Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI



Z A K O N

O RATIFIKACIJI PROTOKOLA 1996 H KONVENCIJI O PREPREČEVANJU ONESNAŽENJA MORJA Z ODPADNIMI IN DRUGIMI SNOVMI,
1972 (M96KPOM)



1. člen

Ratificira se Protokol 1996 h Konvenciji o preprečevanju onesnaženja morja z odpadnimi in drugimi snovmi, 1972, sestavljen 7. novembra 1996 v Londonu.

2. člen

Besedilo protokola se v izvirniku v angleškem jeziku ter prevodu v slovenskem jeziku glasi:*



PROTOKOL 1996
H KONVENCIJI O PREPREČEVANJU ONESNAŽENJA MORJA
Z ODPADNIMI IN DRUGIMI SNOVMI, 1972



POGODBENICE TEGA PROTOKOLA,



KI POUDARJAJO potrebo po varovanju morskega okolja in spodbujanju trajnostne rabe ter ohranjanja morskih virov,

KI V TEM POGLEDU UGOTAVLJAJO dosežke na podlagi Konvencije o preprečevanju onesnaženja morja z odpadnimi in drugimi snovmi, 1972, predvsem pa oblikovanje pristopov, ki temeljijo na previdnosti in preprečevanju,

KI V TEM POGLEDU NADALJE UGOTAVLJAJO pomen dopolnilnih regionalnih in državnih dokumentov, namenjenih varovanju morskega okolja, ki upoštevajo posebne okoliščine in potrebe teh območij ter držav,

KI PONOVNO POTRJUJEJO pomen globalnega pristopa k tem vprašanjem in predvsem pomembnost nenehnega sodelovanja med pogodbenicami pri izvajanju konvencije in protokola,

KI OB SPOZNANJU, da bi bilo zaželeno, da bi bili na državni ali regionalni ravni sprejeti taki ukrepi za preprečevanje in odpravljanje onesnaževanja morskega okolja z odmetavanjem v morje, ki so strožji od tistih, ki jih predvidevajo mednarodne konvencije ali druge vrste sporazumov v svetovnem merilu,

KI UPOŠTEVAJO ustrezne mednarodne sporazume in ukrepe, predvsem Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, 1982, Deklaracijo iz Ria o okolju in razvoju ter Agendo 21,

KI PRIZNAVAJO tudi interese in zmožnosti držav v razvoju in predvsem majhnih otoških držav v razvoju

IN KER SO PREPRIČANE, da se nadaljnji mednarodni ukrepi za preprečevanje, zmanjševanje, in če je to izvedljivo, odpravljanje onesnaževanja morja, ki ga povzroča odmetavanje odpadnih in drugih snovi, lahko in morajo nemudoma sprejeti, da se bo zavarovalo in ohranilo morsko okolje, človekove dejavnosti pa se opravljale na tak način, da bo morski ekosistem lahko tudi v prihodnje prenesel dovoljene vrste rabe morja in da bo lahko zadovoljeval potrebe sedanjih in prihodnjih generacij,


SO SE SPORAZUMELE, kot sledi:
1. ČLEN

OPREDELITEV IZRAZOV

V tem protokolu:

1 "Konvencija" pomeni Konvencijo o preprečevanju onesnaženja morja z odpadnimi in drugimi snovmi, 1972, s spremembami.

2 "Organizacija"pomeni Mednarodno pomorsko organizacijo.

3 "Generalni sekretar"pomeni generalnega sekretarja organizacije.

4. .1 "Odmetavanje"pomeni:
5 .1 "Sežiganje na morju" pomeni zgorevanje odpadkov ali drugih snovi na ladji, ploščadi ali drugi umetni konstrukciji na morju zaradi njihove namerne odstranitve s toplotnim uničenjem.

.2 "Sežiganje na morju" ne vključuje sežiganja odpadkov ali drugih snovi na ladji, ploščadi ali drugi umetni konstrukciji na morju, če so ti odpadki ali druge snovi nastali med običajnim opravljanjem dejavnosti na tej ladji, ploščadi ali drugi umetni konstrukciji na morju.

6 "Ladje in letala" pomeni kakršna koli vodna ali zračna plovila. Izraz vključuje tudi plovila na zračni blazini in plavajoče naprave, pa naj bodo na lastni pogon ali brez njega.

7 "Morje" pomeni vse morske vode, razen notranjih morskih voda držav, morsko dno in njegovo podzemlje, ne vključuje pa geoloških usedlin pod morskim dnom, do katerih je dostop mogoč samo s kopnega.

8 "Odpadki ali druge snovi" pomeni material in sestavine ne glede na vrsto, obliko ali opis.

9 "Dovoljenje" pomeni dovolilnico, izdano vnaprej in v skladu z ustreznimi ukrepi, sprejetimi na podlagi drugega pododstavka prvega odstavka 4. člena in drugega odstavka 8. člena.

10 "Onesnaževanje" pomeni neposreden ali posreden vnos odpadkov ali drugih snovi v morje zaradi človekove dejavnosti, ki ima ali lahko ima za posledico škodljive učinke, ki prizadenejo žive morske vire in ekosisteme, ogrožajo človekovo zdravje, ovirajo dejavnosti na morju, vključno z ribolovom in drugimi zakonitimi vrstami uporabe morja, vplivajo na poslabšanje kakovosti morske vode za uporabo in na zmanjšanje uživanja okolja.
2. ČLEN
CILJI

Pogodbenice posamezno in skupaj ohranjajo in varujejo morsko okolje pred vsemi viri onesnaževanja in v skladu s svojimi znanstvenimi, strokovnimi in gospodarskimi zmožnostmi sprejemajo učinkovite ukrepe za preprečevanje, zmanjševanje, in kadar je izvedljivo, odpravljanje onesnaževanja, povzročenega z odmetavanjem odpadkov ali drugih snovi v morje ali njihovim sežiganjem na morju. Če je to ustrezno, med seboj usklajujejo svoje usmeritve na tem področju.
3. ČLEN

SPLOŠNE OBVEZNOSTI

1 Pri izvajanju tega protokola pogodbenice uporabljajo previdnostni pristop k varstvu okolja pred odmetavanjem odpadkov ali drugih snovi, pri čemer izvajajo ustrezne preprečitvene ukrepe, če obstaja utemeljen razlog za sum, da lahko odpadki ali druge snovi, vnesene v morsko okolje, povzročijo škodo, čeprav ni prepričljivih dokazov o vzročni zvezi med vnosi in njihovimi učinki.

2 Ob upoštevanju, naj onesnaževalec načeloma krije stroške onesnaževanja, si vsaka pogodbenica prizadeva spodbujati postopke, po katerih tisti, ki jim je dovolila izvajati odmetavanje ali sežiganje na morju, krijejo stroške izpolnjevanja zahtev po preprečevanju onesnaževanja in nadziranju dovoljenih dejavnosti ob upoštevanju javnega interesa.

3 Pri izvajanju določb tega protokola pogodbenice ravnajo tako, da neposredno ali posredno ne prenašajo škode ali verjetne škode z enega dela okolja na drugega ali ne spreminjajo ene vrsto onesnaževanja v drugo.

4 Nobena določba tega protokola se ne razlaga tako, da pogodbenicam preprečuje, da bi posamezno ali skupaj v skladu z mednarodnim pravom sprejele strožje ukrepe za preprečevanje, zmanjševanje, in če je to izvedljivo, odpravljanje onesnaževanja.
4. ČLEN

ODMETAVANJE ODPADKOV ALI DRUGIH SNOVI

1 .1 Pogodbenice prepovedujejo odmetavanje kakršnih koli odpadkov ali drugih snovi, razen tistih, naštetih v prilogi 1.

.2 Za odmetavanje odpadkov ali drugih snovi, naštetih v prilogi 1, je potrebno dovoljenje. Pogodbenice sprejmejo upravne ali zakonodajne ukrepe, s katerimi zagotavljajo, da so izdaja dovoljenj in pogoji iz dovoljenja v skladu z določbami priloge 2. Posebna pozornost se mora namenjati možnostim za izogibanje odmetavanja v korist okolju prijaznih drugih možnosti.

2 Nobena določba tega protokola se ne razlaga tako, da posamezni pogodbenici preprečuje, da bi prepovedala odmetavanje odpadkov ali drugih snovi, omenjenih v prilogi 1. Ta pogodbenica organizacijo uradno obvesti o takih ukrepih.
5. ČLEN

SEŽIGANJE NA MORJU

Pogodbenice prepovejo sežiganje odpadkov ali drugih snovi na morju.

6. ČLEN

IZVOZ ODPADKOV ALI DRUGIH SNOVI

Pogodbenice ne dovoljujejo, da bi se odpadki ali druge snovi izvažale v druge države zaradi odmetavanja ali sežiganja na morju.
7. ČLEN

NOTRANJE MORSKE VODE

1 Ne glede na vse druge določbe tega protokola se ta protokol nanaša na notranje morske vode samo v obsegu, določenem v drugem in tretjem odstavku.

2 Vsaka pogodbenica po lastnem preudarku uporablja določbe tega protokola, sprejme druge učinkovite dopustne in urejevalne ukrepe za nadzor namernega odlaganja odpadkov ali drugih snovi v notranje morske vode, če bi tako odlaganje, opravljeno na morju, pomenilo "odmetavanje" ali "sežiganje na morju"v pomenu 1. člena.

3 Vsaka pogodbenica zagotavlja organizaciji informacije o zakonodaji in institucionalnih mehanizmih za izvajanje, skladnost in uveljavitev v notranjih morskih vodah. Pogodbenice si morajo poleg tega kar najbolj prizadevati za prostovoljno zagotavljanje zbirnih poročil o vrstah in lastnostih snovi, odvrženih v notranje morske vode.
8. ČLEN

IZJEME

1 Določbe prvega odstavka 4. člena in 5. člena se ne uporabljajo, če je treba zagotoviti varnost človeškega življenja ali ladij, letal, ploščadi ali drugih umetnih konstrukcij na morju ob višji sili, ki jo povzročijo neurja, ali, ko je ogroženo človeško življenje ali je resnično ogrožena varnost ladij, letal, ploščadi ali drugih umetnih konstrukcij na morju, če je odmetavanje ali sežiganje na morju videti kot edini način, da se prepreči nevarnost, in če je verjetno, da bo škoda zaradi takega odmetavanja ali sežiganja na morju manjša, kot bi sicer bila. Odmetavanje ali sežiganje na morju se opravi tako, da je verjetnost ogrožanja človeškega življenja ali življenja v morju čim manjša, kar je treba takoj sporočiti organizaciji.

2 Pogodbenica lahko izda dovoljenje ne glede na prvi odstavek 4. člena in 5. člen v izrednih razmerah, ki pomenijo nesprejemljivo grožnjo zdravju ljudi, varnosti ali morskemu okolju in ne dopuščajo nobene druge izvedljive rešitve. Preden to stori, se pogodbenica posvetuje z drugo državo ali drugimi državami, ki so verjetno zaradi tega prizadete, in z organizacijo, ki pogodbenici v skladu s šestim odstavkom 18. člena, potem ko se je posvetovala z drugimi pogodbenicami in po potrebi tudi s pristojnimi mednarodnimi organizacijami, nemudoma priporoči najustreznejše postopke. Pogodbenica ta priporočila upošteva, če je to izvedljivo glede na čas, v katerem mora ukrepati, in glede na izpolnjevanje splošne obveznosti, da ne škoduje morskemu okolju, in organizacijo obvesti o svojem ukrepanju. Pogodbenice se zavezujejo, da si bodo v takih razmerah pomagale.

3 Vsaka pogodbenica se lahko odpove svojim pravicam po drugem odstavku ob ratifikaciji tega protokola ali pristopu k njemu oziroma po ratifikaciji tega protokola ali pristopu k njemu.
9. ČLEN

IZDAJANJE DOVOLJENJ IN POROČANJE

1 Vsaka pogodbenica imenuje ustrezen organ ali ustrezne organe, ki

.1 izdajajo dovoljenja v skladu s tem protokolom;

.2 vodijo evidenco o vrstah in količinah vseh odpadkov ali drugih snovi, za katere so bila izdana dovoljenja za odmetavanje, in če je to izvedljivo, o dejansko odmetanih količinah in kraju, času in načinu odmetavanja ter

.3 posamezno ali skupaj z drugimi pogodbenicami in pristojnimi mednarodnimi organizacijami spremljajo stanje morja za izvajanje tega protokola.

2 Ustrezni organ ali organi pogodbenice v skladu s tem protokolom izdajajo dovoljenja za tiste odpadke ali druge snovi, namenjene odmetavanju, ali kot to predvideva drugi odstavek 8. člena, sežiganju na morju, ki so:

.1 natovorjeni na njenem ozemlju in

.2 natovorjeni na ladjo ali letalo, ki je registrirano na njenem ozemlju ali plove ali leti pod njeno zastavo, če poteka natovarjanje na ozemlju države, ki ni pogodbenica tega protokola.

3 Ob izdaji dovoljenj pristojni organ ali organi ravnajo v skladu z zahtevami 4. člena, skupaj z dodatnimi merili, ukrepi in pogoji, ki se jim zdijo ustrezni.

4 Vsaka pogodbenica neposredno ali prek sekretariata, ustanovljenega na podlagi regionalnega sporazuma, poroča organizaciji in po potrebi drugim pogodbenicam o:

.1 podatkih, navedenih v drugem in tretjem odstavku 1. člena;

.2 upravnih in zakonodajnih ukrepih, sprejetih za izvajanje določb tega protokola, vključno s pregledom ukrepov za uveljavitev, in o

.3 učinkovitosti ukrepov, iz drugega odstavka 4. člena in o težavah, s katerimi se srečuje pri izvajanju teh ukrepov.

Informacije iz drugega in tretjega pododstavka prvega odstavka se pošiljajo vsako leto. Informacije, iz drugega in tretjega pododstavka četrtega odstavka se pošiljajo redno.

5 Poročila, poslana na podlagi drugega in tretjega pododstavka četrtega odstavka ovrednoti ustrezen pomožni organ, imenovan na zasedanju pogodbenic. Ta organ poroča o svojih ugotovitvah na ustreznem zasedanju ali posebej sklicanem zasedanju pogodbenic.
10. ČLEN

UPORABA IN UVELJAVITEV

1 Vsaka pogodbenica uporablja ukrepe, potrebne za izvajanje tega protokola, za vse:

.1 ladje in letala, ki so registrirani na njenem ozemlju ali plovejo ali letijo pod njeno zastavo;

.2 ladje in letala, ki na njenem ozemlju natovarjajo odpadke ali druge snovi, namenjene odmetavanju ali sežiganju na morju, in

.3 ladje, letala in ploščadi ali druge umetne konstrukcije, za katere se domneva, da se ukvarjajo z odmetavanjem ali sežiganjem na morju na območjih, na katerih ima pravico uresničevati svojo pristojnost v skladu z mednarodnim pravom.

2 Vsaka pogodbenica v skladu z mednarodnim pravom sprejme ustrezne ukrepe, da prepreči in po potrebi kaznuje dejanja, ki so v nasprotju z določbami tega protokola.

3 Pogodbenice soglašajo, da bodo sodelovale pri pripravi postopkov za učinkovito uporabo tega protokola na območjih, ki so zunaj pristojnosti katere koli države, vključno s postopki za prijavljanje ladij in letal, za katere se ugotovi, da odpadke odmetavajo ali sežigajo na morju v nasprotju z določbami tega protokola.

4 Ta protokol se ne nanaša na tiste ladje in letala, ki uživajo državno imuniteto po mednarodnem pravu. Vsaka pogodbenica pa si s sprejetjem ustreznih ukrepov prizadeva, da bodo ladje in letala, ki so v njeni lasti ali uporabi, delovale skladno s ciljem in namenom tega protokola, o čemer obvešča organizacijo.

5 Država lahko v času, ko izrazi svoje soglasje, da bo zavezana s tem protokolom, ali kadar koli pozneje izjavi, da bo uporabljala določbe tega protokola za svoje ladje in letala iz četrtega odstavka, s čimer priznava, da samo ta država lahko izvaja te določbe zoper take ladje in letala.
11. ČLEN

POSTOPKI ZA SKLADNOST

1 Najpozneje dve leti po začetku veljavnosti tega protokola pogodbenice na zasedanju vzpostavijo postopke in mehanizme za presojo in spodbujanje skladnosti s tem protokolom. Taki postopki in mehanizmi so uvedeni, da bi na konstruktiven način omogočili izčrpno in odprto izmenjavo informacij.

2 Po tehtni presoji informacij, poslanih na podlagi tega protokola, in priporočil, danih v okviru postopkov ali mehanizmov iz prvega odstavka, se lahko na zasedanju pogodbenic pogodbenicam in nepogodbenicam ponudijo nasveti, pomoč ali sodelovanje.
12. ČLEN

REGIONALNO SODELOVANJE

Da bi pogodbenice, ki imajo skupne interese za varstvo morskega okolja na določenem geografskem območju, spodbudile cilje tega protokola, si ob upoštevanju značilnih regionalnih posebnosti prizadevajo okrepiti regionalno sodelovanje, vključno s sklenitvijo regionalnih sporazumov, skladnih s tem protokolom, o preprečevanju, zmanjševanju, in če je to izvedljivo, odpravljanju onesnaževanja, ki ga na morju povzroča odmetavanje ali sežiganje odpadkov ali drugih snovi. Pogodbenice si prizadevajo sodelovati s podpisnicami regionalnih sporazumov, da bi uskladile postopke, ki jih morajo upoštevati pogodbenice različnih zadevnih konvencij.
13. ČLEN

STROKOVNO SODELOVANJE IN POMOČ

1 Pogodbenice s sodelovanjem v organizaciji in usklajevanjem z drugimi pristojnimi mednarodnimi organizacijami spodbujajo dvostransko in večstransko pomoč pri preprečevanju, zmanjševanju, in če je to izvedljivo, odpravljanju onesnaževanja, ki je posledica odmetavanja, opredeljenega v tem protokolu, tistim pogodbenicam, ki za pomoč zaprosijo zaradi:

.1 usposabljanja znanstvenega in strokovnega osebja za raziskovanje, spremljanje in izvajanje, če je primerno, skupaj z dobavo potrebne opreme in naprav, da se okrepi državna usposobljenost;

.2 svetovanja o izvajanju tega protokola;

.3 informacijskega in strokovnega sodelovanja pri največjem mogočem zmanjšanju odpadkov in postopkih za čisto proizvodnjo;

.4 informacijskega in strokovnega sodelovanja pri odlaganju in obdelavi odpadkov ter drugih ukrepih za preprečevanje, zmanjšanje, in če je to izvedljivo, odpravljanje onesnaževanja, ki ga povzroča odmetavanje, in zaradi

.5 dostopa do okoljsko zdravih tehnologij in ustreznega znanja ter izkušenj in zaradi njihovega prenosa, predvsem v države v razvoju in države na prehodu v tržna gospodarstva, po ugodnih pogojih skupaj z dogovorjenimi koncesijskimi in preferencialnimi pogoji ob upoštevanju potrebe po varstvu pravic intelektualne lastnine ter posebnih potreb držav v razvoju in držav na prehodu v tržna gospodarstva.

2 Organizacija opravlja te naloge:

.1 pošilja vloge pogodbenic za strokovno sodelovanje drugim pogodbenicam ob upoštevanju dejavnikov, kot so strokovne zmožnosti;

.2 usklajuje vloge za pomoč z drugimi pristojnimi mednarodnimi organizacijami, če je to ustrezno, in

.3 ob upoštevanju ustreznih virov pomaga državam v razvoju in tistim državam na prehodu v tržna gospodarstva, ki so izrazile svojo namero, da bodo postale pogodbenice tega protokola, in proučuje možnosti za popolno izvajanje protokola.
14. ČLEN

ZNANSTVENO IN STROKOVNO RAZISKOVANJE

1 Pogodbenice sprejmejo ustrezne ukrepe za spodbujanje in olajšanje znanstvenega in strokovnega raziskovanja o preprečevanju, zmanjševanju, in če je to izvedljivo, odpravljanju onesnaževanja zaradi odmetavanja in drugih virov onesnaževanja morja, pomembnega za ta protokol. Raziskovanje mora vključevati predvsem opazovanje, merjenje, vrednotenje in analizo onesnaževanja po znanstvenih metodah.

2 Da bi uresničile cilje tega protokola, pogodbenice spodbujajo dostopnost ustreznih informacij za druge pogodbenice, ki zaprosijo za podatke o:

.1 znanstvenih in strokovnih dejavnostih in ukrepih, sprejetih v skladu s tem protokolom;

.2 pomorskih znanstvenih in strokovnih programih in njihovih ciljih ter o

.3 vplivih, opaženih s spremljanjem in ocenjevanjem iz tretjega pododstavka prvega odstavka 9. člena.
15. ČLEN

ODGOVORNOST

Pogodbenice se v skladu z načeli mednarodnega prava o odgovornosti držav za škodo, prizadejano okolju drugih držav ali kateremu koli drugemu območju okolja, zavezujejo, da bodo razvijale postopke za ugotavljanje odgovornosti, nastale zaradi odmetavanja ali sežiganja odpadkov ali drugih snovi na morju.
16. ČLEN

REŠEVANJE SPOROV

1 Vsi spori zaradi razlage ali uporabe tega protokola se na prvi stopnji rešujejo s pogajanjem, poravnavo ali spravo ali po drugi miroljubni poti, ki jo izberejo stranke v sporu.

2 Če spor ni rešen v dvanajstih mesecih po tem, ko je ena pogodbenica uradno obvestila drugo, da spor med njima obstaja, je spor na zahtevo stranke v sporu rešen z arbitražnim postopkom iz priloge 3, razen če se stranki v sporu sporazumeta, da bosta uporabili enega od postopkov, naštetih v prvem odstavku 287. člena Konvencije Združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu, 1982. Stranki v sporu se lahko o tem sporazumeta, ne glede na to, ali sta državi pogodbenici Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, 1982.

3 Če je dosežen dogovor, da se uporabi eden od postopkov, naštetih v prvem odstavku 287. člena Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, 1982, se določbe XV. dela omenjene konvencije, ki se navezujejo na izbrani postopek, prav tako smiselno uporabljajo.

4 Dvanajstmesečno obdobje iz drugega odstavka se z medsebojnim soglasjem vpletenih strank lahko podaljša za nadaljnjih dvanajst mesecev.

5 Ne glede na drugi odstavek lahko vsaka država, če je stranka v sporu zaradi razlage ali uporabe prvega ali drugega odstavka 3. člena, ko da svoje soglasje, da jo zavezuje ta protokol, uradno obvesti generalnega sekretarja o tem, da bo njeno soglasje potrebno, pred rešitvijo spora z arbitražnim postopkom, določenim v prilogi 3.
17. ČLEN

MEDNARODNO SODELOVANJE

Pogodbenice v pristojnih mednarodnih organizacijah spodbujajo cilje tega protokola.
18. ČLEN

ZASEDANJA POGODBENIC

1 Na zasedanjih ali posebnih zasedanjih pogodbenice stalno pregledujejo izvajanje tega protokola in vrednotijo njegovo učinkovitost, da bi prepoznale načine za okrepitev delovanja, kadar je potrebno, za preprečevanje, zmanjševanje, in če je to izvedljivo, odpravljanje onesnaževanja, ki ga povzročata odmetavanje in sežiganje odpadkov ali drugih snovi na morju. V ta namen lahko pogodbenice na svojih zasedanjih ali posebnih zasedanjih:

.1 pregledajo in sprejmejo spremembe tega protokola v skladu z 21. in 22. členom;

.2 ustanovijo potrebne pomožne organe, da bodo proučevali zadeve in olajšali izvajanje tega protokola;

.3 povabijo ustrezne strokovne organe, da svetujejo pogodbenicam ali organizaciji o zadevah, pomembnih za ta protokol;

.4 spodbujajo sodelovanje s pristojnimi mednarodnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s preprečevanjem in nadzorom onesnaževanja;

.5 proučujejo informacije, ki so dane na voljo v četrtem odstavku 9 člena;

.6 po posvetu s pristojnimi mednarodnimi organizacijami pripravljajo ali sprejemajo postopke iz drugega odstavka 8. člena, vključno s temeljnimi merili za določanje izjemnih in izrednih razmer, in postopke za posvetovalne predloge in varno odlaganje snovi v morje v takih okoliščinah;

.7 proučujejo in sprejemajo sklepe in

.8 proučujejo vsako dodatno ravnanje, ki je morda potrebno.

2 Pogodbenice na svojem prvem zasedanju po potrebi sprejmejo poslovnik.

19. ČLEN

NALOGE ORGANIZACIJE

1 Organizacija je odgovorna za naloge sekretariata, povezane s tem protokolom. Vsaka pogodbenica tega protokola, ki ni članica te organizacije, ustrezno prispeva k plačilu izdatkov, ki jih ima organizacija z opravljanjem teh nalog.

2 Med nalogami sekretariata, ki se nanašajo na ta protokol, so:

.1 sklicevanje zasedanj pogodbenic enkrat letno, če pogodbenice ne sklenejo drugače, in posebnih zasedanj pogodbenic, kadar to zahtevata dve tretjini pogodbenic;

.2 svetovanje, kadar je zaprošeno, o izvajanju tega protokola in o smernicah ter postopkih tega protokola;

.3 proučevanje vprašanj in informacij pogodbenic, posvetovanje z njimi in s pristojnimi mednarodnimi organizacijami ter dajanje priporočil pogodbenicam o vprašanjih, ki so s tem protokolom povezana, vendar ne posebej zajeta v njem;

.4 priprava in izvajanje postopkov iz šestega odstavka 18. člena v sodelovanju s pogodbenicami in pristojnimi mednarodnimi organizacijami ter pomoč pri pripravi in izvajanju teh postopkov;

.5 pošiljanje vseh uradnih obvestil, ki jih organizacija prejme v skladu s tem protokolom, pogodbenicam, in

.6 priprava proračuna in finančnega poročila o izvajanju tega protokola, ki se razdelita vsem pogodbenicam, vsaki dve leti.

3 Če so na voljo ustrezna sredstva, organizacija poleg zahtev iz tretjega pododstavka drugega odstavka 13. člena:

.1 sodeluje pri presojah stanja v morskem okolju in

.2 sodeluje s pristojnimi mednarodnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s preprečevanjem in nadzorom onesnaževanja.
20. ČLEN

PRILOGE

Priloge k temu protokolu so njegov sestavni del.

21. ČLEN

SPREMEMBE PROTOKOLA

1 Vsaka pogodbenica lahko predlaga spremembe členov tega protokola. Organizacija sporoči besedilo predlagane spremembe pogodbenicam vsaj šest mesecev pred obravnavo spremembe na zasedanju ali posebnem zasedanju pogodbenic.

2 Spremembe členov tega protokola se sprejmejo z dvetretjinsko večino pogodbenic, ki so navzoče in glasujejo na zasedanju ali posebnem zasedanju pogodbenic, pooblaščenih v ta namen.

3 Za pogodbenice, ki so sprejele spremembo, začne veljati šestdeseti dan po tem, ko sta dve tretjini pogodbenic pri organizaciji deponirali listino o sprejetju spremembe. Zatem začne sprememba za vsako drugo pogodbenico veljati šestdeseti dan po datumu, ko je ta pogodbenica deponirala svojo listino o sprejetju spremembe.

4 Generalni sekretar obvesti pogodbenice o vsaki spremembi, sprejeti na zasedanju pogodbenic, in o datumu, ko ta sprememba začne veljati za vse in vsako pogodbenico posebej.

5 Po začetku veljavnosti spremembe tega protokola vsaka država, ki postane pogodbenica tega protokola, postane tudi pogodbenica spremenjenega protokola, razen če se dve tretjini pogodbenic, ki so navzoče in glasujejo na zasedanju ali posebnem zasedanju pogodbenic, na katerem se sprejema sprememba, o tem ne dogovorita drugače.
22. ČLEN

SPREMEMBA PRILOG

1 Vsaka pogodbenica lahko predlaga spremembe prilog tega protokola. Organizacija sporoči besedilo predlagane spremembe pogodbenicam vsaj šest mesecev pred obravnavo spremembe na zasedanju ali posebnem zasedanju pogodbenic.

2 Spremembe prilog, razen spremembe priloge 3, bodo temeljile na znanstvenih ali strokovnih spoznanjih in bodo lahko upoštevale pravne, socialne ali gospodarske dejavnike. Take spremembe se sprejmejo z dvetretjinsko večino pogodbenic, ki so navzoče in glasujejo na zasedanju ali posebnem zasedanju pogodbenic, pooblaščenih v ta namen.

3 Organizacija pogodbenicam nemudoma sporoči spremembe prilog, sprejete na zasedanju ali posebnem zasedanju pogodbenic.

4 Spremembe prilog, razen kot je določeno v sedmem odstavku, začnejo za vsako pogodbenico veljati takoj po uradnem obvestilu, poslanem organizaciji, da je pogodbenica sprejela spremembe, ali 100 dni po datumu sprejetja sprememb na zasedanju pogodbenic, če je to pozneje, razen za pogodbenice, ki pred potekom 100 dni izjavijo, da v tistem času sprememb ne morejo sprejeti. Pogodbenica lahko predhodno izjavo o ugovoru kadar koli nadomesti s sprejetjem spremembe, tako da predhodno zavrnjena sprememba nato začne veljati za to pogodbenico.

5 Generalni sekretar pogodbenice nemudoma obvesti, da so listine o sprejetju ali ugovoru deponirane pri organizaciji.

6 Nova priloga ali sprememba priloge, ki se nanaša na spremembo členov tega protokola, ne začne veljati, dokler ne začne veljati sprememba členov tega protokola.

7 Za spremembe priloge 3 v zvezi z arbitražnim postopkom in sprejetjem ter začetkom veljavnosti novih prilog se uporabljajo postopki za spremembe členov tega protokola.
23. ČLEN

RAZMERJE MED PROTOKOLOM IN KONVENCIJO

Ta protokol bo nadomestil konvencijo za tiste pogodbenice tega protokola, ki so tudi pogodbenice konvencije.
24. ČLEN

PODPIS, RATIFIKACIJA, SPREJETJE,
ODOBRITEV IN PRISTOP

1 Protokol je vsem državam na voljo za podpis na sedežu organizacije od 1. aprila 1997 do 31. marca 1998, zatem pa je državam na voljo za pristop.

2 Države lahko postanejo pogodbenice tega protokola, če:

.1 ga podpišejo brez pridržka ratifikacije, sprejetja ali odobritve ali

.2 ga podpišejo s pridržkom ratifikacije, sprejetja ali odobritve, nato pa ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo ali

.3 k njemu pristopijo.

3 Protokol se ratificira, sprejme, odobri ali se pristopi k njemu z deponiranjem ustrezne listine pri generalnem sekretarju.
25. ČLEN

ZAČETEK VELJAVNOSTI

1 Ta protokol začne veljati trideseti dan po dnevu, ko:

.1 vsaj 26 držav izrazi svoje soglasje o tem, da jih zavezuje ta protokol v skladu s 24. členom, in

.2 je vsaj 15 pogodbenic konvencije med državami iz prvega pododstavka prvega odstavka.

2 Za vsako državo, ki je izrazila soglasje, da jo ta protokol v skladu s 24. členom zavezuje po dnevu iz prvega odstavka, začne ta protokol veljati trideseti dan po dnevu, ko je ta država izrazila svoje soglasje.
26. ČLEN

PREHODNO OBDOBJE

1 Vsaka država, ki pred 31. decembrom 1996 ni bila pogodbenica konvencije in soglaša, da jo ta protokol zavezuje, preden začne veljati ali v petih letih po njegovem začetku veljavnosti, lahko s svojim soglasjem uradno obvesti generalnega sekretarja, da iz razlogov, navedenih v uradnem obvestilu, v prehodnem obdobju, ki ne bo daljše od obdobja iz četrtega odstavka, ne bo mogla upoštevati posebnih določb tega protokola, razen tistih iz drugega odstavka.

2 Nobeno uradno obvestilo iz prvega odstavka ne vpliva na obveznosti pogodbenic tega protokola v zvezi s sežiganjem na morju ali odmetavanjem radioaktivnih odpadkov ali drugih radioaktivnih snovi.

3 Vsaka pogodbenica tega protokola, ki je generalnega sekretarja na podlagi prvega odstavka uradno obvestila, da v posebnem prehodnem obdobju ne bo mogla delno ali v celoti upoštevati prvega odstavka 4. člena ali 9. člena, kljub temu v tem obdobju prepoveduje odmetavanje odpadkov ali drugih snovi, za katere ni izdala dovoljenja, in si čim bolj prizadeva za sprejetje upravnih ali zakonodajnih ukrepov, s katerimi zagotovijo, da so izdaja dovoljenj in pogoji iz njih v skladu z določbami priloge 2, in generalnega sekretarja uradno obvesti o vsakem izdanem dovoljenju.

4 Nobeno prehodno obdobje, navedeno v uradnem obvestilu, poslanem na podlagi prvega odstavka, ni daljše od pet let po predložitvi uradnega obvestila.

5 Pogodbenice, ki so na podlagi prvega odstavka oddale uradno obvestilo, na prvem zasedanju pogodbenic, sklicanem po deponiranju njihove listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu k njej, predstavijo program in časovni načrt za popolno skladnost s tem protokolom skupaj z zahtevki za ustrezno strokovno sodelovanje in pomoč v skladu s 13. členom tega protokola.

6 Pogodbenice, ki so na podlagi prvega odstavka oddale uradno obvestilo, vzpostavijo postopke in mehanizme za prehodno obdobje, v katerem bodo izvajale in spremljale predložene programe za popolno skladnost s tem protokolom. Te pogodbenice na vsakem zasedanju, sklicanem v prehodnem obdobju, predložijo poročilo o napredku za doseganje skladnosti zaradi ustreznega ukrepanja.

27. ČLEN

ODPOVED

1 Vsaka pogodbenica lahko odpove protokol kadar koli po poteku dveh let od dneva, ko je ta protokol začel veljati zanjo.

2 Protokol se odpove z listino o odpovedi generalnemu sekretarju.

3 Odpoved začne veljati eno leto po tem, ko generalni sekretar prejme listino o odpovedi, ali po toliko daljšem obdobju, kot je lahko določeno v tej listini.
28. ČLEN

DEPOZITAR

1 Protokol se deponira pri generalnem sekretarju.

2 Poleg nalog iz petega odstavka 10. člena, petega odstavka 16. člena, četrtega odstavka 21. člena, petega odstavka 22. člena in petega odstavka 26. člena generalni sekretar:

.1 obvesti vse države, ki so podpisale ta protokol ali pristopile k njemu, o:

.2 pošlje overjene kopije tega protokola vsem državam, ki so ga podpisale ali pristopile k njemu.

3 Takoj ko začne protokol veljati, generalni sekretar pošlje overjeno kopijo protokola sekretariatu Združenih narodov za vpis v register in objavo v skladu s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov.
29. ČLEN

VERODOSTOJNA BESEDILA

Protokol je sestavljen v enem izvirniku v arabskem, kitajskem, angleškem, francoskem, ruskem in španskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.

DA BI TO POTRDILI, so podpisani, ki so jih za to pravilno pooblastile njihove vlade, podpisali ta protokol.


SESTAVLJENO V LONDONU sedmega novembra tisoč devetsto šestindevetdeset.



PRILOGA 1

ODPADKI ALI DRUGE SNOVI, KI
SE LAHKO ODMETAVAJO


1 Odpadki ali druge snovi, ki se lahko odmetavajo, pri čemer se je treba zavedati ciljev in splošnih obveznosti iz tega protokola, opredeljenih v 2. in 3. členu, so:

.1 snovi pri izkopu;

.2 blato iz čistilnih naprav;

.3 ribji odpadki ali snovi, ki nastanejo pri industrijski predelavi rib;

.4 ladje in ploščadi ali druge umetne konstrukcije na morju;

.5 neaktivne, anorganske geološke snovi;

.6 organske snovi naravnega izvora in

.7 večji kosi, ki so v glavnem iz železnih, jeklenih, betonskih in podobnih neškodljivih snovi, ki imajo škodljiv fizični vpliv na okolje, in le v okoliščinah, ko se ti odpadki kopičijo na krajih, kot so majhni otoki s težko dostopnimi skupnostmi, ki praktično nimajo drugih možnosti odlaganja kot odmetavanje.

2 Odpadki ali druge snovi iz četrtega in sedmega pododstavka prvega odstavka, se lahko odmetavajo, če so bile snovi, ki lahko imajo za posledico na površini plavajoče razbitine ali drugače prispevajo k onesnaževanju morskega okolja, v največji mogoči meri odstranjene in če odložene snovi niso resna ovira za ribolov ali plovbo.

3 Ne glede na navedeno, snovi iz sedmega in prvega pododstavka prvega odstavka, katerih stopnje radioaktivnosti so večje od najmanjših koncentracij (brez radioaktivnosti), kot je te stopnje opredelila Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA), sprejele pa pogodbenice, niso primerne za odmetavanje, pod nadaljnjim pogojem, da pogodbenice v 25 letih od 20. februarja 1994 dalje in nato vsakih 25 let opravijo znanstveno raziskavo o vseh radioaktivnih odpadkih in drugih radioaktivnih snoveh, razen o visokoradioaktivnih odpadkih ali snoveh ob upoštevanju še drugih dejavnikov, ki jih imajo pogodbenice za primerne, in ponovno pregledajo prepoved odmetavanja takih snovi v skladu s postopki, naštetimi v 22. členu.



PRILOGA 2

OCENA ODPADKOV ALI DRUGIH SNOVI,
KI SE LAHKO ODMETAVAJO

SPLOŠNO

1 Sprejetje odmetavanja pod določenimi okoliščinami ne odvezuje obveznosti po tej prilogi, da si je treba nadalje prizadevati za zmanjšanje potrebe po odmetavanju.

PRESOJA PREPREČEVANJA NASTAJANJA ODPADKOV

2 Na začetnih stopnjah presoje drugih možnosti, kot je odmetavanje, je treba, če je to primerno, ovrednotiti tudi:

.1 vrste, količine in relativne stopnje nevarnosti proizvedenih odpadkov;

.2 načine proizvodnega procesa in vire odpadkov v tem procesu ter

.3 izvedljivost naslednjih metod zmanjševanja/preprečevanja nastajanja odpadkov:

.1 preoblikovanje proizvodov;

.2 čista tehnologija proizvodnje;

.3 sprememba procesov;

.4 nadomeščanje vnosov in

.5 recikliranje z zaprto zanko na kraju samem.

3 Če potrebna presoja odkrije, da obstajajo možnosti za preprečevanje nastajanja odpadkov pri viru, se od prosilca pričakuje, da bo v sodelovanju z ustreznimi lokalnimi in državnimi agencijami pripravil in izvajal strategijo za preprečevanje nastajanja odpadkov, kar vključuje cilje za zmanjševanje odpadkov in zagotavljanje nadaljnjih presoj za preprečevanje nastajanja odpadkov zaradi uresničevanja teh ciljev. Glede na to izdaja dovoljenj ali sklepov o podaljšanju veljavnosti zagotavlja skladnost z zahtevami po zmanjševanju in preprečevanju nastajanja odpadkov.

4 Cilja ravnanja z odpadki pri izkopanih snoveh in blata iz čistilnih naprav morata biti ugotavljanje in nadzorovanje virov onesnaženja. To se mora doseči z izvajanjem strategij za preprečevanje nastajanja odpadkov in zahteva sodelovanje med ustreznimi lokalnimi in državnim agencijami, vključenimi v nadzor točkovnih in razpršenih virov onesnaženja. Dokler ta cilj ni izpolnjen, se problematika onesnaženih izkopanih snovi lahko rešuje z metodami za ravnanje z odpadki na morju in na kopnem.

VIDIK MOGOČIH VRST RAVNANJA Z ODPADKI

5 Vloge za odmetavanje odpadkov ali drugih snovi temeljijo na ustreznemu spoznanju o hierarhičnem zaporedju mogočih vrst ravnanja z odpadki, ki pomeni te stopnje rastočega vpliva na okolje:

.1 ponovna uporaba;

.2 recikliranje na drugem kraju;

.3 uničenje nevarnih sestavin;

.4 obdelava za zmanjšanje ali odpravo učinka nevarnih sestavin in

.5 odlaganje na kopno, zrak ali v vodo.

6 Dovoljenje za odmetavanje odpadkov ali drugih snovi se zavrne, če organ, ki izdaja dovoljenje, ugotovi, da obstajajo ustrezne možnosti za ponovno uporabo, recikliranje ali obdelavo odpadkov brez nepotrebnega tveganja za zdravje ljudi ali varstvo okolja ali nesorazmernih stroškov. Praktična možnost nadomeščanja z drugimi načini odlaganja se mora proučiti glede na primerjalno oceno tveganja, ki vključuje odmetavanje in druge možnosti ravnanja z odpadki.

KEMIJSKE, FIZIKALNE IN BIOLOŠKE LASTNOSTI

7 Podroben opis in značilnosti odpadkov so bistveni pogoj za premislek o mogočih vrstah ravnanja z odpadki in podlaga za odločitev, ali se odpadek lahko odvrže. Če je odpadek tako slabo označen, da njegovega vpliva na zdravje ljudi in varstvo okolja ni mogoče pravilno oceniti, se tak odpadek ne odvrže.

8 Označba odpadkov in njihovih sestavin upošteva:

.1 izvor, skupno količino, obliko in povprečno sestavo;

.2 lastnosti: fizikalne, kemijske, biokemijske in biološke;

.3 strupenost;

.4 obstojnost: fizikalna, kemijska in biološka in

.5 kopičenje in biopretvorbo v bioloških snoveh ali usedlinah.

SEZNAM UKREPOV

9 Vsaka pogodbenica pripravi državni seznam ukrepov, da zagotovi mehanizem za pregled mogočih odpadkov in njihovih sestavin na podlagi njihovih mogočih učinkov na zdravje ljudi in morsko okolje. Pri izbiri snovi, ki naj se vključijo na seznam ukrepov, je treba dati prednost strupenim, obstojnim in bioakumulativnim snovem iz antropogenih virov (npr. kadmij, živo srebro, organohalogenske spojine, naftni ogljikovodiki, in če je to ustrezno, arzen, svinec, baker, cink, berilij, krom, nikelj in vanadij, organosilicijeve spojine, cianidi, fluoridi in pesticidi ali njihovi stranski proizvodi, razen organohalogenskih spojin). Seznam ukrepov se lahko uporabi tudi kot sprožitveni mehanizem za nadaljnje premisleke o preprečevanju nastajanja odpadkov.

10 Seznam ukrepov opredeljuje zgornjo mejo, lahko pa tudi spodnjo. Zgornja meja mora biti postavljena, da se izogne akutnim ali kroničnim vplivom na zdravje ljudi ali na občutljive morske organizme, ki predstavljajo morski ekosistem. Posledica uporabe seznama ukrepov so tri mogoče vrste odpadkov:

.1 odpadki, ki vsebujejo določene snovi ali povzročajo biološke odzive nad določeno zgornjo mejo, se ne odmetavajo, razen če z uporabo posebnih metod ali procesov ravnanja z odpadki postanejo sprejemljivi za odmetavanje;

.2 odpadki, ki vsebujejo določene snovi ali povzročajo biološke odzive pod določenimi spodnjimi mejami, so odpadki, katerih odmetavanje nepomembno vpliva na okolje, in

.3 odpadki, ki vsebujejo določene snovi ali povzročajo biološke odzive pod zgornjo, vendar nad spodnjo mejo, zahtevajo natančnejšo presojo, preden se lahko odloča o njihovi primernosti za odmetavanje.

IZBIRA ODLAGALIŠČ

11 Informacije, potrebne za izbiro odlagališča, vključujejo:

.1 fizikalne, kemijske in biološke značilnosti vodnega stebra in morskega dna;

.2 območje dobrin za uživanje okolja in drugih možnosti za uporabo morja na tem območju;

.3 presojo tokov sestavin, povezanih z odmetavanjem, glede na obstoječe tokove snovi v morskem okolju in

.4 gospodarsko in operativno izvedljivost.

PRESOJA MOGOČIH VPLIVOV

12 Na podlagi presoje mogočih vplivov je treba oblikovati jedrnato izjavo o pričakovanih posledicah mogočih načinov odlaganja v morje ali na kopno, tj. "domnevo o vplivu na okolje". To je podlaga za odločitev, ali naj se predlagani način odlaganja odobri ali zavrne, in za opredelitev zahtev za spremljanje stanja v okolju.

13 Presoja odmetavanja mora vključevati informacije o značilnostih odpadkov, razmerah na predlaganem(ih) odlagališču(ih), tokovih in predlaganih metodah odlaganja ter mora podrobno opredeljevati mogoče vplive na zdravje ljudi, žive vire, dobrine in druge zakonite oblike uporabe morja. Opredeljevati mora naravo, časovni in prostorski obseg ter trajanje pričakovanih vplivov, ki temeljijo na razumnih predpostavkah.

14 Analiza vsake mogoče oblike odlaganja se mora upoštevati z vidika primerjalne presoje teh pomembnih vprašanj: nevarnost za zdravje ljudi, okoljski stroški, nevarnost (vključno z nesrečami), gospodarnost in izključitev nadaljnje uporabe. Če ta presoja odkrije, da ni na voljo ustreznih informacij, s katerimi bi se lahko ugotovili verjetni vplivi predlaganega načina odlaganja, se tak način ne sme nadalje uporabljati. Če poleg tega razlaga primerjalne ocene kaže, da je izbira odmetavanja manj zaželena, se dovoljenje za odmetavanje ne sme izdati.

15 Vsaka presoja se mora končati z mnenjem v podporo sklepu, da se dovoljenje za odmetavanje izda ali zavrne.

SPREMLJANJE STANJA

16 S spremljanjem se preverja, ali so izpolnjeni pogoji iz dovoljenja – spremljanje skladnosti – in ali so bile domneve, sprejete med pregledom dovoljenja s postopkom izbiranja kraja, pravilnega in zadovoljivega za varstvo okolja in zdravje ljudi – spremljanje na kraju samem. Bistveno je, da imajo ti programi spremljanja jasno opredeljene cilje.

DOVOLJENJE IN POGOJI IZ DOVOLJENJA


17 Sklep, da se izda dovoljenje, je mogoč, če je ovrednotenje vplivov dokončano in so zahteve za spremljanje določene. Določbe iz dovoljenja zagotavljajo, če je to izvedljivo, da so okoljske motnje in okoljska škoda čim manjše, koristi pa čim večje. Vsako izdano dovoljenje vsebuje podatke in informacije, ki opredeljujejo:

.1 vrste in vire snovi, ki bodo odvrženi;

.2 kraj odlagališč(a);

.3 način odmetavanja in

.4 zahteve spremljanja in poročanja.

18 Dovoljenja se morajo redno pregledovati ob upoštevanju izidov in ciljev programov spremljanja. Pregled izidov spremljanja bo pokazal, ali naj se programi na kraju samem nadaljujejo, spremenijo ali končajo, in bo prispeval k ozaveščenim sklepom o nadaljnji veljavnosti, spreminjanju ali preklicu dovoljenj. To je pomemben mehanizem povratnih informacij za varstvo zdravja ljudi in morskega okolja.



PRILOGA 3

ARBITRAŽNI POSTOPEK

1. člen

1 Arbitražno sodišče (v nadaljevanju »sodišče«) je ustanovljeno na zahtevo pogodbenice, ki je na podlagi 16. člena tega protokola naslovljena na drugo pogodbenico. Zahtevo za arbitražo sestavlja predstavitev primera skupaj z ustrezno dokumentacijo.

2 Pogodbenica, ki zahteva arbitražo, obvesti generalnega sekretarja o:

.1 svoji zahtevi za arbitražo in

.2 določbah tega protokola, katerih razlaga ali uporaba je po njenem mnenju razlog za nesoglasje.

3 Generalni sekretar pošlje to informacijo vsem državam pogodbenicam.
2. člen

1 Sodišče sestavlja en razsodnik, če se stranki v sporu tako dogovorita v 30 dneh po datumu prejema zahteve za arbitražo.

2 Ob smrti, delovni nezmožnosti ali izostanku razsodnika se stranki v sporu lahko dogovorita o njegovi zamenjavi.
3. člen

1 Če se stranki v sporu ne sporazumeta o sodišču v skladu z 2. členom te priloge, sodišče sestavljajo trije člani:

.1 dva razsodnika, od katerih vsaka stranka v sporu imenuje svojega, in

.2 tretji razsodnik, ki ga sporazumno imenujeta prva dva imenovana razsodnika, deluje pa kot predsednik sodišča.

2 Če predsednik sodišča ni imenovan v 30 dneh po imenovanju drugega razsodnika, stranki v sporu na zahtevo ene stranke predložita generalnemu sekretarju v nadaljnjem obdobju 30 dni dogovorjeni seznam usposobljenih oseb. Generalni sekretar čim prej izbere predsednika s tega seznama. Generalni sekretar ne izbere predsednika, ki je ali je bil državljan ene stranke v sporu, razen s soglasjem druge stranke v sporu.

3 Če stranka v sporu v 60 dneh po datumu prejema zahteve za arbitražo ne imenuje razsodnika iz prvega pododstavka prvega odstavka, lahko druga stranka zahteva, da se generalnemu sekretarju v 30 dneh predloži dogovorjeni seznam usposobljenih oseb. Generalni sekretar čim prej izbere predsednika s tega seznama. Predsednik nato zahteva, da stranka, ki ni imenovala razsodnika, to stori. Če ta stranka ne imenuje razsodnika v 15 dneh po tej zahtevi, generalni sekretar na zahtevo predsednika imenuje razsodnika z dogovorjenega seznama usposobljenih oseb.

4 Ob smrti, delovni nezmožnosti ali izostanku razsodnika stranka v sporu, ki ga je imenovala, v 30 dneh po tem imenuje nadomestnega razsodnika. Če stranka ne imenuje nadomestnega razsodnika, se arbitraža nadaljuje s preostalima razsodnikoma. Ob smrti, delovni nezmožnosti ali izostanku predsednika je nadomestni predsednik imenovan v skladu z določbama drugega pododstavka prvega odstavka in drugega odstavka v 90 dneh po smrti, delovni nezmožnosti ali izostanku.

5 Generalni sekretar skrbi za seznam razsodnikov, na katerem so usposobljene osebe, ki jih imenujejo pogodbenice. Vsaka pogodbenica lahko na seznam uvrsti štiri osebe, ki niso nujno njeni državljani. Če stranke v sporu generalnemu sekretarju v določenem roku ne predložijo dogovorjenega seznama usposobljenih oseb, kot je to predvideno v drugem, tretjem in četrtem odstavku, generalni sekretar izbere s seznama, za katerega skrbi, razsodnika ali razsodnike, ki še niso imenovani.
4. člen

Sodišče lahko obravnava in odloča o nasprotnih zahtevkih, ki izhajajo neposredno iz predmeta spora.
5. člen

Vsaka stranka v sporu je odgovorna za stroške, nastale ob pripravi njenega lastnega primera. Plačilo za člane sodišča in plačilo vseh splošnih stroškov, nastalih z arbitražo, krijejo stranke v sporu v enakem deležu. Sodišče vodi evidenco o vseh stroških in strankam predloži končni obračun.
6. člen

Vsaka pogodbenica, ki ima v sporni zadevi pravni interes, ki ga odločitev utegne prizadeti, lahko s soglasjem sodišča in na svoje stroške po pisnem obvestilu strankam v sporu, ki so prve sprožile postopek, poseže v arbitražni postopek. Vsak tak posredovalec ima pravico predstaviti dokaze, pisne in ustne utemeljitve zadev, ki so privedle do posredovanja, v skladu s postopki, določenimi v 7. členu te priloge, nima pa pravic glede sestave sodišča.
7. člen

Sodišče, ustanovljeno po določbah te priloge, sprejme svoj pravilnik.
8. člen

1 Če sodišča ne sestavlja en razsodnik, se odločitve sodišča o arbitražnem postopku, kraju zasedanja in zadevah, povezanih s sporom, ki ga sodišče obravnava, sprejemajo z večino glasov njegovih članov. Odsotnost ali vzdržan glas katerega koli člana sodišča, ki ga je imenovala stranka v sporu, sodišča ne ovira, da bi sprejelo odločitev. Ob neodločenem glasovanju odloči glas predsednika.

2 Stranki v sporu olajšata delo sodišča in v skladu s svojo zakonodajo in uporabo vseh sredstev, ki jih imata na voljo:

.1 sodišču zagotovita vse potrebne dokumente in informacije ter

.2 mu omogočita vstop na njuno ozemlje, zaslišanje prič ali izvedencev in ogled kraja.

3 Dejstvo, da stranka v sporu ni izpolnila določb drugega odstavka, ne zadrži sprejetja odločitve sodišča in razglasitve razsodbe.
9. člen

Sodišče razglasi svojo razsodbo v petih mesecih po tem, ko je bilo ustanovljeno, razen če ugotovi, da je ta rok treba podaljšati za obdobje, ki ni daljše kot pet mesecev. Razsodbi sodišča je priložena obrazložitev razlogov za odločitev. Odločitev je dokončna, pritožba nanjo ni mogoča in se sporoči generalnemu sekretarju, ki z njo seznani pogodbenice.


_________________
* Besedilo protokola v arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodno pravo Ministrstva za zunanje zadeve.



3. člen

Za izvajanje protokola skrbita Ministrstvo za promet in Ministrstvo za okolje in prostor.

4. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.




Številka: 802-06/05-11/1
Ljubljana, dne 21. junija 2005
EPA 233-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr.med.


Zadnja sprememba: 02/14/2007
Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni