Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
Z A K O N
O RATIFIKACIJI PROTOKOLA IZ LETA 2003 K MEDNARODNI KONVENCIJI
O USTANOVITVI MEDNARODNEGA SKLADA ZA POVRNITEV ŠKODE,
NASTALE ZARADI ONESNAŽENJA Z NAFTO, 1992 (MMSON)
1. člen
Ratificira se Protokol iz leta 2003 k Mednarodni konvenciji o ustanovitvi Mednarodnega sklada za povrnitev škode, nastale zaradi onesnaženja z nafto, 1992, sestavljen v Londonu 16. maja 2003.
2. člen
Besedilo protokola se v izvirniku v angleškem jeziku ter prevodu v slovenskem jeziku glasi:*
PROTOKOL IZ LETA 2003 K MEDNARODNI KONVENCIJI
O USTANOVITVI MEDNARODNEGA SKLADA ZA POVRNITEV ŠKODE, NASTALE ZARADI ONESNAŽENJA Z NAFTO, 1992
DRŽAVE POGODBENICE TEGA PROTOKOLA SO SE
OB UPOŠTEVANJU Mednarodne konvencije o civilnopravni odgovornosti za škodo, nastalo zaradi onesnaženja z nafto, 1992 (v nadaljevanju "Konvencija o odgovornosti, 1992"),
OB UPOŠTEVANJU Mednarodne konvencije o ustanovitvi Mednarodnega sklada za povrnitev škode, nastale zaradi onesnaženja z nafto, 1992 (v nadaljevanju "Konvencija o Skladu, 1992"),
POTRJUJOČ, da je pomembno, da še naprej veljata mednarodna odgovornost in sistem povračil za škodo, nastalo zaradi onesnaženja z nafto,
OB UGOTOVITVI, da najvišja odškodnina iz Konvencije o Skladu, 1992, v določenih okoliščinah v nekaterih državah pogodbenicah te konvencije morda ne zadostuje za zadovoljitev potreb po odškodninah,
OB SPOZNANJU, da je po mnenju številnih držav pogodbenic Konvencije o odgovornosti, 1992, in Konvencije o Skladu, 1992, nujno treba zagotoviti dodatna sredstva za odškodnine z vzpostavitvijo dodatnega načrta, h kateremu lahko države po želji pristopijo,
OB PREPRIČANJU, da si je z dodatnim načrtom treba prizadevati, da se žrtvam onesnaženja z nafto v celoti zagotovi povrnitev njihove izgube ali škode, z njim pa naj bi se tudi ublažile težave, s katerimi se srečujejo žrtve, če obstaja nevarnost, da znesek odškodnine, ki je na voljo na podlagi Konvencije o odgovornosti, 1992, in Konvencije o Skladu, 1992, ne bo zadostoval za plačilo uveljavljenih zahtevkov v celoti in da bo zaradi tega Mednarodni sklad za povrnitev škode, nastale zaradi onesnaženja z nafto, 1992, sprejel začasni sklep, da plača vse uveljavljene zahtevke samo deloma,
KER bo pristop k dodatnemu načrtu odprt samo za države pogodbenice Konvencije o Skladu, 1992,
sporazumele, kot sledi:
Splošne določbe
1. člen
V tem protokolu:
1 "Konvencija o odgovornosti, 1992," pomeni Mednarodno konvencijo o civilnopravni odgovornosti za škodo, nastalo zaradi onesnaženja z nafto, 1992;
2 "Konvencija o Skladu, 1992," pomeni Mednarodno konvencijo o ustanovitvi Mednarodnega sklada za povračilo škode, nastale zaradi onesnaženja z nafto, 1992;
3 "Sklad, 1992," pomeni Mednarodni sklad za povračilo škode, nastale zaradi onesnaženja z nafto, 1992, ustanovljen na podlagi Konvencije o Skladu, 1992;
4 "država pogodbenica" pomeni državo pogodbenico tega protokola, razen če ni navedeno drugače;
5 če so določbe Konvencije o Skladu, 1992, s sklicevanjem vključene v ta protokol, "Sklad" v navedeni konvenciji pomeni "Dopolnilni sklad", razen če ni navedeno drugače;
6 "ladja", "oseba", "lastnik", "nafta", "škoda, nastala zaradi onesnaženja", "preventivni ukrepi" in "nezgoda" imajo enak pomen kot v 1. členu Konvencije o odgovornosti, 1992;
7 "nafta, za katero se plača prispevek", "obračunska enota", "tona", "garant" in "terminal" imajo enak pomen kot v 1. členu Konvencije o Skladu, 1992, razen če ni navedeno drugače;
8 "uveljavljeni zahtevek" pomeni zahtevek, ki ga prizna Sklad, 1992, ali se potrdi kot sprejemljiv na podlagi sklepa pristojnega sodišča, zavezujočega za Sklad, 1992, za katerega ne veljajo običajne oblike pregleda in ki bi bil v celoti povrnjen, če se za to nezgodo ne bi uporabila omejitev iz četrtega odstavka 4. člena Konvencije o Skladu, 1992;
9 "Skupščina" pomeni Skupščino Mednarodno dopolnilnega sklada za povrnitev škode, nastale zaradi onesnaženja z nafto, 2003, razen če ni navedeno drugače;
10 "Organizacija" pomeni Mednarodno pomorsko organizacijo;
11 "generalni sekretar" pomeni generalnega sekretarja Organizacije.
2. člen
1 Ustanovi se Mednarodni dopolnilni sklad za povrnitev škode, nastale zaradi onesnaženja, ki se poimenuje "Mednarodni dopolnilni sklad za povrnitev škode, nastale zaradi onesnaženja z nafto, 2003" (v nadaljevanju "Dopolnilni sklad").
2 Dopolnilni sklad se v vsaki državi pogodbenici prizna kot pravna oseba, ki lahko v skladu z zakoni te države prevzame pravice in obveznosti in je lahko stranka v sodnih postopkih pred sodišči te države. Vsaka država pogodbenica prizna direktorja Dopolnilnega sklada za pravnega zastopnika Dopolnilnega sklada.
3. člen
Ta protokol se uporablja izključno za:
(a) škodo, nastalo zaradi onesnaženja na
(i) ozemlju države pogodbenice, vključno s teritorialnim morjem, in
(ii) v izključni ekonomski coni države pogodbenice, določeni v skladu z mednarodnim pravom, ali če država pogodbenica ni določila takšne cone, na območju zunaj in v bližini teritorialnega morja te države, ki ga ta država določi v skladu z mednarodnim pravom in ne sega več kot 200 navtičnih milj od temeljnih črt, od katerih se meri širina teritorialnega morja;
(b) za preventivne ukrepe, kadar se sprejmejo za preprečitev ali zmanjšanje takšne škode.
Dopolnilna odškodnina
4. člen
1 Dopolnilni sklad izplača odškodnino vsakomur, ki je utrpel škodo zaradi onesnaženja, če mu ni uspelo pridobiti celotne in ustrezne odškodnine za uveljavljeni zahtevek za takšno škodo pod pogoji iz Konvencije o Skladu, 1992, ker celotna škoda presega ali obstaja nevarnost, da bo presegla veljavno omejitev odškodnine iz četrtega odstavka 4. člena Konvencije o Skladu, 1992, za katero koli nezgodo.
2 (a) Skupni znesek odškodnine, ki ga izplača Dopolnilni sklad na podlagi tega člena, je za vsako nezgodo omejen, tako da skupna vsota tega zneska skupaj z zneskom dejansko izplačane odškodnine v skladu s Konvencijo o odgovornosti, 1992, in Konvencijo o Skladu, 1992, v okviru uporabe tega protokola ne presega 750 milijonov obračunskih enot.
(b) Znesek 750 milijonov obračunskih enot iz odstavka 2(a) se pretvori v nacionalno valuto na podlagi vrednosti te valute s sklicevanjem na posebne pravice črpanja na datum, ki ga določi Skupščina Sklada, 1992, za preračunanje najvišjega zneska, ki se plača v skladu s Konvencijo o odgovornosti, 1992, in Konvencijo o Skladu, 1992.
3 Če vsota uveljavljenih odškodninskih zahtevkov do Dopolnilnega sklada presega skupno vsoto odškodnine, ki se plača na podlagi drugega odstavka, se razpoložljivi znesek razdeli tako, da je razmerje med vsakim uveljavljenim odškodninskim zahtevkom in zneskom odškodnine, ki jo dejansko prejme oškodovanec v skladu s tem protokolom, enako za vse oškodovance.
4 Dopolnilni sklad izplača odškodnino za uveljavljene zahtevke, kot je določeno v osmem odstavku 1. člena, in to samo za takšne zahtevke.
5. člen
Dopolnilni sklad izplača odškodnino, če po mnenju Skupščine Sklada, 1992, skupna vsota uveljavljenih odškodninskih zahtevkov presega ali obstaja nevarnost, da bo skupna vsota uveljavljenih zahtevkov presegla skupno vsoto odškodnine, ki je na voljo v skladu s četrtim odstavkom 4. člena Konvencije o Skladu, 1992, in da bo zato Skupščina Sklada, 1992, sprejela začasni ali dokončni sklep, da se vsak uveljavljen zahtevek plača samo deloma. Skupščina Dopolnilnega sklada nato odloči, ali bo Dopolnilni sklad plačal del vseh uveljavljenih zahtevkov, ki niso bili plačani na podlagi Konvencije o odgovornosti, 1992, in Konvencije o Skladu, 1992, in v kakšnem obsegu.
6. člen
1 Ob upoštevanju drugega in tretjega odstavka 15. člena odškodninske pravice do Dopolnilnega sklada prenehajo samo, če prenehajo do Sklada, 1992, na podlagi 6. člena Konvencije o Skladu, 1992.
2 Zahtevek, vložen pri Skladu, 1992, se obravnava kot zahtevek, ki ga isti oškodovanec vloži pri Dopolnilnem skladu.
7. člen
1 Za odškodninske tožbe, vložene proti Dopolnilnemu skladu v skladu s prvim odstavkom 4. člena tega protokola, se uporabljajo določbe prvega, drugega, četrtega, petega in šestega odstavka 7. člena Konvencije o Skladu, 1992.
2 Če se vloži odškodninska tožba za škodo, nastalo zaradi onesnaženja, pri pristojnem sodišču na podlagi IX. člena Konvencije o odgovornosti, 1992, proti lastniku ladje ali njegovemu garantu, je takšno sodišče edino pristojno za vse odškodninske tožbe proti Dopolnilnemu skladu skladno z določbami 4. člena tega protokola za isto škodo. Če pa se odškodninska tožba zaradi škode, nastale zaradi onesnaženja, v skladu s Konvencijo o odgovornosti, 1992, vloži pri sodišču v državi pogodbenici Konvencije o odgovornosti, 1992, ki pa ni pogodbenica tega protokola, se vsaka tožba proti Dopolnilnemu skladu na podlagi 4. člena tega protokola po izbiri oškodovanca vloži ali pri sodišču države, kjer ima Dopolnilni sklad svoj sedež, ali pri katerem koli sodišču države pogodbenice tega protokola, ki je pristojno na podlagi IX. člena Konvencije o odgovornosti, 1992.
3 Ne glede na prvi odstavek, če se vloži odškodninska tožba za škodo, nastalo zaradi onesnaženja, proti Skladu, 1992, pri sodišču države pogodbenice Konvencije o Skladu, 1992, ki pa ni pogodbenica tega protokola, se vse z njo povezane tožbe proti Dopolnilnemu skladu po izbiri oškodovanca vložijo ali pri sodišču države, kjer ima Dopolnilni sklad svoj sedež, ali pri katerem koli sodišču države pogodbenice, ki je pristojno na podlagi prvega odstavka.
8. člen
1 Ob upoštevanju katerega koli sklepa glede razdelitve iz tretjega odstavka 4. člena tega protokola se vsaka sodba, ki jo proti Dopolnilnemu skladu izreče sodišče, pristojno v skladu s 7. členom tega protokola, ko postane izvršljiva v državi izvora in v tej državi zanjo več ne veljajo običajne oblike pregleda, prizna in je izvršljiva v vsaki državi pogodbenici pod istimi pogoji, kot so določeni v X. členu Konvencije o odgovornosti, 1992.
2 Država pogodbenica lahko uporabi druga pravila za priznanje in izvrševanje sodb, če je njihov učinek zagotoviti, da se sodbe priznajo in izvršijo vsaj v enakem obsegu kot na podlagi prvega odstavka.
9. člen
1 Dopolnilni sklad za vsak znesek odškodnine za škodo, nastalo zaradi onesnaženja, ki ga izplača Dopolnilni sklad v skladu s prvim odstavkom 4. člena tega protokola, s subrogacijo pridobi pravice, ki jih lahko uveljavlja oseba, ki ji je bila izplačana takšna odškodnina v skladu s Konvencijo o odgovornosti, 1992, do lastnika ali njegovega garanta.
2 Dopolnilni sklad s subrogacijo pridobi pravice, ki jih lahko uveljavlja oseba, kateri ta izplača odškodnino v skladu s Konvencijo o Skladu, 1992, do Sklada, 1992.
3 Nič v tem protokolu ne posega v regresne ali subrogacijske pravice Dopolnilnega sklada do oseb, ki niso navedene v prejšnjih odstavkih. V nobenem primeru subrogacijska pravica Dopolnilnega sklada do takšne osebe ne sme biti manj ugodna od pravice zavarovatelja osebe, ki se ji odškodnina izplača.
4 Brez poseganja v vse druge subrogacijske ali regresne pravice do Dopolnilnega sklada, ki lahko obstajajo, pogodbenica ali njena agencija, ki je plačala odškodnino za škodo, nastalo zaradi onesnaženja, v skladu z določbami notranje zakonodaje s subrogacijo pridobi pravice, ki bi jih oseba, ki ji je bila izplačana takšna odškodnina, imela na podlagi tega protokola.
Prispevki
10. člen
1 V vsaki državi letne prispevke v Dopolnilni sklad vplača vsakdo, ki je v koledarskem letu iz odstavka 2(a) ali (b) 11. člena skupno prejel več kot 150.000 ton:
(a) v pristaniščih ali terminalih na ozemlju te države nafto, za katero se plača prispevek in je prispela po morju do teh pristanišč ali terminalov, in
(b) na kateri koli napravi na ozemlju te države pogodbenice nafto, za katero se plača prispevek in je prispela po morju ter bila raztovorjena v pristanišču ali terminalu države nepogodbenice, če se ta nafta, za katero se plača prispevek, na podlagi tega pododstavka upošteva samo ob prvem prejemu v državi pogodbenici po njenem raztovorjenju v tej državi nepogodbenici.
2 Za obveznost vplačila prispevkov v Dopolnilni sklad se uporabljajo določbe drugega odstavka 10. člena Konvencije o Skladu, 1992.
11. člen
1 Skupščina za oceno zneska ustreznih letnih prispevkov, če so, in ob upoštevanju potrebe po ohranjanju zadostnih tekočih sredstev za vsako koledarsko leto pripravi oceno v obliki proračuna za:
(i) izdatke
(a) stroški in izdatki za upravljanje Dopolnilnega sklada v zadevnem letu ter vsi primanjkljaji iz poslovanja v prejšnjih letih;
(b) plačila, ki jih mora izvesti Dopolnilni sklad v zadevnem letu za poravnavo ustreznih odškodninskih zahtevkov do Dopolnilnega sklada na podlagi 4. člena, vključno z odplačevanjem posojil, ki jih je predhodno najel Dopolnilni sklad za poravnavo takšnih zahtevkov;
(ii) dohodke
(a) neporabljena proračunska sredstva iz poslovanja iz prejšnjih let, vključno z obrestmi;
(b) letni prispevki, če se potrebni za uravnavanje proračuna;
(c) vsi drugi dohodki.
2 Skupščina določi skupno vsoto prispevkov, ki jih je treba pobrati. Na podlagi te odločitve direktor Dopolnilnega sklada za vsako državo pogodbenico izračuna za vsakogar iz 10. člena znesek njegovega letnega prispevka:
(a) če je prispevek namenjen poravnavi plačil iz odstavka 1(i)(a), na podlagi fiksnega zneska za vsako tono nafte, za katero se plača prispevek, ki jo je v zadevni državi prejela takšna oseba v prejšnjem koledarskem letu, in
(b) če je prispevek namenjen poravnavi plačil iz odstavka 1(i)(b), na podlagi fiksnega zneska za vsako tono nafte, za katero se plača prispevek, ki jo je prejela takšna oseba v koledarskem letu pred koledarskim letom, ko se je zgodila zadevna nezgoda, če je bila ta država pogodbenica tega protokola na datum nezgode.
3 Zneski iz drugega odstavka se izračunajo tako, da se ustrezna skupna vsota zahtevanih prispevkov deli s skupno količino nafte, za katero se plača prispevek in so jo vse države pogodbenice prejele v zadevnem letu.
4 Letni prispevek zapade v plačilo na dan, ki se določi v notranjih predpisih Dopolnilnega sklada. Skupščina lahko za plačilo določi drug datum.
5 Skupščina lahko sklene, da pod pogoji, ki se določijo v finančnih predpisih Dopolnilnega sklada, opravi prenos med sredstvi, prejetimi v skladu z odstavkom 2(a), in sredstvi, prejetimi v skladu z odstavkom 2(b).
12. člen
1 Za prispevke za Dopolnilni sklad se uporabljajo določbe 13. člena Konvencije o Skladu, 1992.
2 V skladu s postopkom iz 14. člena Konvencije o Skladu, 1992, lahko država pogodbenica sama prevzame obveznost vplačila prispevkov v Dopolnilni sklad.
13. člen
1 Države pogodbenice pošljejo direktorju Dopolnilnega sklada podatke o prejetih pošiljkah nafte v skladu s 15. členom Konvencije o Skladu, 1992, vendar pod pogojem, da se za obvestila direktorju Sklada, 1992, na podlagi drugega odstavka 15. člena Konvencije o Skladu, 1992, šteje, da so bila poslana tudi na podlagi tega protokola.
2 Če država pogodbenica ne izpolni svoje obveznosti glede predložitve obvestila iz prvega odstavka, zaradi česar ima Dopolnilni sklad finančno izgubo, mora država pogodbenica Dopolnilnemu skladu takšno izgubo nadomestiti. Skupščina na priporočilo direktorja Dopolnilnega sklada odloči, ali zadevna država pogodbenica takšno nadomestilo plača.
14. člen
1 Ne glede na 10. člen se za namene tega protokola šteje, da je vsaka država članica prejela najmanj en milijon ton nafte, za katero se plača prispevek.
2 Če znaša skupna količina nafte, za katero se plača prispevek in ga prejme država pogodbenica, manj kot en milijon ton, država pogodbenica prevzame obveznosti, ki bi bile v skladu s tem protokolom dolžnost kogar koli, ki bi moral prispevati v Dopolnilni sklad za nafto, prejeto na ozemlju te države, če za skupno količino prejete nafte ni nobene druge odgovorne osebe.
15. člen
1 Če v državi pogodbenici ni nikogar, ki bi izpolnjeval pogoje iz 10. člena, ta država pogodbenica za namene tega protokola o tem obvesti direktorja Dopolnilnega sklada.
2 Dopolnilni sklad ne plača odškodnine za škodo, nastalo zaradi onesnaženja na ozemlju države pogodbenice, v njenem teritorialnem morju ali izključni ekonomski coni ali na območju, določenem v skladu s členom 3(a)(ii) tega protokola, v zvezi z določeno nezgodo ali za preventivne ukrepe, kadar se sprejmejo, da se prepreči ali čim bolj zmanjša takšna škoda, dokler ta država pogodbenica ne izpolni svojih obveznosti glede obvestila direktorju Dopolnilnega sklada v skladu s prvim odstavkom 13. člena in prvim odstavkom tega člena za vsa leta pred tem, ko se je zgodila ta nezgoda. Skupščina v notranjih predpisih določi okoliščine, ko se za državo pogodbenico šteje, da ni izpolnila svojih obveznosti.
3 Kadar se odškodnina začasno zavrne v skladu z drugim odstavkom, se odškodnina v zvezi s to nezgodo trajno zavrne, če obveznosti glede obvestila direktorju Dopolnilnega sklada na podlagi prvega odstavka 13. člena in prvega odstavka tega člena niso izpolnjene v enem letu po tem, ko je direktor Dopolnilnega sklada državo pogodbenico obvestil o neizpolnjevanju njenih obveznosti glede poročanja.
4 Vsa plačila zapadlih prispevkov za Dopolnilni sklad se odštejejo od ustrezne odškodnine, ki se dolguje dolžniku ali njegovim zastopnikom.
Organiziranje in upravljanje
16. člen
1 Dopolnilni sklad ima Skupščino in sekretariat na čelu z direktorjem.
2 Za Skupščino, sekretariat in direktorja Dopolnilnega sklada se uporabljajo členi 17 do 20 in 28 do 33 Konvencije o Skladu, 1992.
3 Za Dopolnilni sklad se uporablja 34. člen Konvencije o Skladu, 1992.
17. člen
1 Sekretariat Sklada, 1992, na čelu z direktorjem Sklada, 1992, lahko opravlja tudi nalogo sekretariata in direktorja Dopolnilnega sklada.
2 Če v skladu s prvim odstavkom sekretariat in direktor Sklada, 1992, opravljata tudi nalogo sekretariata in direktorja Dopolnilnega sklada, Dopolnilni sklad pri navzkrižju interesov med Skladom, 1992, in Dopolnilnim skladom zastopa predsednik Skupščine.
3 Za direktorja Dopolnilnega sklada ter osebje in strokovnjake, ki jih imenuje direktor Dopolnilnega sklada in opravljajo svoje naloge na podlagi tega protokola in Konvencije o Skladu, 1992, se ne šteje, da ravnajo v nasprotju z določbami 30. člena Konvencije o Skladu, 1992, kot se uporabljajo z drugim odstavkom 16. člena tega protokola, če opravljajo svoje naloge v skladu s tem členom.
4 Skupščina si prizadeva, da prepreči sprejetje sklepov, ki ne bi bili združljivi s sklepi, ki jih sprejme Skupščina Sklada, 1992. Če se pojavijo različna stališča do vprašanj skupnega upravljanja, Skupščina skuša doseči soglasje s Skupščino Sklada, 1992, v duhu medsebojnega sodelovanja in ob upoštevanju skupnih ciljev obeh organizacij.
5 Dopolnilni sklad povrne Skladu, 1992, vse stroške in izdatke, ki izhajajo iz upravnih storitev, ki jih Sklad, 1992, opravlja v imenu Dopolnilnega sklada.
18. člen
Prehodne določbe
1 Ob upoštevanju četrtega odstavka skupna vsota letnih prispevkov, ki se plačajo za nafto, za katero se plača prispevek in ga prejmejo v posamezni državi pogodbenici med koledarskim letom, ne sme presegati 20 % skupne vsote letnih prispevkov v skladu s tem protokolom za to koledarsko leto.
2 Če bi zaradi uporabe določb drugega in tretjega odstavka 11. člena skupna vsota prispevkov, ki jih plačajo plačniki prispevka v posamezni državi pogodbenici za določeno koledarsko leto, za 20 % presegala skupno vsoto letnih prispevkov, se prispevki, ki jih plačajo vsi plačniki v tej državi, sorazmerno znižajo, tako da so njihovi skupni prispevki enaki 20 % skupne vsote letnih prispevkov v Dopolnilni sklad za to leto.
3 Če se prispevki, ki jih plačajo osebe v dani državi pogodbenici, znižajo v skladu z drugim odstavkom, se prispevki, ki jih plačajo osebe v vseh drugih državah pogodbenicah, sorazmerno zvišajo, da se zagotovi, da skupna vsota prispevkov, ki jih plačajo vse osebe, ki so zavezane k plačilu prispevkov v Dopolnilni sklad, za zadevno koledarsko leto doseže skupno vsoto prispevkov, ki jih je določila Skupščina.
4 Določbe prvega do tretjega odstavka se uporabljajo, dokler skupna količina nafte, za katero se plača prispevek in ga prejmejo v vseh državah pogodbenicah v koledarskem letu, vključno s količinami iz prvega odstavka 14. člena, ne doseže 1000 milijonov ton ali dokler ne poteče deset let po datumu začetka veljavnosti tega protokola, kar je prej.
Končne določbe
19. člen
Podpis, ratifikacija, sprejetje, odobritev in pristop
1 Ta protokol bo na voljo za podpis v Londonu od 31. julija 2003 do 30. julija 2004.
2 Države lahko izrazijo svoje soglasje, da jih ta protokol zavezuje:
(a) s podpisom brez pridržka glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve ali
(b) s podpisom s pridržkom ratifikacije, sprejetja ali odobritve, ki mu sledi ratifikacija, sprejetje ali odobritev, ali
(c) s pristopom.
3 Države pogodbenice tega protokola lahko postanejo samo države pogodbenice Konvencije o Skladu, 1992.
4 Listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu se deponirajo pri generalnem sekretarju.
20. člen
Informacije o nafti, za katero se plača prispevek
Pred začetkom veljavnosti tega protokola za državo ta država pri podpisu tega protokola v skladu z odstavkom 2(a) 19. člena ali pri deponiranju listine iz četrtega odstavka 19. člena tega protokola, potem pa vsako leto na datum, ki ga določi generalni sekretar, generalnemu sekretarju sporoči imena in naslove vseh oseb, ki so v tej državi na podlagi 10. člena zavezane k plačilu prispevkov v Dopolnilni sklad, in podatke o ustreznih količinah nafte, za katero se plača prispevek in ga je prejela vsaka takšna oseba na ozemlju te države v prejšnjem koledarskem letu.
21. člen
Začetek veljavnosti
1 Ta protokol začne veljati tri mesece po izpolnitvi naslednjih zahtev:
(a) vsaj osem držav je ta protokol podpisalo brez pridržka ratifikacije, sprejetja ali odobritve ali deponiralo listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu pri generalnem sekretarju in
(b) direktor Sklada, 1992, je generalnega sekretarja obvestil o tem, da so tiste osebe, ki bi bile zavezane k plačilu prispevkov na podlagi 10. člena, v prejšnjem koledarskem letu prejele nafto, za katero se plača prispevek, v skupni količini najmanj 450 milijonov ton, vključno s količinami iz prvega odstavka 14. člena.
2 Za vsako državo, ki podpiše ta protokol brez pridržka ratifikacije, sprejetja ali odobritve ali ratificira, sprejme, odobri ta protokol ali pristopi k njemu po izpolnitvi zahtev iz prvega odstavka za začetek veljavnosti, protokol začne veljati tri mesece po tem, ko je takšna država deponirala ustrezno listino.
3 Ne glede na prvi in drugi odstavek ta protokol za nobeno državo ne začne veljati, dokler zanjo ne začne veljati Konvencija o Skladu, 1992.
22. člen
Prvo zasedanje Skupščine
Prvo zasedanje Skupščine skliče generalni sekretar. To zasedanje poteka čim prej po začetku veljavnosti tega protokola, v vsakem primeru pa najpozneje v tridesetih dneh po začetku njegove veljavnosti.
23. člen
Spremembe
1 Za spremembo tega protokola lahko Organizacija skliče konferenco.
2 Organizacija skliče konferenco držav pogodbenic za spremembo tega protokola na zahtevo najmanj ene tretjine vseh držav pogodbenic.
24. člen
Sprememba odškodninske omejitve
1 Na zahtevo vsaj ene četrtine držav pogodbenic generalni sekretar vsak predlog za spremembo omejitve zneska odškodnine iz odstavka 2(a) 4. člena razpošlje vsem članicam Organizacije in vsem državam pogodbenicam.
2 Vsaka predlagana in tako razposlana sprememba se predloži pravnemu odboru Organizacije v proučitev najpozneje šest mesecev po tem, ko je bila razposlana.
3 Vse države pogodbenice tega protokola imajo ne glede na to, ali so članice Organizacije ali ne, pravico sodelovati v postopkih pravnega odbora za proučitev in sprejetje sprememb.
4 Spremembe se sprejmejo z dvotretjinsko večino držav pogodbenic, ki so prisotne in glasujejo v pravnem odboru, razširjenem v skladu s tretjim odstavkom, če je med glasovanjem prisotna vsaj polovica držav pogodbenic.
5 Pravni odbor pri proučevanju predloga za spremembo omejitve upošteva izkušnje v zvezi z nezgodami in zlasti obseg škode, nastale zaradi njih, ter spremembe denarne vrednosti.
6 (a) Nobena sprememba omejitve na podlagi tega člena se ne sme upoštevati pred začetkom veljavnosti tega protokola niti prej kot tri leta po začetku veljavnosti prejšnje spremembe na podlagi tega člena.
(b) Omejitev se ne sme toliko zvišati, da bi presegla znesek, ki ustreza omejitvi iz tega protokola, povečani za šest odstotkov letno, izračunani na sestavljeni podlagi, od datuma, ko je bil ta protokol dan na voljo za podpis, do datuma začetka veljavnosti sklepa pravnega odbora.
(c) Omejitev se ne sme toliko zvišati, da bi presegla znesek, ki ustreza omejitvi iz tega protokola, pomnoženi s tri.
7 O vsaki omejitvi, sprejeti v skladu s četrtim odstavkom, Organizacija obvesti vse države pogodbenice. Za spremembo se šteje, da je bila sprejeta po preteku dvanajstih mesecev od datuma obvestila, razen če ni v tem času najmanj ena četrtina držav, ki so bile države pogodbenice takrat, ko je pravni odbor spremembo sprejel, Organizaciji sporočila, da spremembe ne sprejme; v tem primeru se sprememba zavrne in nima učinkov.
8 Sprememba, za katero se šteje, da je bila sprejeta v skladu s sedmim odstavkom, začne veljati dvanajst mesecev po tem, ko je bila sprejeta.
9 Sprememba zavezuje vse države pogodbenice, razen če ne odpovejo tega protokola v skladu s prvim in drugim odstavkom 26. člena vsaj šest mesecev pred začetkom veljavnosti spremembe. Takšna odpoved začne veljati ob začetku veljavnosti spremembe.
10 Če je spremembo sprejel pravni odbor, dvanajstmesečni rok za njeno sprejetje pa se še ni iztekel, državo, ki v tem času postane država pogodbenica, zavezuje sprememba, če ta začne veljati. Državo, ki postane država pogodbenica po tem roku, zavezuje sprememba, sprejeta v skladu s sedmim odstavkom. V primerih iz tega odstavka državo zavezuje sprememba na začetku njene veljavnosti ali na začetku veljavnosti tega protokola za to državo, če je to pozneje.
25. člen
Protokoli h Konvenciji o Skladu, 1992
1 Če so bile omejitve iz Konvencije o Skladu, 1992, z njenim protokolom povišane, se lahko omejitev iz odstavka 2(a) 4. člena zviša za enak znesek s postopkom iz 24. člena. Določbe iz šestega odstavka 24. člena se v teh primerih ne uporabljajo.
2 Če se uporabi postopek iz prvega odstavka, se vsaka naslednja sprememba omejitve iz drugega odstavka 4. člena za namene odstavkov 6(b) in (c) 24. člena izračuna z uporabo postopka iz 24. člena na podlagi nove omejitve, zvišane v skladu s prvim odstavkom.
26. člen
Odpoved
1 Ta protokol lahko odpove katera koli država pogodbenica kadar koli po začetku njegove veljavnosti za to državo pogodbenico.
2 Odpoved se opravi z deponiranjem listine pri generalnem sekretarju.
3 Odpoved začne veljati dvanajst mesecev po njenem deponiranju pri generalnem sekretarju ali pozneje, kot se lahko določi v listini o odpovedi.
4 Odpoved Konvencije o Skladu, 1992, se šteje za odpoved tega protokola. Takšna odpoved začne veljati na datum začetka veljavnosti odpovedi Protokola iz leta 1992 o spremembi Konvencije o Skladu iz leta 1971 na podlagi 34. člena navedenega protokola.
5 Ne glede na to, da država pogodbenica ta protokol odpove v skladu s tem členom, se vse določbe tega protokola, ki se nanašajo na obveznosti glede plačila prispevkov v Dopolnilni sklad v zvezi z nezgodo iz odstavka 2(b) 11. člena, ki se je zgodila pred začetkom veljavnosti te odpovedi, še naprej uporabljajo.
27. člen
Izredna zasedanja Skupščine
1 Vsaka država pogodbenica lahko v devetdesetih dneh po deponiranju listine o odpovedi, za katero meni, da bo znatno zvišala stopnjo prispevkov drugih držav pogodbenic, od direktorja Dopolnilnega sklada zahteva sklic izrednega zasedanja Skupščine. Direktor Dopolnilnega sklada skliče Skupščino, ki se sestane najpozneje šestdeset dni po prejemu takšne zahteve.
2 Direktor Dopolnilnega sklada lahko sprejme pobudo za sklic izrednega zasedanja Skupščine, ki se sestane v šestdesetih dneh po deponiranju katere koli listine o odpovedi, če direktor Dopolnilnega sklada meni, da se bo zaradi takšne odpovedi znatno zvišala stopnja prispevkov drugih držav pogodbenic.
3 Če Skupščina na izrednem zasedanju, sklicanem v skladu s prvim ali drugim odstavkom, sprejme sklep, da bo odpoved vplivala na znatno zvišanje stopnje prispevkov drugih držav pogodbenic, lahko vsaka takšna država najpozneje v sto dvajsetih dneh pred datumom začetka veljavnosti odpovedi odpove ta protokol z začetkom veljavnosti na isti datum.
28. člen
Prenehanje veljavnosti
1 Ta protokol preneha veljati na datum, ko se število držav pogodbenic zniža pod sedem ali ko se skupna količina nafte, za katero se plača prispevek in ga prejmejo preostale države pogodbenice, vključno s količinami iz prvega odstavka 14. člena, zniža pod 350 milijonov ton, kar se zgodi prej.
2 Države, ki jih ta protokol zavezuje na dan, ki je pred datumom prenehanja njegove veljavnosti, omogočijo Dopolnilnemu skladu opravljanje njegovih nalog, kot je opisano v 29. členu, in jih samo zaradi tega ta protokol še naprej zavezuje.
29. člen
Razpustitev Dopolnilnega sklada
1 Če ta protokol preneha veljati, Dopolnilni sklad kljub temu:
(a) izpolni svoje obveznosti v zvezi s katero koli nezgodo, ki se je zgodila pred prenehanjem veljavnosti tega protokola, in
(b) je upravičen do uresničevanja svojih pravic do prispevkov, če so ti prispevki potrebni za izpolnitev obveznosti na podlagi odstavka 1(a), vključno z izdatki za upravljanje Dopolnilnega sklada, ki so potrebni v ta namen.
2 Skupščina sprejme vse potrebne ukrepe, da konča postopek za razpustitev Dopolnilnega sklada, vključno s pravično razdelitvijo vseh preostalih sredstev med tiste osebe, ki so prispevale v Dopolnilni sklad.
3 Za namene tega člena Dopolnilni sklad ostane pravna oseba.
30. člen
Depozitar
1 Ta protokol in vse spremembe, sprejete v skladu s 24. členom, se deponirajo pri generalnem sekretarju.
2 Generalni sekretar:
(a) obvesti vse države, ki so podpisale ta protokol ali k njemu pristopile:
(i) o vsakem novem podpisu ali deponiranju listine skupaj z datumom;
(ii) o datumu začetka veljavnosti tega protokola;
(iii) o vsakem predlogu za spremembo omejitve zneska odškodnine, predloženem v skladu s prvim odstavkom 24. člena;
(iv) o vsaki spremembi, sprejeti v skladu s četrtim odstavkom 24. člena;
(v) o vsaki spremembi, za katero se šteje, da je bila sprejeta na podlagi sedmega odstavka 24. člena, skupaj z datumom začetka veljavnosti te spremembe v skladu z osmim in devetim odstavkom navedenega člena;
(vi) o deponiranju listine o odpovedi tega protokola skupaj z datumom deponiranja in datumom začetka njene veljavnosti;
(vii) o vsakem obvestilu, ki ga zahteva kateri koli člen tega protokola;
(b) pošlje overjene izvode tega protokola vsem državam podpisnicam in vsem državam, ki pristopijo k protokolu.
3 Takoj ko ta protokol začne veljati, generalni sekretar pošlje besedilo sekretariatu Združenih narodov, da ga registrira in objavi v skladu s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov.
31. člen
Jeziki
Ta protokol je napisan v enem izvirniku v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku, pri čemer je vsako besedilo enako verodostojno.
SESTAVLJENO V LONDONU šestnajstega maja dva tisoč tri.
V POTRDITEV TEGA so podpisani, ki so jih njihove vlade za to pravilno pooblastile, podpisali ta protokol.
__________________
* Besedilo protokola v arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodno pravo Ministrstva za zunanje zadeve.
3. člen
Za izvajanje protokola skrbi Ministrstvo za promet.
4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 800-01/5-7/1
Ljubljana, dne 18. maja 2005
EPA 223-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr.med
| Zadnja sprememba: 02/14/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |