300 kW	580	810	1000	620	850	1060	690	930	1060*
100	530	720	910	560	750	950	630	820	1030
30	470	610	810	510	650	850	580	720	930
10	420	520	720	450	550	750	520	630	820
3	360	430	610	400	470	650	470	540	720
1	310	350	520	340	390	550	410	460	630

300 W	260	280	430	290	320	470	360	390	540
100	210	220	350	240	250	390	320	330	460
30	160	160	280	190	190	320	270	270	390
10	120	120	220	150	150	250	230	230	330
3	90	90	160	120	120	190	190	190	270
1	60	60	120	90	90	150	160	160	230

300 mW	45	45	90	70	70	120	130	130	190
100	30	30	60	55	55	90	110	110	160
30	25	25	45	45	45	70	90	90	130
10	20	20	30	35	35	55	75	75	110
3	20	20	25	25	25	45	60	60	90
1	20	20	20	20	20	35	45	45	75

* Glej zadnji odstavek na 1. strani.

Razpredelnica A7.2

IV. pas (med 470 in 582 MHz) in V. pas (med 582 in 862 MHz)
h < 75 m

Dejanska sevana

Omejitvene razdalje v km

moč

Pot po

Mešana pot – splošno

Mešane poti – sredozemsko območje

(e.r.p.)

kopnem

Delež poti, ki leži nad morjem

IV. pas	V. pas	vsa območja	20 %	40 %	60 %	80 %	100 %	20 %	40 %	60 %	80 %	100 %
1000 kW	–	465	490	540	650	945	1060*	500	595	750	1060*	1060*
300	1000 kW	410	430	490	600	895	1060*	450	555	690	1000	1060*
100	300	360	390	440	555	830	1060*	400	475	620	945	1060*
30	100	310	340	395	510	775	1060*	350	415	565	865	1060*
10	30	270	295	350	460	710	1060*	300	375	525	805	1060*
3	10	230	250	310	410	640	1060*	255	320	440	730	1060*
1	3	185	210	255	360	570	980	210	260	375	650	1060*
300 W	1	150	170	210	305	505	850	170	210	315	585	1060*
100	300 W	110	130	170	250	440	725	135	180	265	515	980
30	100	80	100	140	205	385	620	105	145	230	460	850
10	30	60	75	110	175	340	510	80	125	200	415	725
3	10	45	60	90	155	310	410	65	100	180	380	620
1	3	35	50	75	140	290	315	50	85	160	340	510
300 mW	1	25	40	65	130	235	235	40	70	145	320	410
100	300 mW	20	30	55	120	155	155	30	60	130	300	315
–	100	15	25	50	105	105	105	25	50	120	235	235

* Glej zadnji odstavek na 1. strani.

Razpredelnica A7.3

IV. pas (med 470 in 582 MHz) in V. pas (med 582 in 862 MHz)
75 m < h < 300 m

Dejanska sevana

Omejitvene razdalje v km

moč

Pot po

Mešana pot – splošno

Mešane poti – sredozemsko območje

(e.r.p.)

kopnem

Delež poti, ki leži nad morjem

IV. pas	V. pas	vsa območja	20 %	40 %	60 %	80 %	100 %	20 %	40 %	60 %	80 %	100 %
1000 kW	–	500	520	570	700	990	1060*	550	645	815	1060*	1060*
300	1000 kW	445	470	525	650	920	1060*	485	575	735	1060*	1060*
100	300	395	420	475	600	860	1060*	435	515	665	970	1060*
30	100	345	380	430	540	795	1060*	390	455	610	900	1060*
10	30	300	330	385	490	715	1060*	340	415	545	835	1060*
3	10	260	285	335	440	665	1060*	305	380	495	770	1060*
1	3	220	235	285	380	585	980	260	335	450	700	1060*
300 W	1	185	200	245	330	520	850	215	280	395	630	1060*
100	300 W	150	165	205	285	455	725	180	235	340	565	980
30	100	125	140	170	240	395	620	150	195	290	510	850
10	30	100	115	145	200	350	510	125	165	250	450	725
3	10	80	90	120	175	310	410	95	140	215	395	620
1	3	65	75	95	140	290	315	80	115	185	350	510
300 mW	1	50	60	85	135	235	235	65	95	160	325	410
100	300 mW	40	50	70	125	155	155	50	80	140	305	315
–	100	30	40	60	105	105	105	40	65	125	235	235

* Glej zadnji odstavek na 1. strani.

Razpredelnica A7.4

IV. pas (med 470 in 582 MHz) in V. pas (med 582 in 862 MHz)
300 m < h 1200 m

Dejanska sevana

Omejitvene razdalje v km

moč

Pot po

Mešana pot – splošno

Mešane poti – sredozemsko območje

(e.r.p.)

kopnem

Delež poti, ki leži nad morjem

IV. pas	V. pas	vsa območja	20 %	40 %	60 %	80 %	100 %	20 %	40 %	60 %	80 %	100 %
1000 kW	–	575	610	685	820	1060*	1060*	620	710	875	1060*	1060*
300	1000 kW	520	560	635	755	1000	1060*	565	650	810	1060*	1060*
100	300	470	505	575	690	930	1060*	510	600	750	1060*	1060*
30	100	420	455	515	625	865	1060*	460	555	700	965	1060*
10	30	375	400	455	570	775	1060*	410	490	625	895	1060*
3	10	330	360	415	510	705	1060*	365	435	565	830	1060*
1	3	290	315	370	455	640	980	325	395	510	755	1060*
300 W	1	250	275	330	410	575	850	285	350	455	680	1060*
100	300 W	215	235	285	365	515	730	250	310	410	610	980
30	100	185	205	250	320	455	620	220	270	360	540	850
10	30	160	180	220	285	410	510	185	230	315	485	725
3	10	135	150	185	245	355	410	160	200	275	440	620
1	3	115	130	160	205	305	315	140	175	245	390	510
300 mW	1	100	115	135	175	235	235	120	155	215	345	410
100	300 mW	85	95	110	140	155	155	100	135	190	310	315
–	100	70	75	90	105	105	105	85	115	160	235	235

* Glej zadnji odstavek na 1. strani.

Dodatek

SKLEP 1

Povabilo Evropskemu odboru za radiokomunikacije (ERC) konference CEPT, da dodeli naloge Evropskemu uradu za radiokomunikacije (ERO)

Udeleženci večstranskega usklajevalnega zasedanja v Chestru 25. julija 1997

glede na to,

a) da so v skladu s svojim dnevnim redom sprejeli Večstranski usklajevalni sporazum o tehničnih merilih, načelih usklajevanja in postopkih za uvajanje sistema DVB-T v Evropi v frekvenčnih pasovih med 174 in 230 MHz ter 470 in 862 MHz;

b) da naj se pri izvajanju postopkov iz sporazuma pokliče na pomoč urad ERO, še zlasti za opravljanje naslednjih nalog:

i) zbiranje podatkov o televizijskih postajah pri upravah, preverjanje njihove veljavnosti in reševanje težav glede formata,

ii) zbiranje podatkov o drugih storitvah pri upravah, preverjanje njihove veljavnosti in reševanje težav glede formata,

iii) vzdrževanje podatkovnih zbirk televizijskih postaj in postaj za druge storitve, ki so pomembne za načrtovanje sistemov DVB-T,

iv) zagotavljanje programske podpore upravam za lažje zbiranje podatkov,

v) sodelovanje z zvezo EBU glede izračunavanja združljivosti, da se upravam omogočita uporaba rezultatov teh izračunov in pridobitev dostopa do glavnih programskih blokov, ki se uporabljajo za izračune,

vi) zagotavljanje programske podpore upravam za lažje osnovne izračune združljivosti in

vii) obveščanje uprav o podatkih, ki jih vsebujejo podatkovne zbirke;

ob upoštevanju,

da bodo za vsako prošnjo za pomoč urada ERO potrebni določeni viri,

sklenejo

povabiti odbor CEPT/ERC, da prouči dodeljevanje nalog, opisanih v glede na b) zgoraj, uradu ERO.

Diagrami poteka so samo informativni in niso sestavni del sporazuma.

SKLEP 2

Nadaljnje dejavnosti konference CEPT pred morebitno prihodnjo konferenco zveze ITU za spremembo načrta ST61

Udeleženci večstranskega usklajevalnega zasedanja v Chestru 25. julija 1997

glede na to,

a) da so v skladu s svojim dnevnim redom sprejeli Večstranski usklajevalni sporazum o tehničnih merilih, načelih usklajevanja in postopkih za uvajanje sistema DVB-T v Evropi v frekvenčnih pasovih med 174 in 230 MHz ter 470 in 862 MHz;

b) da bodo sistem DVB-T uvajali z usklajevanjem dodelitev na podlagi zgoraj navedenih meril ali s pretvorbo analognih televizijskih dodelitev v digitalne televizijske dodelitve;

c) da se bosta v prehodnem obdobju hkrati uporabljala analogna televizija in sistem DVB-T;

d) da bodo v nekaterih državah kanali nad 60. kanalom zelo pomembno sredstvo za uvajanje sistema DVB-T;

e) da uprave, ki v načrtu ST61 nimajo nikakršnih dodelitev za kanale nad 60. kanalom, morda želijo usklajevati takšne dodelitve na podlagi enakopravnega dostopa;

ob upoštevanju,

da uporaba sistema DVB-T na podlagi Stockholmskega načrta, vključno z ekstrapolacijami k temu načrtu, morda ne prinaša najboljše rešitve glede frekvenčne učinkovitosti (vključno z omrežji SFN), pogojev sprejema in gospodarnosti omrežja;

sklenejo,

1 naj konferenca CEPT spremlja širjenje sistema DVB-T in po možnosti takoj, ko bo dosežena določena raven prodora, skliče pripravljalni načrtovalni sestanek;

2 naj se na pripravljalnem načrtovalnem sestanku konference CEPT pripravijo samo za sprejetje frekvenčnega načrta za sistem DVB-T, vključno s predpisi za prehod na popolnoma digitalno prizemno televizijo.

SKLEP 3

Nadaljnja proučevanja tehničnih meril, ki jih je treba uporabiti pri usklajevanju sistema DVB-T, ter metod in meril za ocenjevanje združljivosti med prizemno digitalno televizijsko radiodifuzijo in storitvami, ki niso radiodifuzijske

Udeleženci večstranskega usklajevalnega zasedanja v Chestru 25. julija 1997

glede na to,

a) da so v skladu s svojim dnevnim redom sprejeli Večstranski usklajevalni sporazum o tehničnih merilih, načelih usklajevanja in postopkih za uvajanje sistema DVB-T v Evropi v frekvenčnih pasovih med 174 in 230 MHz ter 470 in 862 MHz;

b) da priloga 1 k sporazumu vsebuje tehnična merila, ki jih je treba uporabljati pri usklajevanju sistema DVB-T, priloga 5 tega sporazuma pa metode in merila za ocenjevanje združljivosti med prizemno digitalno televizijo in storitvami, ki niso radiodifuzijske, in jih je treba uporabljati za usklajevanje prizemne digitalne televizije in drugih primarnih storitev;

c) da bi lahko z nadaljnjim proučevanjem zagotovili dopolnjena tehnična merila za sistem DVB-T in izboljšane metode ter podrobnejše podatke o merilih za ocenjevanje njihove združljivosti;

d) da utegne biti potrebna proučitev dodatnih sistemov drugih storitev ter razvoj s tem povezanih metod in meril za ocenjevanje njihove združljivosti z digitalno prizemno televizijo;

e) da je določba za spreminjanje tehničnih podatkov v 10. členu tega sporazuma;

sklenejo

1 povabiti odbor CEPT/ERC, da nadaljuje proučevanje tehničnih meril za sistem DVB-T ter metod in meril za ocenjevanje združljivosti med digitalno prizemno televizijsko radiodifuzijo in drugimi storitvami,

2 povabiti odbor CEPT/ERC, da dà to gradivo na voljo v obliki odločitev odbora ERC ali v obliki druge dokumentacije, ki bi jo lahko uporabili za spremembo tehničnih podatkov v skladu z 10. členom tega sporazuma.

SKLEP 4

Povabilo Evropskemu odboru za radiokomunikacije konference CEPT, da prouči spremembe svojega poslovnika, da bi se lahko uprave zunaj konference CEPT zavezale za uporabo odločitev odbora ERC

ob upoštevanju,

1 da lahko uprave, ki niso članice konference CEPT, sprejmejo njena priporočila,

2 da lahko uprave, ki niso članice konference CEPT, sodelujejo v javnih razpravah o odločitvah odbora ERC,

sklenejo

povabiti odbor CEPT/ERC, da prouči spremembo svojega poslovnika in s tem omogoči upravam zunaj konference CEPT, da bi se zavezale za uporabo odločitev odbora ERC.

SKLEP 5

Časovni razpored za predložitev podatkov uradu ERO in za izračun referenčnih interferenčnih stanj

sklenejo,

1 naj se izvajajo postopki, ki so podrobno opisani v prilogi k temu sklepu;

2 naj se povabi odbor ERC, da prouči vprašanje zunanjega dostopa do podatkov, s katerimi razpolaga urad ERO.

Priloga k sklepu 5

Časovni razpored za predložitev podatkov uradu ERO in za izračun referenčnih interferenčnih stanj

1. Referenčni datum za izračun referenčnih stanj

Za vse usklajene televizijske postaje (vključno s postajami iz sporazuma ST61) znotraj ustreznih frekvenčnih pasov se referenčno interferenčno stanje izračuna na podlagi stanja na dan 25. 7. 97. Po predložitvi vseh ustreznih in odobrenih podatkov uradu ERO, kot je opisano v nadaljevanju, se po 31. 10. 98 opravi končni referenčni izračun, ki temelji na predloženih podatkih in stanju motenj na dan 25. 7. 97.

2. Podatki o televizijski dodelitvi in preskušalne točke

Za vzpostavitev podatkovnih zbirk, ki vsebujejo podatke o oddajniku, preskušalne točke območja pokrivanja in preskušalne točke na državnih mejah, bo potreben določen čas. Zato se predlaga naslednji postopek:

1. Vsa izmenjava podatkov bo potekala elektronsko.

2. Urad ERO bo do 1. 9. 97 vsem upravam poslal izvod obnovljenega načrta ST61 v formatu konference CEPT. Na isti dan bo urad ERO vsem upravam poslal celotno programsko opremo, ki je namenjena podpori pri pripravi podatkovnih datotek, ki jih
bodo morale uprave poslati uradu ERO.

3. Podatki se v skladu s podatkovnim formatom konference CEPT pred 30. 11. 97 pošljejo uradu ERO za čim več vseh usklajenih televizijskih postaj (vključno s postajami iz načrta ST61). To bo omogočilo izhodiščni izračun preskušalnih točk in odkrivanje napak. Podatki za vse televizijske dodelitve naj se uradu ERO pošljejo pred 31. 1. 98. Te podatke urad ERO pošlje upravam vseh držav v preveritev in odobritev. Primere, pri katerih se pojavijo nesoglasja, naj zadevne uprave rešujejo skupaj, primeri, pri katerih je zadevna uprava odkrila in popravila napake, pa naj se pošljejo uradu ERO pred 30. 6. 98.

4. Urad ERO bo pred 30. 1. 1997 na podlagi digitalnega zemljevida sveta zveze ITU začasno izbral preskušalne točke na državnih mejah in jih poslal vsem upravam. Preskušalne točke se bodo preverjale, spreminjale, kjer bo to potrebno, na koncu pa se bodo uprave, ki si delijo katerokoli dano mejo, dogovorile o skupnih mejnih preskušalnih točkah. Po dvostranskem sprejetju naj se preskušalne točke pošljejo uradu ERO še pred 31. 3. 1998.

5. Izhodiščno množico preskušalnih točk območij pokrivanja za vse dodelitve bo urad ERO izdelal avtomatično v sodelovanju z zvezo EBU in poslal vsem upravam pred 31. 12. 1997. Dopolnjeno množico preskušalnih točk območja pokrivanja bo izdelal pred 31. 8. 1998 na podlagi podatkov o končni dodelitvi in ob upoštevanju vseh pripomb, ki jih bo prejel od uprav.

6. Spremenjeno množico preskušalnih točk območja pokrivanja, izračunano pod 5. točko, bodo preverile zadevne uprave in vse spremembe lokacij preskušalnih točk poslale uradu ERO pred 31. 10. 1998.

3. Podatki in preskušalne točke za postaje za storitve, ki niso radiodifuzijske

Za vzpostavitev podatkovnih zbirk s podatki o oddajnikih in sprejemnikih ter preskušalnih točkah bo potreben določen čas. Zato se predlaga naslednji postopek:

1. Vsa izmenjava podatkov bo potekala elektronsko.

2. Podatki se v skladu s podatkovnim formatom konference CEPT pred 31. 11. 97 pošljejo uradu ERO za čim več vseh postaj za storitve, ki niso radiodifuzijske, vključno z razmestitvami preskušalnih točk. To bo omogočilo izhodiščno odkrivanje napak. Podatki za vse druge postaje za storitve naj se uradu ERO pošljejo pred 31. 1. 98. Te podatke urad ERO pošlje upravam vseh držav v preveritev in odobritev. Primere, pri katerih se pojavijo nesoglasja, naj zadevne uprave rešujejo skupaj, primeri, pri katerih je zadevna uprava odkrila in popravila napake, pa naj se pošljejo uradu ERO pred 30. 6. 1998.

SKLEP 6

Ukrep za pripravo priporočila sektorja ITU-R o usklajevanju postaj DVB-T v študijskih skupinah za radiokomunikacije zveze ITU

Udeleženci večstranskega usklajevalnega zasedanja v Chestru 25. julija 1997

glede na to,

a) da so v skladu s svojim dnevnim redom sprejeli Večstranski usklajevalni sporazum o tehničnih merilih, načelih usklajevanja in postopkih za uvajanje sistema DVB-T v Evropi v frekvenčnih pasovih med 174 in 230 MHz ter 470 in 862 MHz,

b) da 4. člen tega sporazuma vsebuje postopke, namenjene pogodbenim upravam za usklajevanje njihovih digitalnih prizemnih radiodifuzijskih postaj s postajami drugih pogodbenih uprav,

c) da mejijo nekatere pogodbene uprave na države, ki niso pogodbene uprave,

d) da so v takšnih primerih določbe Pravilnika o radiokomunikacijah ali drugih regionalnih sporazumov uporabne, vendar se v njih zdaj ne upoštevajo tehnična merila, razvita posebej za prizemno digitalno televizijsko radiodifuzijo;

sklenejo

1 povabiti odbor CEPT/ERC, da v študijskih skupinah sektorja ITU-R sprejme ustrezne ukrepe za pripravo priporočila sektorja ITU-R, ki bi ga lahko sektor ITU-BR uporabil za pripravo poslovnika, v katerem bi bile obravnavane dodelitve sistema DVB-T v okviru Stockholmskega sporazuma in določeni tehnični standardi, ki jih je treba uporabiti v odgovor na zahteve uprav.

Dopolnilna informacija

Diagrami poteka za usklajevalne postopke in združljivostno analizo
Diagrami poteka so samo informativni in niso sestavni del sporazuma

Kazalo

1. Pojasnila glede diagramov poteka za usklajevalne postopke 123

2. Usklajevalni postopek A: postopek za analogne televizijske postaje (del A 4. člena) 125

3. Usklajevalni postopek B: postopek za postaje DVB-T ali omrežje SFN (del B 4. člena) 127

4. Usklajevalni postopek C: postopek za postaje za storitve, ki niso radiodifuzijske in imajo

primarni status (del C 4. člena) 129

5. Pretvorba analogne dodelitve v postajo DVB-T ali omrežje SFN (Priloga 6) 131

6. Združljivostna analiza A/C: storitev DVB-T, ki jo moti analogna televizija, in postaja

DVB-T, ki jo moti druga postaja DVB-T (razdelka A in C Priloge 4) 133

7. Združljivostna analiza B: analogna TV, ki jo moti storitev DVB-T (razdelek B Priloge 4) 135

8. Združljivostna analiza D: storitve, ki niso radiodifuzijske in imajo primarni status ter jih

moti storitev DVB-T (razdelek D Priloge 4) 137

9. Združljivostna analiza E: storitev DVB-T, ki jo motijo storitve, ki niso radiodifuzijske in

imajo primarni status (razdelek E Priloge 4) 139

10. Podatkovne zbirke konference CEPT, ki jih je treba uporabiti pri združljivostni analizi 141

1. Pojasnilo glede diagramov poteka za usklajevalne postopke

Diagrami poteka so samo informativni in niso sestavni del Chestrskega sporazuma. Diagrami so bili izdelani kot pomoč pri uporabi postopkov iz 4. člena in so namenjeni usklajevanju za:

Storitev, ki jo je treba uskladiti Usklajevalni postopek Diagram poteka

Analogna televizija Del A 4. člena A

DVB-T Del B 4. člena B

T-DAB – ni

Druga storitev Del C 4. člena C

Poleg tega priloga 6 vsebuje diagram poteka za postopek pretvorbe.

Sestavni del usklajevalnega postopka je združljivostna analiza, pri kateri se storitev, ki jo je treba usklajevati, ponovno preveri za vse štiri storitve, ki jih je treba zaščititi. Združljivostne analize so čim primerneje prikazane v ločenih diagramih poteka, ki jih vsebujejo dopolnilne informacije.

V matriki razpredelnice S1 je prikazano oštevilčenje diagramov poteka za združljivostne analize. Enajst od 16 možnih kombinacij ne velja za usklajevanje dodelitev postaj DVB-T. Te so bodisi zajete v Stockholmskem sporazumu, označenem s ST61, v Wiesbadenskem sporazumu, označenem z WI 95, ali v Pravilniku o radiokomunikacijah, označenem z RR.

Oštevilčenje diagramov poteka se ujema z oznakami razdelkov iz priloge 4.

Razpredelnica S1

Oštevilčenje diagramov poteka za analizo združljivosti storitev DVB-T z drugimi storitvami

Storitev, ki jo je treba uskladiti

Storitev, ki jo je treba zaščititi	Analogna televizija	DVB-T	T-DAB	Vse druge storitve
	Del A 4. člena	Del B 4. člena	–	Del C 4. člena
1. Analogna televizija	ST61	B	WI95	ST61
2. DVB-T, vključno s pretvorbami	A	C	WI95²	E
3. T-DAB	WI95	WI951	WI95	WI95
4. Vse druge storitve	ST61	D	WI95	RR

_____________________________
² Z ustreznimi zaščitnimi merili, kot je opredeljeno v prilogi 1.

Senčenje v diagramih poteka za usklajevalne postopke A, B in C ima naslednje pomene:

	Ukrep uprave, ki zaprosi za novo dodelitev ali razporeditev.
	Ukrep uprave, ki svetuje.
	Skupni ukrep uprave, ki zaprosi, in uprave, ki svetuje.

V teh dopolnilnih informacijah so navedeni diagrami poteka A, B in C, diagram poteka za pretvorbo in diagrami poteka za združljivostno analizo.

2. Usklajevalni postopek A: postopek za analogne televizijske postaje (del A 4. člena)

Legenda k diagramu pretoka usklajevalnega postopka A: postopek za analogne televizijske postaje

216-230, 582-606, 790-862 MHz or heff > 1200m	216-230, 582-606, 790-862 MHz ali heff > 1200m
agreement reached	sporazum dosežen
analogue TV to be protected	je treba zaščititi analogno TV
comments received	prejete pripombe
compatibility analysis	združljivostna analiza
consultation ITU	posvetovanje z zvezo ITU
Dist.< Annex 7	razdalja < razpredelnica iz priloge 7
DVB-T to be protected	je treba zaščititi DVB-T
end of coordination	končanje usklajevanja
future conversion to be protected	je treba zaščititi prihodnje pretvorbe
incompatibility identified	nezdružljivost prepoznana
modified TV assignment 174-230, 470-862 MHz	modificirana TV-dodelitev 174–230, 470–862 MHz
more interference	več motenja
negotiate solution	pogajanje o rešitvi
new TV assignment 174-230, 470-862 MHz	nova TV-dodelitev 174–230, 470–862 MHz
notify ERO in CEPT format	priglasiti uradu ERO v formatu konference CEPT
notify ITU (part A)	priglasiti zvezi ITU (del A)
notify ITU in ITU format	priglasiti zvezi ITU v njenem formatu
originating administration informs consulted administrations	uprava prosilka obvesti uprave, s katerimi se je posvetovala
originating administration informs consulted administrations in Annex 7 limits	uprava prosilka obvesti uprave, s katerimi se je posvetovala, znotraj meja iz priloge 7
other services to be protected	je treba zaščititi druge storitve
reaction in 10 + 2 weeks	odziv v 10 + 2 tednih
supply data in CEPT format to selected countries	oskrbeti izbrane države s podatki v formatu konference CEPT
T-DAB to be protected	je treba zaščititi storitev T-DAB
technical examination by ITU	zveza ITU opravi tehnični pregled

3. Usklajevalni postopek B: postopek za postaje DVB-T ali SFN (del B 4. člena)

Legenda k diagramu pretoka usklajevalnega postopka B: postopek za postaje DVB-T ali omrežja SFN

216-230, 582-606, 790-862 MHz or heff > 1200m	216–230, 582–606, 790–862 MHz ali heff > 1200m
agreement reached	sporazum dosežen
analogue TV to be protected	je treba zaščititi analogno TV
comments received	prejete pripombe
compatibility analysis	združljivostna analiza
consultation ITU	posvetovanje z zvezo ITU
conversion analysis of Annex 6	analiza pretvorbe iz priloge 6
conversion criteria fulfilled	merila za pretvorbo izpolnjena
conversion of analogue assignment 174-230, 470-862 MHz	pretvorba analogne dodelitve 174–230, 470–862 MHz
dist. < Tables Annex 7	razd. < razpredelnice iz priloge 7
DVB-T to be protected	je treba zaščititi postajo DVB-T
end of coordination	končanje usklajevanja
ERP < ERP analogue -18 dB	ERP < ERP analogno – 18 dB
future conversion to be protected	je treba zaščititi prihodnje pretvorbe
in case of conversion same identification code	pri pretvorbi ista identifikacijska koda
incompatibility identified	nezdružljivost prepoznana
modified DVB-T station or station(s) of SFN 174-230, 470-862 MHz	spremenjena postaja DVB-T ali postaja(e) omrežja(ij) SFN 174–230, 470–862 MHz
more interference	več motenja
negotiate solution	pogajanje o rešitvi
new DVB-T station or SFN 174-230, 470-862 MHz	nova postaja DVB-T ali omrežje SFN 174–230, 470–862 MHz
notify ERO in CEPT format	priglasiti uradu ERO v formatu konference CEPT
notify ITU (part A)	priglasiti zvezi ITU (del A)
notify ITU in ITU format	priglasiti zvezi ITU v njenem formatu
originating administration informs consulted administrations	uprava prosilka obvesti uprave, s katerimi se je posvetovala
originating administration informs consulted administrations in Annex 7 limits	uprava prosilka obvesti uprave, s katerimi se je posvetovala, znotraj meja iz priloge 7
other services to be protected	je treba zaščititi druge storitve
protection required	potrebna zaščita
reaction in 10 + 2 weeks	odziv v 10 + 2 tednih
requested station or SFN conversion	zahtevana pretvorba postaje ali omrežja SFN
supply data in CEPT format to selected countries	izbranim državam zagotoviti podatke v formatu konference CEPT
T-DAB to be protected	je treba zaščititi T-DAB
technical examination by ITU	zveza ITU opravi tehnični pregled

4. Usklajevalni postopek C: postopek za postaje za storitve, ki niso radiodifuzijske in imajo primarni status (del C 4. člena)

Legenda k diagramu pretoka usklajevalnega postopka C: postopek za postaje za storitve, ki niso radiodifuzijske in imajo primarni status (del C 4. člena)

modified assignment of other service having primary status 174-230, 470-862 MHz	spremenjena dodelitev druge storitve s primarnim statusom 174–230, 470–862 MHz
new assignment or other service having primary status 174-230, 470-862 MHz	nova dodelitev ali druga storitev s primarnim statusom 174–230, 470–862 MHz
radio navigation station	radionavigacijska postaja
dist. < 900 km	razd.< 900 km
agreement reached	sporazum dosežen
analogue TV to be protected	je treba zaščititi analogno TV
compatibility analysis	združljivostna analiza
dist. < Tables Annex 7	razd. < razpredelnice iz priloge 7
DVB-T to be protected	je treba zaščititi postajo DVB-T
end of coordination	končanje usklajevanja
future conversion to be protected	je treba zaščititi prihodnje pretvorbe
incompatibility identified	nezdružljivost prepoznana
more interference	več motenja
negotiate solution	pogajanje o rešitvi
notify ERO in CEPT format	priglasiti uradu ERO v formatu konference CEPT
notify ITU in ITU format	priglasiti zvezi ITU v njenem formatu
originating administration informs consulted administrations	uprava prosilka obvesti uprave, s katerimi se je posvetovala
other primary services to be protected	je treba zaščititi druge primarne storitve
reaction in 10 + 2 weeks	odziv v 10 + 2 tednih
supply data to selected countries in CEPT format	izbranim državam zagotoviti podatke v formatu konference CEPT
T-DAB to be protected	je treba zaščititi T-DAB

5. Pretvorba analogne dodelitve v postajo DVB-T ali omrežje SFN (priloga 6)

Legenda k diagramu pretoka pretvorbe analogne dodelitve v postajo DVB-T ali omrežje SFN (priloga 6)

affected station already converted	prizadeta postaja že pretvorjena
agreement to use other methods than Rec. 370	sporazum o uporabi drugih metod kot v Pripor. 370
calculate at border test points: E3 (50,1) of DVB-T or SFN, E4 (50,1) of original analogue	izračunati na mejnih preskušalnih točkah: E3 (50,1) pri postaji DVB-T ali omrežju SFN, E4 (50,1) pri izvirnem analognem
calculate at test point of analogue coverage area to be protected: En1 of DVB-T or SFN, EN2 of original analogue, E1 (50,1) of DVB-T-or SFN, E2 (50,1) of original analogue	izračunati na preskušalni točki analognega področja pokrivanja, ki mora biti zaščiteno: En1 pri postaji DVB-T ali omrežju SFN, EN2 pri izvirnem analognem, E1 (50,1) pri postaji DVB-T ali omrežju SFN, E2 (50,1) pri izvirnem analognem
conversion criteria fulfilled	merila za pretvorbo izpolnjena
conversion not criteria fulfilled go to Section B and C	merila pretvorbe niso izpolnjena, pojdite na razdelka B in C
DVB-T station or SFN converted from analogue assignment	postaja DVB-T ali omrežje SFN pretvorjeno iz analogne dodelitve
E1 <= 20 + 20 log(f/500) dBμV/m for Band IV and V or E1 <= 10 dBμV/m for Band III	E1 <= 20 + 20 log(f/500) dBμV/m za IV. in V. pas ali E1<= 10 dBμV/m za III. pas
E1 <= 20 + 20 log(f/500) dBμV/m for Band IV and V or E1<= 10 dBμV/m for Band III	E1 <= 20 + 20 log(f/500) dBμV/m za IV. in V. pas ali E1<= 10 dBμV/m za III. pas
E1<= E2 – 7 dB	E1<= E2 – 7 dB
E3 <= 20 + 20 log(f/500) dBμV/m for Band IV and V or E3 <= 10 dBμV/m for Band III	E3 <= 20 + 20 log(f/500) dBμV/m za IV. in V. pas ali E3 <= 10 dBμV/m za III. pas
E3 <= E4 – 7 dB	E3 <= E4 – 7 dB
En1 <= En2	En1 <= En2
specify other method	opredeliti drugo metodo

6. Združljivostna analiza A/C: storitev DVB-T, ki jo moti analogna televizija, in postaja DVB-T, ki jo moti druga postaja DVB-T (razdelka A in C priloge 4)

Legenda k diagramu pretoka združljivostne analize A/C: storitev DVB-T, ki jo moti analogna televizija, in postaja DVB-T, ki jo moti druga postaja DVB-T (razdelka A in C priloge 4)

agreement to use methods other than Rec. 370	sporazum o uporabi drugih metod kot iz Pripor. 370
calculate increase in Eu in all D situation at test points using database A and B	izračunati povečanje v Eu za vsa D-stanja na preskušalnih točkah z uporabo podatkovne zbirke A in B
compatible	združljivo
DVB-T low power < 10 W	postaja DVB-T majhne moči < 10 W
DVB-T to be protected resulting from a conversion	zaščititi postajo DVB-T, kar izhaja iz pretvorbe
incompatible	nezdružljivo
increase in En> 0.3 dB	povečanje v Eu> 0,3 dB
interference acceptable	motenje sprejemljivo
new or modified analogue assignment(s)	nova(e) ali spremenjena(e) analogna(e) dodelitev(ve)
new or modified DVB-T assignment(s)	nova(e) ali spremenjena(e) dodelitev(ve) postaje DVB-T
special conditions	posebni pogoji
special treatment	posebna obravnava
treatment on case-by-case basis	obravnava od primera do primera
treatment to be decided by administrations	o obravnavi se odločijo uprave
use test points of original analogue assignment	uporabiti preskušalne točke izvirne analogne dodelitve
use test points of the digital assignment to be protected	uporabiti preskušalne točke digitalne dodelitve, ki jo je treba zaščititi

7. Združljivostna analiza B: analogna TV, ki jo moti storitev DVB-T (razdelek B priloge 4)

Legenda k diagramu pretoka združljivostne analize B: analogna TV, ki jo moti storitev DVB-T (razdelek B priloge 4)

agreement to use other methods than Rec. 370	sporazum o uporabi drugih metod kot iz Pripor. 370
analogue low power < 100 W	analogna postaja majhne moči < 100 W
calculate increase in Eu at test points using database A, B	izračunati povečanje v Eu na preskušalnih točkah z uporabo podatkovne zbirke A, B
compatible	združljivo
incompatible	nezdružljivo
increase in Eu > 0.3 dB	povečanje v Eu > 0,3 dB
interference acceptable	motenje sprejemljivo
new or modified DVB-T assignment(s)	nova(e) ali spremenjena(e) dodelitev(ve) postaje DVB-T
special conditions	posebni pogoji
special treatment	posebna obravnava
treatment on case-by-case basis	obravnava od primera do primera
treatment to be decided by administrations	o obravnavi se odločijo uprave

8. Združljivostna analiza D: storitve, ki niso radiodifuzijske in imajo primarni status ter jih moti storitev DVB-T (razdelek D priloge 4)

Legenda k diagramu pretoka združljivostne analize D: storitve, ki niso radiodifuzijske in imajo primarni status ter jih moti storitev DVB-T (razdelek D priloge 4)

agreement to use other methods than Rec. 370	sporazum o uporabi drugih metod kot iz Pripor. 370
calculate En of DVB-T assignment at test points of the other service using database C	izračunati EN dodelitve postaji DVB-T na preskušalnih točkah druge storitve z uporabo podatkovne zbirke C
calculate En1 of DVB-T assignment(s) at test points using database C	izračunati En1 dodelitve(ev) postaje DVB-T na preskušalnih točkah z uporabo podatkovne zbirke C
calculate En2 of replaced analogue assignment at test points of other service to be protected using database C	izračunati En2 zamenjane analogne dodelitve na preskušalnih točkah druge storitve, ki jo je treba zaščititi z uporabo podatkovne zbirke C
compatible	združljivo
En > field strength to be protected	En > poljska jakost, ki jo je treba zaščititi
En ≤ En2	En ≤ En2
incompatible	nezdružljivo
interference acceptable	motenje sprejemljivo
new or modified DVB-T assignment(s)	nova(e) ali spremenjena(e) dodelitev(ve) postaje DVB-T
replacement of analogue assignment	zamenjava analogne dodelitve
treatment to be decided by administrations	o obravnavi se odločijo uprave

9. Združljivostna analiza E: storitev DVB-T, ki jo motijo storitve, ki niso radiodifuzijske in imajo primarni status (razdelek E priloge 4)

Legenda k diagramu pretoka združljivostne analize E: storitev DVB-T, ki jo motijo storitve, ki niso radiodifuzijske in imajo primarni status (razdelek E priloge 4)

agreement to use other methods than Rec. 370 sporazum o uporabi drugih metod kot iz Pripor. 370

calculate En of proposed other service at test points (Emin) of DVB-T assignment izračunati En predlagane druge storitve na preskušalnih točkah (Emin) dodelitve postaji DVB-T

compatible združljivo

DVB-T low power < 10 W postaja DVB-T majhne moči < 10 W

En > Emin En > Emin

incompatible nezdružljivo

interference acceptable motenje sprejemljivo

new or modified station of other service nova ali spremenjena postaja druge storitve

special conditions posebni pogoji

treatment on case-by-case basis obravnava od primera do primera

treatment to be decided by administrations o obravnavi se odločijo uprave

10. Podatkovne zbirke konference CEPT, ki se uporabljajo pri združljivostni analizi

Legenda k podatkovnim zbirkam konference CEPT, ki se uporabljajo pri združljivostni analizi

CEPT database of analogue TV assignments	podatkovna zbirka konference CEPT za dodelitve analogne TV
CEPT database of DVB-T assignments including conversions	podatkovna zbirka konference CEPT za dodelitve DVB-T, vključno s pretvorbami
CEPT database of other services to be protected	podatkovna zbirka konference CEPT za druge storitve, ki jih je treba zaščititi
CEPT database of T-DAB (Wiesbaden '95)	podatkovna zbirka konference CEPT za postajo T-DAB (Wiesbaden 95)
containing allotment data and test points and assignment data	vsebuje podatke o razporeditvi in preskušalne točke ter podatke o dodelitvi
containing assignment data, test points and reference Eu	vsebujejo podatke o dodelitvi, preskušalnih točkah in referenci Eu
containing test points and Emin	vsebuje preskušalne točke in Emin
database	podatkovna zbirka

3. člen

Za izvajanje sporazuma skrbi Ministrstvo za gospodarstvo.

4. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.

Številka: 326-08/05-16/1
Ljubljana, dne 21. junija 2005
EPA 277-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr.med.

Zadnja sprememba: 02/14/2007

Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni

Df (MHz)	–10,0	–5,0	–4,0	–3,0	0,0	3,0	4,0	5,0	10,0
PR (dB)	–55,0	–4,0	6,0	8,5	9,0	8,5	6,0	–4,0	–55,0

Df (MHz)	–4,23	–3,77	0,0	3,77	4,23
PR (dB)	–48,0	2,0	2,0	2,0	–48,0

Df (MHz)	–6,5	–5,0	–3,5	0,0	3,5	5,0	6,5
PR (dB)	–40,7	–20,7	–0,7	–0,7	–0,7	–20,7	–40,7

Df (MHz)	–10,5	-8,75	–7,0	–5,25	–3,68	–3,32	–3,15	0,0	3,15	3,32
PR (dB)	–17,0	-16,0	–11,0	–8,0	–4,0	37,0	44,0	44,0	44,0	37,0
Df (MHz)	3,68	5,25	7,0	8,75	10,5
PR (dB)	–4,0	-8,0	–11,0	–16,0	–17,0

Df (MHz)	–9,0	–7,0	–6,8	0,0	6,8	7,0	9,0
PR (dB)	–66,2	–45,8	–1,2	–1,2	–1,2	–45,8	–66,2

Df (MHz)	–9,0	–-7,0	–6,8	0,0	6,8	7,0	9,0
PR (dB)	–66,2	–45,8	–1,2	–1,2	–1,2	–45,8	–66,2

Storitev, ki jo je treba uskladiti	Usklajevalni postopek	Diagram poteka
Analogna televizija	Del A 4. člena	A
DVB-T	Del B 4. člena	B
T-DAB	–	ni
Druga storitev	Del C 4. člena	C

agreement to use other methods than Rec. 370	sporazum o uporabi drugih metod kot iz Pripor. 370
calculate En of proposed other service at test points (Emin) of DVB-T assignment	izračunati En predlagane druge storitve na preskušalnih točkah (Emin) dodelitve postaji DVB-T
compatible	združljivo
DVB-T low power < 10 W	postaja DVB-T majhne moči < 10 W
En > Emin	En > Emin
incompatible	nezdružljivo
interference acceptable	motenje sprejemljivo
new or modified station of other service	nova ali spremenjena postaja druge storitve
special conditions	posebni pogoji
treatment on case-by-case basis	obravnava od primera do primera
treatment to be decided by administrations	o obravnavi se odločijo uprave