Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
ZAKON
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO FRANCOSKE REPUBLIKE O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA TER PREPREČEVANJU
DAVČNIH UTAJ S PROTOKOLOM (BFRDOU)
1. člen
Ratificira se Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Vlado Francoske republike o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja ter preprečevanju davčnih utaj s protokolom, podpisana v Ljubljani 7. aprila 2004.
2. člen
Besedilo konvencije s protokolom se v izvirniku v slovenskem in francoskem jeziku glasi:
KONVENCIJA
MED
VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE
IN
VLADO FRANCOSKE REPUBLIKE
O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA
V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA
TER PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ
Vlada Republike Slovenije in Vlada Francoske republike sta se v želji, da bi sklenili konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja ter preprečevanju davčnih utaj,
sporazumeli:
1. člen
OSEBE, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA
Ta konvencija se uporablja za osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.
2. člen
DAVKI, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA
1. Ta konvencija se uporablja za davke od dohodka in premoženja, ki se uvedejo v imenu države pogodbenice ali njenih političnih enot ali lokalnih oblasti, ne glede na način njihove uvedbe.
2. Za davke od dohodka in premoženja se štejejo vsi davki, uvedeni na celoten dohodek, celotno premoženje ali na sestavine dohodka ali premoženja, vključno z davki od dobička iz odtujitve premičnin ali nepremičnin, davki na skupne zneske mezd ali plač, ki jih plačujejo podjetja, ter davki na zvišanje vrednosti kapitala.
3. Obstoječi davki, za katere se uporablja konvencija, so zlasti:
i) davek od dobička pravnih oseb;
ii) dohodnina;
iii) davek na premoženje;
iv) davek na izplačane plače;
v) davek na bilančno vsoto bank in hranilnic
(v nadaljevanju “slovenski davek”);
i) davek od dohodka (“l’impot sur le revenu”);
ii) davek od dohodka pravnih oseb (“l’impot sur les sociétés”);
iii) davek na plače (“la taxe sur les salaires”);
iv) splošne socialne dajatve (“contributions sociales généralisées”);
v) prispevki za povračilo socialnega dolga (“contributions pour le remboursement de la dette sociale”);
vi) prispevki na davek od dohodka pravnih oseb (“contributions sur l’impôt sur les sociétés”);
vii) solidarnostni davek od premoženja (impôt de solidarité sur la fortune),
vključno s kakršnimi koli davki po odbitku, predplačili ali akontacijami prej omenjenih davkov
(v nadaljevanju “francoski davek”).
4. Konvencija se uporablja tudi za enake ali vsebinsko podobne davke, ki se uvedejo po datumu podpisa konvencije dodatno k obstoječim davkom ali namesto njih. Pristojna organa držav pogodbenic drug drugega uradno obvestita o vseh bistvenih spremembah njunih davčnih zakonodaj.
3. člen
SPLOŠNA OPREDELITEV IZRAZOV
1. V tej konvenciji, razen če sobesedilo ne zahteva drugače:
a) izraza “država pogodbenica” in “druga država pogodbenica” pomenita, kot zahteva sobesedilo, Francijo ali Slovenijo;
b) izraz “Francija” pomeni evropske in čezmorske departmaje Francoske republike, vključno s teritorialnim morjem in katerim koli območjem zunaj teritorialnega morja, na katerem ima Francoska republika v skladu z mednarodnim pravom suverene pravice do iskanja in izkoriščanja naravnih virov morskega dna in njegovega podzemlja ter voda nad njima;
c) izraz “Slovenija”, ko se uporablja v zemljepisnem smislu, pomeni območje Republike Slovenije, vključno z morskimi območji, na katerih lahko Slovenija izvaja svoje suverene ali jurisdikcijske pravice v skladu z mednarodnim pravom;
d) izraz “oseba” vključuje posameznika, družbo in katero koli drugo telo, ki združuje več oseb;
e) izraz “družba” pomeni katero koli korporacijo ali kateri koli subjekt, ki se za davčne namene obravnava kot korporacija;
f) izraz “podjetje” se nanaša na kakršno koli poslovanje;
g) izraza “podjetje države pogodbenice” in “podjetje druge države pogodbenice” pomenita podjetje, ki ga upravlja rezident države pogodbenice, in podjetje, ki ga upravlja rezident druge države pogodbenice;
h) izraz “mednarodni promet” pomeni prevoz z ladjo ali letalom, ki ga opravlja podjetje s sedežem dejanske uprave v državi pogodbenici, razen če ladja ali letalo ne opravlja prevozov samo med kraji v drugi državi pogodbenici;
i) izraz “pristojni organ” pomeni:
i) v Franciji ministra, pristojnega za proračun, ali njegovega pooblaščenega predstavnika;
ii) v Sloveniji Ministrstvo za finance Republike Slovenije ali pooblaščenega predstavnika tega ministrstva;
j) izraz “državljan” pomeni:
i) posameznika, ki ima državljanstvo države pogodbenice;
ii) pravno osebo, osebno družbo ali združenje, katerega status izhaja iz veljavne zakonodaje države pogodbenice;
k) izraz “poslovanje” vključuje opravljanje poklicnih storitev in drugih samostojnih dejavnosti.
2. Kadar koli država pogodbenica uporabi konvencijo, ima kateri koli izraz, ki v njej ni opredeljen, pomen, ki ga ima takrat po pravu te države za namene davkov, za katere se konvencija uporablja, pri čemer kateri koli pomen po davčni zakonodaji te države prevlada nad pomenom izraza po drugi zakonodaji te države.
4. člen
REZIDENT
1. V tej konvenciji izraz “rezident države pogodbenice” pomeni osebo, ki je po zakonodaji te države dolžna plačevati davke zaradi svojega stalnega prebivališča, prebivališča, sedeža uprave ali katerega koli drugega podobnega merila, in vključuje tudi to državo in katero koli njeno politično enoto ali lokalno oblast in osebe javnega prava te države ali njenih političnih enot ali lokalnih oblasti. Ta izraz pa ne vključuje osebe, ki je dolžna v tej državi plačevati davke samo v zvezi z dohodki iz virov v tej državi ali od premoženja v njej.
2. Kadar je zaradi določb prvega odstavka posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se njegov status določi tako:
a) šteje se samo za rezidenta države, v kateri ima na razpolago stalno prebivališče; če ima stalno prebivališče na razpolago v obeh državah, se šteje samo za rezidenta države, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose (središče življenjskih interesov);
b) če ni mogoče opredeliti države, v kateri ima središče življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od držav na razpolago stalnega prebivališča, se šteje samo za rezidenta države, v kateri ima običajno bivališče;
c) če ima običajno bivališče v obeh državah ali v nobeni od njiju, se šteje samo za rezidenta države, katere državljan je;
d) če je državljan obeh držav ali nobene od njiju, pristojna organa držav pogodbenic vprašanje rešita s skupnim dogovorom.
3. Kadar je zaradi določb prvega odstavka oseba, ki ni posameznik, rezident obeh držav pogodbenic, se šteje samo za rezidenta države, v kateri je njen sedež dejanske uprave.
4. Izraz “rezident države pogodbenice”, če je ta država Francija, vključuje osebno družbo ali skupino oseb s sedežem uprave v Franciji.
5. člen
STALNA POSLOVNA ENOTA
1. V tej konvenciji izraz “stalna poslovna enota” pomeni stalno mesto poslovanja, prek katerega v celoti ali delno poteka poslovanje podjetja.
2. Izraz “stalna poslovna enota” še posebej vključuje:
a) sedež uprave,
b) podružnico,
c) pisarno,
d) tovarno,
e) delavnico in
f) rudnik, nahajališče nafte ali plina, kamnolom ali kateri koli drug kraj pridobivanja naravnih virov.
3. Gradbišče ali projekt gradnje ali montaže je stalna poslovna enota samo, če traja več kot dvanajst mesecev.
4. Ne glede na prejšnje določbe tega člena se šteje, da izraz “stalna poslovna enota” ne vključuje:
a) uporabe prostorov samo za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo dobrin ali blaga, ki pripada podjetju;
b) vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo;
c) vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za predelavo, ki jo opravi drugo podjetje;
d) vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za nakup dobrin ali blaga za podjetje ali zbiranje informacij za podjetje;
e) vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za opravljanje kakršne koli druge pripravljalne ali pomožne dejavnosti za podjetje;
f) vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za kakršno koli kombinacijo dejavnosti, omenjenih v pododstavkih a) do e), če je splošna dejavnost stalnega mesta poslovanja, ki je posledica te kombinacije, pripravljalna ali pomožna.
5. Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka, kadar oseba – ki ni zastopnik z neodvisnim statusom, za katerega se uporablja šesti odstavek – deluje v imenu podjetja ter ima in običajno uporablja v državi pogodbenici pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu podjetja, se za to podjetje šteje, da ima stalno poslovno enoto v tej državi v zvezi z dejavnostmi, ki jih ta oseba prevzame za podjetje, razen če dejavnosti te osebe niso omejene na tiste iz četrtega odstavka, zaradi katerih se to stalno mesto poslovanja po določbah tega odstavka ne bi štelo za stalno poslovno enoto, če bi se opravljale prek stalnega mesta poslovanja.
6. Ne šteje se, da ima podjetje stalno poslovno enoto v državi pogodbenici samo zato, ker opravlja posle v tej državi prek posrednika, splošnega komisionarja ali katerega koli drugega zastopnika z neodvisnim statusom, če te osebe delujejo v okviru svojega rednega poslovanja.
7. Dejstvo, da družba, ki je rezident države pogodbenice, nadzoruje družbo, ki je rezident druge države pogodbenice ali opravlja posle v tej drugi državi (prek stalne poslovne enote ali drugače) ali je pod nadzorom take družbe, samo po sebi še ne pomeni, da je ena od družb stalna poslovna enota druge.
6. člen
DOHODEK IZ NEPREMIČNIN
1. Dohodek iz nepremičnin (vključno z dohodkom iz kmetijstva ali gozdarstva) se lahko obdavči v državi pogodbenici, v kateri je taka nepremičnina.
2. Izraz “nepremičnine” ima pomen, ki ga ima po zakonodaji države pogodbenice, v kateri je zadevna nepremičnina. Izraz vedno vključuje premoženje, ki je sestavni del nepremičnin, živino in opremo, ki se uporablja v kmetijstvu in gozdarstvu, pravice, za katere se uporabljajo določbe splošnega prava v zvezi z zemljiško lastnino, užitek na nepremičninah in pravice do spremenljivih ali stalnih plačil kot odškodnino za izkoriščanje ali pravico do izkoriščanja nahajališč rude, virov ter drugega naravnega bogastva; ladje, čolni in letala se ne štejejo za nepremičnine.
3. Določbe prvega odstavka se uporabljajo za dohodek, dosežen z neposredno uporabo, dajanjem v najem ali katero koli drugo obliko uporabe nepremičnine.
4. Kadar delnice ali druge pravice v družbi, skladu ali primerljivi ustanovi dajejo pravico do uživanja nepremičnin, ki so v državi pogodbenici in jih ima ta družba, sklad ali primerljiva ustanova, se lahko dohodek, dosežen z neposredno uporabo, dajanjem v najem ali katero koli drugo obliko uporabe te pravice do uživanja, obdavči v tej državi ne glede na določbe 7. člena.
5. Določbe prvega, tretjega in četrtega odstavka se uporabljajo tudi za dohodek iz nepremičnin podjetja.
7. člen
POSLOVNI DOBIČEK
1. Dobiček podjetja države pogodbenice se obdavči samo v tej državi, razen če podjetje ne posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v njej. Če podjetje posluje, kot je prej omenjeno, se lahko dobiček podjetja obdavči v drugi državi, vendar samo toliko dobička, kot se pripiše tej stalni poslovni enoti.
2. Ob upoštevanju določb tretjega odstavka, kadar podjetje države pogodbenice posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v njej, se v vsaki državi pogodbenici tej stalni poslovni enoti pripiše dobiček, za katerega bi se lahko pričakovalo, da bi ga imela, če bi bila različno in ločeno podjetje, ki opravlja enake ali podobne dejavnosti pod istimi ali podobnimi pogoji ter povsem neodvisno posluje s podjetjem, katerega stalna poslovna enota je.
3. Pri določanju dobička stalne poslovne enote je dovoljeno odšteti stroške, ki nastanejo za namene stalne poslovne enote, vključno s poslovodnimi in splošnimi upravnimi stroški, ki so tako nastali bodisi v državi, v kateri je stalna poslovna enota, ali drugje.
4. Stalni poslovni enoti se ne pripiše dobiček samo zato, ker nakupuje dobrine ali blago za podjetje.
5. Za namene prejšnjih odstavkov se dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti, vsako leto določi po isti metodi, razen če ni upravičenega in zadostnega razloga za nasprotno.
6. Kadar dobiček vključuje dohodkovne postavke, ki so posebej obravnavane v drugih členih te konvencije, določbe tega člena ne vplivajo na določbe tistih členov.
8. člen
LADIJSKI IN LETALSKI PREVOZ
1. Dobiček od ladijskih ali letalskih prevozov v mednarodnem prometu se obdavči samo v državi pogodbenici, v kateri je sedež dejanske uprave podjetja. Takšen dobiček vključuje dobiček, ki ga podjetje doseže z dajanjem praznih ladij in letal v najem ali z uporabo, vzdrževanjem ali dajanjem v najem zabojnikov, ki se uporabljajo za prevoz dobrin ali blaga v mednarodnem prometu, če te dejavnosti spadajo v okvir ladijskih in letalskih prevozov, ki jih opravlja podjetje v mednarodnem prometu.
2. Če je sedež dejanske uprave ladjarskega podjetja na ladji, se šteje, da je v državi pogodbenici, v kateri je matično pristanišče ladje, ali če ni takega matičnega pristanišča, v državi pogodbenici, katere rezident je ladijski prevoznik.
3. Določbe prvega odstavka se uporabljajo tudi za dobiček iz udeležbe v interesnem združenju, mešanem podjetju ali mednarodni prevozni agenciji.
9. člen
POVEZANA PODJETJA
1. Kadar:
a) je podjetje države pogodbenice neposredno ali posredno udeleženo pri upravljanju, nadzoru ali v kapitalu podjetja druge države pogodbenice ali
b) so iste osebe neposredno ali posredno udeležene pri upravljanju, nadzoru ali v kapitalu podjetja države pogodbenice in podjetja druge države pogodbenice
in v obeh primerih obstajajo ali se uvedejo med podjetjema v njunih komercialnih ali finančnih odnosih pogoji, drugačni od tistih, ki bi obstajali med neodvisnimi podjetji, se kakršen koli dobiček, ki bi prirastel enemu od podjetij, če takih pogojev ne bi bilo, vendar prav zaradi takih pogojev ni prirastel, lahko vključi v dobiček tega podjetja in ustrezno obdavči.
2. Kadar država pogodbenica v dobiček podjetja te države vključuje – in ustrezno obdavči – dobiček, za katerega je bilo že obdavčeno podjetje druge države pogodbenice v tej drugi državi, in je tako vključeni dobiček dobiček, ki bi prirastel podjetju prve omenjene države, če bi bili pogoji, ki obstajajo med podjetjema, taki, kot bi obstajali med neodvisnimi podjetji, ta druga država ustrezno prilagodi znesek davka, ki se v tej državi obračuna od tega dobička, če meni, da je prilagoditev upravičena. Pri določanju take prilagoditve je treba upoštevati druge določbe te konvencije, pristojna organa držav pogodbenic pa se po potrebi med seboj posvetujeta.
10. člen
DIVIDENDE
1. Dividende, ki jih družba, ki je rezident države pogodbenice, plača rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.
2. a) Dividende iz prvega odstavka se lahko obdavčijo tudi v državi pogodbenici, katere rezident je družba, ki dividende plačuje, in v skladu z zakonodajo te države, če pa je upravičeni lastnik dividend rezident druge države pogodbenice, tako obračunani davek ne presega 15 odstotkov bruto zneska dividend.
b) Dividende, ki jih plača družba, ki je rezident države pogodbenice, in katerih upravičeni lastnik je družba, ki je rezident druge države pogodbenice in ima neposredno v lasti najmanj 20 odstotkov kapitala družbe, ki plačuje dividende, pa se obdavčijo samo v tej drugi državi.
Ta odstavek ne vpliva na obdavčenje družbe v zvezi z dobičkom, iz katerega se plačajo dividende.
3. Rezident Slovenije, ki prejme dividende, ki jih plača družba, rezident Francije, lahko dobi vračilo predplačila davka v znesku, ki ga je družba dejansko plačala za take dividende. Bruto znesek vrnjenega predplačila davka se za namene konvencije šteje za dividendo. Za takšen bruto znesek se uporabljajo določbe drugega odstavka.
4. Izraz “dividende” pomeni dohodek iz delnic, "jouissance" delnic ali pravic, rudniških delnic, ustanoviteljskih delnic ali drugih pravic do udeležbe v dobičku, ki niso terjatve, in tudi dohodek, ki se davčno obravnava kot dividende po zakonodaji države pogodbenice, katere rezident je družba, ki dividende deli. Razume se, da izraz “dividende” ne vključuje dohodka iz 15. člena.
5. Določbe prvega in drugega odstavka se ne uporabljajo, če upravičeni lastnik dividend, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, katere rezident je družba, ki dividende plačuje, prek stalne poslovne enote v njej in je delež, v zvezi s katerim se dividende plačajo, dejansko povezan s tako stalno poslovno enoto. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. člena.
6. Kadar dobiček ali dohodek družbe, ki je rezident države pogodbenice, izhaja iz druge države pogodbenice, ta druga država ne sme uvesti nobenega davka na dividende, ki jih plača družba, razen če se te dividende plačajo rezidentu te druge države ali če je delež, v zvezi s katerim se take dividende plačajo, dejansko povezan s stalno poslovno enoto v tej drugi državi, niti ne sme uvesti davka od nerazdeljenega dobička na nerazdeljeni dobiček družbe, tudi če so plačane dividende ali nerazdeljeni dobiček v celoti ali delno sestavljeni iz dobička ali dohodka, ki nastane v taki drugi državi.
7. Določbe te konvencije se ne uporabljajo, če je glavni namen deleža, v zvezi s katerim se dividende plačajo, izkoristiti ugodnosti tega člena.
11. člen
OBRESTI
1. Obresti, ki nastanejo v državi pogodbenici in se izplačajo rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.
2. Take obresti pa se lahko obdavčijo tudi v državi pogodbenici, v kateri nastanejo, in v skladu z zakonodajo te države, če pa je upravičeni lastnik obresti rezident druge države pogodbenice, tako obračunani davek ne presega 5 odstotkov bruto zneska obresti.
3. Ne glede na določbe drugega odstavka se lahko take obresti, ki so omenjene v prvem odstavku, obdavčijo samo v državi pogodbenici, katere rezident je prejemnik, če je takšen prejemnik upravičeni lastnik obresti in če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
a) takšen prejemnik je država pogodbenica, njena centralna banka, lokalna oblast te države ali katera od oseb javnega prava;
b) takšne obresti se plačajo za terjatev ali posojilo, za katero je dala poroštvo ali ga je zavarovala država pogodbenica, njena centralna banka, lokalne oblasti ali katera od oseb javnega prava ali v Franciji »Compagnie Française d'Assurance du Commerce Extérieur« (COFACE) ali v Sloveniji Družba za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije ali organizacija, ustanovljena v kateri koli državi pogodbenici po datumu podpisa te konvencije, ki deluje v okviru javnega financiranja ali zunanjetrgovinskega poroštva in jo s skupnim dogovorom potrdita pristojna organa;
c) prejemnik je družba, ki ima neposredno v lasti najmanj 20 odstotkov kapitala družbe, ki plačuje obresti, ali ima družba, ki plačuje take obresti, neposredno v lasti najmanj 20 odstotkov kapitala družbe, ki prejme obresti, ali ima tretja družba, ki je rezident ene od držav pogodbenic, neposredno v lasti najmanj 20 odstotkov kapitala družbe, ki plačuje obresti, in kapitala družbe, ki prejme obresti.
4. Izraz “obresti”, kot je uporabljen v tem členu, pomeni dohodek iz vseh vrst terjatev ne glede na to, ali so zavarovane s hipoteko, in ne glede na to, ali imajo pravico do udeležbe v dolžnikovem dobičku, in še posebej dohodek iz državnih vrednostnih papirjev ter dohodek iz obveznic ali zadolžnic, vključno s premijami in nagradami od takih vrednostnih papirjev, obveznic ali zadolžnic. Kazni zaradi zamude pri plačilu se za namen tega člena ne štejejo za obresti. Izraz »obresti« ne vključuje nobenega dela dohodka, ki se v skladu z določbami 10. člena šteje za dividendo.
5. Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka se ne uporabljajo, če upravičeni lastnik obresti, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, v kateri obresti nastanejo, prek stalne poslovne enote v njej in je terjatev, v zvezi s katero se obresti plačajo, dejansko povezana s tako stalno poslovno enoto. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. člena.
6. Šteje se, da obresti nastanejo v državi pogodbenici, kadar je plačnik rezident te države. Kadar pa ima oseba, ki plačuje obresti, ne glede na to, ali je rezident države pogodbenice, v državi pogodbenici stalno poslovno enoto, v zvezi s katero je nastala zadolžitev, za katero se plačajo obresti ter take obresti krije taka stalna poslovna enota, se šteje, da take obresti nastanejo v državi, v kateri je stalna poslovna enota.
7. Kadar zaradi posebnega odnosa med plačnikom in upravičenim lastnikom ali med njima in drugo osebo znesek obresti glede na terjatev, za katero se plačajo, presega znesek, za katerega bi se sporazumela plačnik in upravičeni lastnik, če takega odnosa ne bi bilo, se določbe tega člena uporabljajo samo za zadnji omenjeni znesek. V takem primeru se presežni del plačil še naprej obdavčuje v skladu z zakonodajo vsake države pogodbenice, pri čemer je treba upoštevati druge določbe te konvencije.
8. Določbe te konvencije se ne uporabljajo, če terjatev, v zvezi s katero se obresti plačajo, nastane ali se odstopi predvsem z namenom izkoristiti ugodnosti tega člena.
12. člen
LICENČNINE IN AVTORSKI HONORARJI
1. Licenčnine in avtorski honorarji, ki nastanejo v državi pogodbenici in se plačajo rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi, če je takšen rezident upravičeni lastnik licenčnin in avtorskih honorarjev.
2. Take licenčnine in avtorski honorarji pa se lahko obdavčijo tudi v državi pogodbenici, v kateri nastanejo, in v skladu z zakonodajo te države, če pa je upravičeni lastnik licenčnin in avtorskih honorarjev rezident druge države pogodbenice, tako obračunani davek ne presega 5 odstotkov bruto zneska takih licenčnin in avtorskih honorarjev.
3. Ne glede na določbe drugega odstavka se licenčnine in avtorski honorarji iz prvega odstavka obdavčijo samo v državi pogodbenici, katere rezident je prejemnik, če je takšen prejemnik upravičeni lastnik licenčnin in avtorskih honorarjev in če so takšne licenčnine in avtorski honorarji plačila vsake vrste, prejeta kot povračilo za uporabo ali pravico do uporabe kakršnih koli avtorskih pravic za literarno ali umetniško delo, vključno s kinematografskimi filmi, predvajanjem v živo, filmi, trakovi ali drugimi sredstvi za uporabo ali reprodukcijo v zvezi z radijskim in televizijskim predvajanjem.
4. Ne glede na določbe drugega odstavka se licenčnine in avtorski honorarji iz prvega odstavka obdavčijo samo v državi pogodbenici, katere rezident je prejemnik, če je takšen rezident družba, ki ima neposredno v lasti najmanj 20 odstotkov kapitala družbe, ki plačuje licenčnine in avtorske honorarje, ali ima družba, ki plačuje take licenčnine in avtorske honorarje, neposredno v lasti najmanj 20 odstotkov kapitala družbe, ki prejme licenčnine in avtorske honorarje, ali pa ima tretja družba, ki je rezident ene od držav pogodbenic, neposredno v lasti najmanj 20 odstotkov kapitala družbe, ki plačuje licenčnine in avtorske honorarje, in kapitala družbe, ki prejme licenčnine in avtorske honorarje.
5. Izraz “licenčnine in avtorski honorarji”, kot je uporabljen v tem členu, pomeni plačila vsake vrste, prejeta kot povračilo za uporabo ali pravico do uporabe kakršnih koli avtorskih pravic za literarno, umetniško ali znanstveno delo, vključno s kinematografskimi filmi, predvajanjem v živo, trakovi ali drugimi sredstvi za uporabo ali reprodukcijo v zvezi z radijskim in televizijskim predvajanjem, katerega koli patenta, blagovne znamke, vzorca ali modela, načrta, tajne formule ali postopka ali za informacije o industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušnjah (znanje in izkušnje).
6. Določbe prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka se ne uporabljajo, če upravičeni lastnik licenčnin in avtorskih honorarjev, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, v kateri licenčnine in avtorski honorarji nastanejo, prek stalne poslovne enote v njej in je pravica ali premoženje, v zvezi s katerim se licenčnine in avtorski honorarji plačajo, dejansko povezano s tako stalno poslovno enoto. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. člena.
7. Šteje se, da so licenčnine in avtorski honorarji nastali v državi pogodbenici, kadar je plačnik rezident te države. Kadar pa ima oseba, ki plačuje licenčnine in avtorske honorarje, ne glede na to, ali je rezident države pogodbenice, v državi pogodbenici stalno poslovno enoto, v zvezi s katero je nastala obveznost za plačilo licenčnin in avtorskih honorarjev ter take licenčnine in avtorske honorarje krije taka stalna poslovna enota, se šteje, da so take licenčnine in avtorski honorarji nastali v državi, v kateri je stalna poslovna enota.
8. Kadar zaradi posebnega odnosa med plačnikom in upravičenim lastnikom ali med njima in drugo osebo znesek licenčnin in avtorskih honorarjev glede na uporabo, pravico ali informacijo, za katero se plačujejo, presega znesek, za katerega bi se sporazumela plačnik in upravičeni lastnik, če takega odnosa ne bi bilo, se določbe tega člena uporabljajo samo za zadnji omenjeni znesek. V takem primeru se presežni del plačil še naprej obdavčuje v skladu z zakonodajo vsake države pogodbenice, pri čemer je treba upoštevati druge določbe te konvencije.
9. Določbe te konvencije se ne uporabljajo, če pravica ali premoženje, ki je podlaga za licenčnine in avtorske honorarje, nastane ali se odstopi predvsem z namenom izkoristiti ugodnosti tega člena.
13. člen
KAPITALSKI DOBIČKI
1. a) Dobiček iz odtujitve nepremičnin, ki so omenjene v 6. členu, se lahko obdavči v državi pogodbenici, v kateri so take nepremičnine.
b) Dobiček iz odtujitve delnic ali drugih pravic v družbi, skladu ali primerljivi ustanovi, katere sredstva ali premoženje v več kot 50 odstotkih vrednosti sestavljajo nepremičnine, omenjene v 6. členu, ki so v državi pogodbenici, ali pravice v zvezi s takimi nepremičninami ali katerih več kot 50 odstotkov vrednosti izhaja iz teh nepremičnin ali pravic, bodisi neposredno ali posredno prek ene ali več drugih družb, skladov ali primerljivih ustanov, se lahko obdavči v tej državi. Za namene te določbe se ne upoštevajo nepremičnine, ki jih taka družba uporablja za lastno poslovanje.
2. Dobiček iz odtujitve premičnin, ki so del poslovnega premoženja stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, vključno z dobičkom iz odtujitve take stalne poslovne enote (same ali s celotnim podjetjem), se lahko obdavči v tej drugi državi.
3. Dobiček iz odtujitve premoženja, ki je del poslovnega premoženja podjetja in ki je sestavljeno iz ladij ali letal, s katerimi tako podjetje opravlja prevoze v mednarodnem prometu, ali premičnin, ki se nanašajo na opravljanje prevozov s takimi ladjami ali letali, se obdavči samo v državi pogodbenici, v kateri je sedež dejanske uprave podjetja.
4. Dobiček iz odtujitve premoženja, ki ni premoženje, omenjeno v prvem, drugem in tretjem odstavku, se obdavči samo v državi pogodbenici, katere rezident je oseba, ki odtuji premoženje.
14. člen
DOHODEK IZ ZAPOSLITVE
1. Ob upoštevanju določb 15., 16., 17., 18., 19. in 20. člena se plače, mezde in drugi podobni prejemki, ki jih dobi rezident države pogodbenice iz zaposlitve, obdavčijo samo v tej državi, razen če se zaposlitev ne izvaja v drugi državi pogodbenici. Če se zaposlitev izvaja tako, se lahko tako dobljeni prejemki obdavčijo v tej drugi državi.
2. Ne glede na določbe prvega odstavka se prejemek, ki ga dobi rezident države pogodbenice iz zaposlitve, ki se izvaja v drugi državi pogodbenici, obdavči samo v prvi omenjeni državi, če:
a) je prejemnik navzoč v drugi državi v obdobju ali obdobjih, ki ne presegajo skupno 183 dni v katerem koli obdobju dvanajstih zaporednih mesecev, ki se začne ali konča v določenem davčnem letu, in
b) prejemek plača delodajalec, ki ni rezident druge države, ali se plača v njegovem imenu in
c) prejemka ne krije stalna poslovna enota, ki jo ima delodajalec v drugi državi.
3. Ne glede na prejšnje določbe tega člena se lahko prejemek, ki izhaja iz zaposlitve na ladji ali letalu, s katerim se opravljajo prevozi v mednarodnem prometu, obdavči v državi pogodbenici, v kateri je sedež dejanske uprave podjetja.
15. člen
PLAČILA DIREKTORJEM
Plačila direktorjem in druga podobna plačila, ki jih dobi rezident države pogodbenice kot član uprave ali nadzornega sveta družbe, ki je rezident druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.
16. člen
UMETNIKI IN ŠPORTNIKI
1. Ne glede na določbe 7. in 14. člena se lahko dohodek, ki ga dobi rezident države pogodbenice kot nastopajoči izvajalec, kot je gledališki, filmski, radijski ali televizijski umetnik ali glasbenik, ali kot športnik iz takšnih osebnih dejavnosti, ki jih izvaja v drugi državi pogodbenici, obdavči v tej drugi državi.
2. Kadar dohodek iz osebnih dejavnosti, ki jih izvaja nastopajoči izvajalec ali športnik kot tak, ne priraste samemu nastopajočemu izvajalcu ali športniku, temveč drugi osebi, ne glede na to ali je rezident države pogodbenice, se ta dohodek kljub določbam 7. in 14. člena lahko obdavči v državi pogodbenici, v kateri potekajo dejavnosti nastopajočega izvajalca ali športnika.
3. Ne glede na določbe prvega odstavka se dohodek, ki ga rezident države pogodbenice kot nastopajoči izvajalec ali športnik dobi iz osebnih storitev, ki se kot take izvajajo v drugi državi pogodbenici, obdavči samo v prvi omenjeni državi pogodbenici, če se te storitve v drugi državi pretežno financirajo z javnimi sredstvi prve omenjene države ali njenih političnih enot ali lokalnih oblasti ali oseb javnega prava te države ali njenih enot ali oblasti.
4. Ne glede na določbe drugega odstavka, kadar dohodek iz osebnih dejavnosti, ki jih izvaja rezident države pogodbenice, ki je nastopajoči izvajalec ali športnik kot tak, v drugi državi pogodbenici, ne priraste samemu nastopajočemu izvajalcu ali športniku osebno, temveč drugi osebi, ne glede na to ali je rezident države pogodbenice, se ta dohodek kljub določbam 7. in 14. člena lahko obdavči samo v prvi omenjeni državi, v kateri se v zvezi s temi dejavnosti ta druga oseba pretežno financira z javnimi sredstvi prve omenjene države ali njenih političnih enot ali lokalnih oblasti ali oseb javnega prava te države ali njenih enot ali oblasti.
17. člen
POKOJNINE
Ob upoštevanju določb drugega odstavka 18. člena se pokojnine in drugi podobni prejemki, ki se plačajo rezidentu države pogodbenice za preteklo zaposlitev, obdavčijo samo v tej državi.
18. člen
DRŽAVNA SLUŽBA
1. a) Plače, mezde in drugi podobni prejemki razen pokojnin, ki jih plačuje država pogodbenica ali njena politična enota ali lokalna oblast ali katera od oseb javnega prava te države pogodbenice ali njenih enot ali oblasti posamezniku za storitve, ki jih opravi za to državo ali enoto ali oblast ali osebe javnega prava, se obdavčijo samo v tej državi.
b) Take plače, mezde in drugi podobni prejemki pa se obdavčijo samo v drugi državi pogodbenici, če se storitve opravljajo v tej državi in je posameznik rezident te države, ki je državljan te države, ni pa tudi državljan prve omenjene države.
2. a) Vsaka pokojnina, ki jo plača država pogodbenica ali njena politična enota ali lokalna oblast ali katera od oseb javnega prava te države pogodbenice ali njene enote ali oblasti ali ki se plača iz njihovih skladov posamezniku za storitve, opravljene za to državo ali enoto ali oblast ali osebo javnega prava, se obdavči samo v tej državi.
b) Taka pokojnina pa se obdavči samo v drugi državi pogodbenici, če je posameznik rezident in državljan te države, ni pa tudi državljan prve omenjene države.
3. Določbe 14., 15., 16. in 17. člena se uporabljajo za plače, mezde in druge podobne prejemke ter za pokojnine za storitve, opravljene v zvezi s posli države pogodbenice ali njene politične enote ali lokalne oblasti ali katere od oseb javnega prava te države ali njenih enot ali oblasti.
19. člen
PROFESORJI, UČITELJI IN RAZISKOVALCI
Ob upoštevanju določb 18. člena in ne glede na določbe prvega in drugega odstavka 14. člena se prejemki, ki jih prejme profesor, učitelj ali raziskovalec, ki je ali je bil tik pred obiskom države pogodbenice rezident druge države pogodbenice in je navzoč v prvi omenjeni državi samo zaradi poučevanja ali raziskovanja, za take dejavnosti, obdavčijo samo v drugi državi. Ta določba se uporablja za obdobje, ki ni daljše od 24 mesecev od datuma prvega prihoda profesorja, učitelja ali raziskovalca v prvo omenjeno državo zaradi poučevanja ali raziskovanja. Če pa se raziskovanje ne izvaja v javno korist, ampak predvsem v zasebno korist določene osebe ali oseb, se uporabljajo določbe prvega in drugega odstavka 14. člena.
20. člen
ŠTUDENTI
Plačila, ki jih študent ali pripravnik, ki je ali je bil tik pred obiskom države pogodbenice rezident druge države pogodbenice in je v prvi omenjeni državi navzoč samo zaradi svojega izobraževanja ali usposabljanja, prejme za svoje vzdrževanje, izobraževanje ali usposabljanje, se ne obdavčijo v tej državi, če taka plačila nastanejo iz virov zunaj te države.
21. člen
DRUGI DOHODKI
1. a) Deli dohodka, katerih upravičeni lastnik je rezident države pogodbenice, ki nastanejo kjer koli in niso obravnavani v predhodnih členih te konvencije, se obdavčijo samo v tej državi, če je tak rezident dolžan plačati davek za te dele dohodka v tej državi. Če ta pogoj obdavčitve ni izpolnjen, se ti deli dohodka še naprej obdavčujejo v drugi državi pogodbenici in v skladu z zakonodajo te države.
b) Pogoj obdavčitve iz pododstavka a) se ne uporablja, če je upravičeni lastnik teh delov dohodka država pogodbenica, katera od njenih političnih enot ali lokalnih oblasti ali oseb javnega prava.
2. Določbe prvega odstavka se ne uporabljajo za dohodek, ki ni dohodek iz nepremičnin, kot so opredeljene v drugem odstavku 6. člena, če upravičeni lastnik takega dohodka, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v njej in je pravica ali premoženje, za katero se plača dohodek, dejansko povezano s tako stalno poslovno enoto. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. člena.
3. Kadar zaradi posebnega odnosa med osebo iz prvega odstavka in drugo osebo ali med njima in tretjo osebo znesek dohodka iz prvega odstavka presega morebitni znesek, za katerega bi se sporazumele, če takega odnosa ne bi bilo, se določbe tega člena uporabljajo samo za zadnji omenjeni znesek. V takem primeru se presežni del dohodka še naprej obdavčuje v skladu z zakonodajo vsake države pogodbenice, pri čemer je treba upoštevati druge določbe te konvencije.
22. člen
PREMOŽENJE
1. a) Premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine iz 6. člena v lasti rezidenta države pogodbenice in so v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.
b) Premoženje, ki ga sestavljajo delnice ali druge pravice v družbi, skladu ali primerljivi ustanovi, katere sredstva ali premoženje v več kot 50 odstotkih vrednosti sestavljajo nepremičnine, omenjene v 6. členu, ki so v državi pogodbenici, ali pravice v zvezi s takimi nepremičninami ali katerih več kot 50 odstotkov vrednosti izhaja iz takih nepremičnin ali pravic, bodisi neposredno ali posredno prek ene ali več drugih družb, skladov ali primerljivih ustanov, se lahko obdavči v tej državi. Za namene te določbe se ne upoštevajo nepremičnine, ki jih taka družba uporablja za lastno poslovanje.
2. Premoženje, ki ga sestavljajo premičnine in so del poslovnega premoženja stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.
3. Premoženje, ki ga sestavljajo ladje in letala, s katerimi se opravljajo prevozi v mednarodnem prometu, in premičnine v zvezi z opravljanjem prevozov s takimi ladjami in letali, se obdavči samo v državi pogodbenici, v kateri je sedež dejanske uprave podjetja.
4. Vse druge sestavine premoženja rezidenta države pogodbenice se obdavčijo samo v tej državi.
23. člen
ODPRAVA DVOJNEGA OBDAVČEVANJA
1. V Franciji se dvojno obdavčevanje odpravi tako:
a) Ne glede na katero koli določbo te konvencije se dohodek, ki se v skladu z določbami konvencije lahko obdavči ali se obdavčuje samo v Sloveniji, upošteva pri izračunu francoskega davka, kadar tak dohodek ni oproščen davka od odhodka pravnih oseb po francoski domači zakonodaji. V tem primeru se od takega dohodka slovenski davek ne odbije, ampak je rezident Francije pod pogoji in z omejitvami iz pododstavkov i) in ii) upravičen do odbitka davka od francoskega davka. Tak odbitek davka je enak:
i) pri dohodku, ki ni dohodek iz pododstavka ii), znesku francoskega davka, pripisanemu takemu dohodku, če je rezident Francije dolžan plačati slovenski davek od takega dohodka;
ii) pri dohodku, od katerega se plača davek od dohodka pravnih oseb, iz 7. člena in drugega odstavka 13. člena ter dohodku iz 10., 11. in 12. člena, prvega odstavka 13. člena, tretjega odstavka 14. člena, 15. člena, prvega in drugega odstavka 16. člena in 21. člena znesku davka, plačanemu v Sloveniji v skladu z določbami teh členov; tak odbitek pa ne presega zneska francoskega davka, pripisanega takemu dohodku.
b) Rezident Francije, ki ima v lasti premoženje, ki se lahko obdavči v Sloveniji v skladu s prvim in drugim odstavkom 22. člena, se za to premoženje obdavči tudi v Franciji. Francoski davek se izračuna tako, da se upošteva odbitek davka v višini davka, plačanga na tako premoženje v Sloveniji. Tak odbitek davka pa ne presega zneska francoskega davka, pripisanega takemu premoženju.
c) i) Razume se, da izraz »znesek francoskega davka, pripisan takemu dohodku«, kot je uporabljen v pododstavku a), pomeni:
– kadar se davek od takega dohodka izračuna z uporabo proporcionalne davčne stopnje, znesek čistega dohodka, pomnožen s stopnjo, ki se dejansko uporablja za ta dohodek;
– kadar se davek od takega dohodka izračuna z uporabo progresivne davčne lestvice, znesek neto dohodka, pomnožen s stopnjo, ki je rezultat razmerja med dejansko davčno obveznostjo od celotnega neto obdavčljivega dohodka po francoski zakonodaji in zneskom tega celotnega neto dohodka.
Ta razlaga se po analogiji uporablja tudi za izraz »znesek francoskega davka, pripisan takemu premoženju«, kot je uporabljen v pododstavku b).
ii) Razume se, da izraz »znesek davka, plačan v Sloveniji«, kot je uporabljen v pododstavkih a) in b), pomeni znesek slovenskega davka, ki ga dejansko in dokončno za te dele dohodka ali premoženja v skladu z določbami konvencije krije rezident Francije, ki se od teh delov dohodka ali premoženja obdavčuje po francoski zakonodaji.
2. V Sloveniji se dvojno obdavčevanje odpravi tako:
a) Kadar rezident Slovenije dobi dohodek ali ima v lasti premoženje, ki se v skladu z določbami te konvencije lahko obdavči v Franciji, Slovenija dovoli:
i) kot odbitek od davka od dohodka tega rezidenta znesek, ki je enak davku od dohodka, plačanemu v Franciji;
ii) kot odbitek od davka od premoženja tega rezidenta znesek, ki je enak davku od premoženja, plačanemu v Franciji.
Tak odbitek pa v nobenem primeru ne sme presegati tistega dela davka od dohodka ali davka od premoženja, ki je bil izračunan pred odbitkom, pripisanim dohodku ali premoženju, odvisno od primera, ki se lahko obdavči v Franciji.
b) Kadar je v skladu s katero koli določbo konvencije dohodek, ki ga dobi rezident Slovenije, ali premoženje, ki ga ima v lasti, oproščeno davka v Sloveniji, lahko Slovenija pri izračunu zneska davka od preostalega dohodka ali premoženja tega rezidenta vseeno upošteva oproščeni dohodek ali premoženje.
24. člen
ENAKO OBRAVNAVANJE
1. Državljani države pogodbenice ne smejo biti v drugi državi pogodbenici zavezani kakršnemu koli obdavčevanju ali kakršni koli zahtevi v zvezi s tem, ki je drugačna ali bolj obremenjujoča, kot so ali so lahko obdavčevanje in s tem povezane zahteve za državljane te druge države v enakih okoliščinah, še zlasti glede rezidentstva. Ta določba se ne glede na določbe 1. člena uporablja tudi za osebe, ki niso rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.
2. Obdavčevanje stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, ne sme biti manj ugodno v tej drugi državi, kot je obdavčevanje podjetij te druge države, ki opravljajo enake dejavnosti. Ta določba se ne razlaga, kot da zavezuje katero koli državo pogodbenico, da prizna rezidentom druge države pogodbenice kakršne koli osebne olajšave, druge olajšave in zmanjšanja za davčne namene zaradi osebnega stanja ali družinskih obveznosti, ki jih priznava svojim rezidentom.
3. Razen kadar se uporabljajo določbe prvega odstavka 9. člena, sedmega odstavka 11. člena, osmega odstavka 12. člena ali tretjega odstavka 21. člena, se obresti, licenčnine in avtorski honorarji ter druga izplačila, ki jih plača podjetje države pogodbenice rezidentu druge države pogodbenice, pri določanju obdavčljivega dobička takega podjetja odbijejo pod istimi pogoji, kot če bi bili plačani rezidentu prve omenjene države.
Podobno se tudi kakršni koli dolgovi podjetja države pogodbenice do rezidenta druge države pogodbenice pri določanju obdavčljivega premoženja takega podjetja odbijejo pod istimi pogoji, kot da bi bili pogodbeno dogovorjeni z rezidentom prve omenjene države.
4. Podjetja države pogodbenice, katerih kapital je v celoti ali delno, neposredno ali posredno v lasti ali pod nadzorom enega ali več rezidentov druge države pogodbenice, ne smejo biti v prvi omenjeni državi zavezana kakršnemu koli obdavčevanju ali kakršni koli zahtevi v zvezi s tem, ki je drugačna ali bolj obremenjujoča, kot so ali so lahko obdavčevanje in s tem povezane zahteve do podobnih podjetij prve omenjene države.
5. a) Prispevki posameznika, ki opravlja odvisne osebne storitve v državi pogodbenici, v pokojninski načrt, ustanovljen in za davčne namene priznan v drugi državi pogodbenici, se odbijejo v prvi omenjeni državi pri določanju obdavčljivega dohodka posameznika ter se v tej državi obravnavajo enako in zanje veljajo isti pogoji in omejitve kot za prispevke v pokojninski načrt, ki ga za davčne namene priznava ta prva omenjena država, če:
(i) se pristojni organ prve omenjene države strinja, da je pokojninski načrt skladen s pokojninskim načrtom, ki ga za davčne namene priznava ta država, in
(ii) je tak posameznik prispeval v tak pokojninski načrt, preden je začel opravljati odvisne osebne storitve v prvi omenjeni državi.
b) V pododstavku a):
(i) izraz »pokojninski načrt« pomeni dogovor v katerem je posameznik udeležen, da bi pridobil ugodnosti iz upokojitve, ki se plačujejo za odvisne osebne storitve iz pododstavka a);
(ii) v državi je pokojninski načrt »priznan za davčne namene«, če se v tej državi prispevki v načrt priznavajo kot davčna olajšava.
6. Določbe tega člena se uporabljajo ne glede na določbe 2. člena za davke vseh vrst in opisov.
7. Če dvostranska pogodba ali sporazum med državama pogodbenicama, razen te konvencije, vključuje klavzulo o enakem obravnavanju, se razume, da se takšne klavzule ne uporabljajo v davčnih zadevah.
25. člen
POSTOPEK SKUPNEGA DOGOVORA
1. Kadar oseba meni, da imajo ali bodo imela dejanja ene ali obeh držav pogodbenic zanjo za posledico obdavčevanje, ki ni v skladu z določbami te konvencije, lahko ta oseba ne glede na sredstva, ki ji jih omogoča domače pravo teh držav, predloži zadevo pristojnemu organu države pogodbenice, katere rezident je, ali če se njen primer nanaša na prvi odstavek 24. člena, tiste države pogodbenice, katere državljan je. Zadeva mora biti predložena v treh letih od prvega uradnega obvestila o dejanju, ki je imelo za posledico obdavčevanje, ki ni v skladu z določbami konvencije.
2. Pristojni organ si, če se mu zdi ugovor upravičen in če sam ne more priti do zadovoljive rešitve, prizadeva rešiti primer s skupnim dogovorom s pristojnim organom druge države pogodbenice z namenom izogniti se obdavčevanju, ki ni v skladu s konvencijo. Vsak dosežen dogovor se izvaja ne glede na roke v domačem pravu držav pogodbenic.
3. Pristojna organa držav pogodbenic si prizadevata s skupnim dogovorom razrešiti kakršne koli težave ali dvome, ki nastanejo pri razlagi ali uporabi konvencije. Prav tako se lahko med seboj posvetujeta o odpravi dvojnega obdavčevanja v primerih, ki jih konvencija ne predvideva.
4. Pristojna organa držav pogodbenic lahko neposredno komunicirata med seboj, vključno prek skupne komisije, ki jo sestavljata sama ali njuni predstavniki, da bi dosegla dogovor v smislu prejšnjih odstavkov tega člena.
26. člen
IZMENJAVA INFORMACIJ
1. Pristojna organa držav pogodbenic si izmenjavata take informacije, ki so potrebne za izvajanje določb te konvencije ali domače zakonodaje držav pogodbenic glede davkov vseh vrst in opisov, ki se uvedejo v imenu držav pogodbenic ali njunih političnih enot ali lokalnih oblasti, kolikor obdavčevanje na tej podlagi ni v nasprotju s konvencijo. Izmenjava informacij ni omejena s 1. in 2. členom. Vsaka informacija, ki jo prejme država pogodbenica, se obravnava kot tajnost na isti način kot informacije, pridobljene po domači zakonodaji te države, in se razkrije samo osebam ali organom (vključno s sodišči in upravnimi organi), udeleženim pri odmeri ali pobiranju, izterjavi ali pregonu ali pri odločanju o pritožbah glede davkov iz prvega stavka. Te osebe ali organi uporabljajo informacije samo v te namene. Informacije lahko razkrijejo v sodnih postopkih ali pri sodnih odločitvah.
2. V nobenem primeru se določbe prvega odstavka ne razlagajo, kot da nalagajo kateri koli državi pogodbenici obveznost:
a) da izvaja upravne ukrepe, ki niso v skladu z zakonodajo te ali druge države pogodbenice,
b) da priskrbi informacije, ki jih ni mogoče dobiti po zakonski poti te ali druge države pogodbenice,
c) da priskrbi informacije, ki bi razkrile kakršno koli trgovinsko, poslovno, industrijsko, komercialno ali poklicno skrivnost ali trgovinske postopke, ali informacije, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z javnim redom.
27. člen
ČLANI DIPLOMATSKIH PREDSTAVNIŠTEV IN KONZULATOV
1. Nobena določba te konvencije ne vpliva na davčne ugodnosti članov diplomatskih predstavništev ali konzulatov in članov stalnih predstavništev pri mednarodnih organizacijah po splošnih pravilih mednarodnega prava ali določbah posebnih sporazumov.
2. Ne glede na določbe 4. člena se v tej konvenciji šteje, da je posameznik, ki je član diplomatskega predstavništva, konzulata ali stalnega predstavništva države pogodbenice v drugi državi pogodbenici ali v tretji državi, rezident države pošiljateljice, če v njej zanj veljajo enake obveznosti v zvezi z davki od celotnega dohodka ali od premoženja kot za rezidente te države.
3. Konvencija se ne uporablja za mednarodne organizacije, njihove organe in uslužbence ter osebe, ki so člani diplomatskih predstavništev, konzulatov ali stalnih predstavništev tretje države, kadar so v državi pogodbenici in zanje, v eni od držav pogodbenic ne veljajo enake obveznosti v zvezi z davki od celotnega dohodka ali od premoženja kot za rezidente te države.
28. člen
ZAČETEK VELJAVNOSTI
1. Vsaka država pogodbenica drugo uradno obvesti, da so končani postopki, potrebni za začetek veljavnosti te konvencije. Konvencija začne veljati prvi dan tretjega meseca po datumu prejema zadnjega od teh uradnih obvestil.
2. Določbe te konvencije se uporabljajo:
a) v zvezi z davki od dohodka, odtegnjenimi pri viru, za zneske, obdavčljive po koledarskem letu, v katerem začne veljati konvencija;
b) v zvezi z davki od dohodka, ki niso odtegnjeni pri viru, za dohodek, ki se nanaša na katero koli koledarsko leto ali obračunsko obdobje, odvisno od primera, ki se začne po koledarskem letu, v katerem začne veljati konvencija;
c) v zvezi z drugimi davki za obdavčenje obdavčljivega dogodka, ki nastane po koledarskem letu, v katerem začne veljati konvencija.
3. Določbe Sporazuma med Vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in Vlado Francoske republike o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka, ki je bil podpisan v Parizu 28. marca 1974, prenehajo veljati v odnosih med Vlado Republike Slovenije in Vlado Francoske republike z dnem, ko se začnejo prvič uporabljati ustrezne določbe te konvencije.
29. člen
PRENEHANJE VELJAVNOSTI
1. Ta konvencija velja za nedoločen čas. Katera koli država pogodbenica pa jo lahko po petih koledarskih letih od datuma začetka njene veljavnosti odpove po diplomatski poti z uradnim obvestilom o odpovedi najmanj šest mesecev pred koncem katerega koli koledarskega leta.
2. V takem primeru se konvencija preneha uporabljati:
a) v zvezi z davki od dohodka, odtegnjenimi pri viru, za zneske, obdavčljive po koledarskem letu, v katerem je dano obvestilo o odpovedi;
b) v zvezi z davki od dohodka, ki niso odtegnjeni pri viru, za dohodek, ki se nanaša na katero koli koledarsko leto ali obračunsko obdobje, odvisno od primera, ki se začne po koledarskem letu, v katerem je bilo dano obvestilo o odpovedi;
c) v zvezi z drugimi davki za obdavčenje obdavčljivega dogodka, ki nastane po koledarskem letu, v katerem je bilo dano obvestilo o odpovedi.
V DOKAZ NAVEDENEGA sta podpisana, ki sta bila za to pravilno pooblaščena, podpisala to konvencijo.
Sestavljeno v Ljubljani dne 7. 4. 2004 v dveh izvirnikih v slovenskem in francoskem jeziku, pri čemer sta besedili enako verodostojni.
Za Vlado Za Vlado
Republike Slovenije Francoske republike
Milojka Kolar l.r. Dominique Gazuy l.r.
PROTOKOL
Pred podpisom Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Francoske republike o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja ter preprečevanju davčnih utaj sta se vladi sporazumeli o teh določbah, ki so sestavni del konvencije.
1. a) V zvezi s pododstavkom a) tretjega odstavka 2. člena davek na izplačane plače in davek na bilančno vsoto bank in hranilnic urejajo določbe konvencije, ki se nanašajo na poslovni dobiček;
b) v zvezi s pododstavkom b) tretjega odstavka 2. člena davek na plače urejajo določbe konvencije, ki se nanašajo na poslovni dobiček.
2. V zvezi s 7. členom:
a) kadar podjetje države pogodbenice prodaja dobrine ali blago ali posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v njej, se dobiček te stalne poslovne enote ne določi od skupnega dohodka podjetja, ampak samo od tistega deleža dohodka podjetja, ki se pripiše dejanski dejavnosti stalne poslovne enote v zvezi s tako prodajo ali poslovanjem;
b) se pri pogodbah, zlasti o izvedbi analiz in meritev, dobavi, montaži ali gradnji industrijske, komercialne ali znanstvene opreme ali prostorov ali javnih del, kadar ima podjetje stalno poslovno enoto, dobiček te stalne poslovne enote ne določi od celotnega zneska pogodbe, ampak samo od tistega dela pogodbe, ki ga stalna poslovna enota dejansko izvede v državi pogodbenici, v kateri je stalna poslovna enota. Dobiček od tistega dela pogodbe, ki se izvaja v državi pogodbenici, v kateri je dejanski sedež uprave podjetja, se obdavči samo v tej državi.
3. V zvezi z 10. členom se lahko dividende iz pododstavka b) drugega odstavka, dokler Slovenija ni članica Evropske unije, obdavčijo v državi pogodbenici, v kateri nastanejo, če pa je upravičeni lastnik dividend rezident druge države pogodbenice, tako obračunani davek ne presega 5 odstotkov bruto zneska dividend.
4. V zvezi z 11. členom se lahko obresti iz pododstavka c) tretjega odstavka, dokler Slovenija ni članica Evropske unije, obdavčijo v državi pogodbenici, v kateri nastanejo, če pa je upravičeni lastnik obresti rezident druge države pogodbenice, tako obračunani davek ne presega 5 odstotkov bruto zneska obresti.
5. V zvezi z 12. členom:
a) se lahko, dokler Slovenija ni članica Evropske unije, licenčnine in avtorski honorarji iz četrtega odstavka obdavčijo v državi pogodbenici, v kateri nastanejo, če pa je upravičeni lastnik licenčnin in avtorskih honorarjev rezident druge države pogodbenice, tako obračunani davek ne presega 5 odstotkov bruto zneska licenčnin in avtorskih honorarjev;
b) se plačila, prejeta kot povračilo za tehnične storitve, vključno s študijami ali znanstvenimi, geološkimi ali tehničnimi analizami in meritvami, ali za inženiring pogodbe, vključno s tehnično dokumentacijo v zvezi z njimi, ali za storitve svetovanja ali nadzora, ne štejejo za plačila, prejeta kot povračilo za informacije o industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušnjah. Taka plačila
se štejejo za plačila, za katera veljajo določbe 7. člena.
6. Določbe 15. člena se uporabljajo tudi za dohodek iz 62. člena francoskega davčnega zakonika, ki ga dobi posameznik, ki je rezident Slovenije, kot družbenik ali direktor v družbi, ki je rezident Francije in je dolžna plačevati davek od dohodka pravnih oseb v njej.
7. V zvezi s 24. členom:
a) se v zvezi s prvim odstavkom tega člena razume, da posameznik, pravna oseba, osebna družba ali združenje, ki je rezident države pogodbenice, ni v enakih okoliščinah kot posameznik, pravna oseba, osebna družba ali združenje, ki ni rezident te države; to velja ne glede na opredelitev državljanstva, tudi če se šteje, da so pravne osebe, osebne družbe ali združenja državljani države pogodbenice, katere rezidenti so;
b) se oprostitve in druge ugodnosti, ki jih določa davčna zakonodaja države pogodbenice za to državo ali njene politične enote ali lokalne oblasti ali osebe javnega prava te države ali njenih enot ali oblasti, ki opravljajo neposlovno dejavnost, pod istimi pogoji uporabljajo za drugo državo pogodbenico ali njene politične enote ali lokalne oblasti ali osebe javnega prava te države ali njenih enot ali oblasti, ki opravljajo isto ali podobno dejavnost. Ne glede na določbe šestega odstavka tega člena se določbe tega odstavka ne uporabljajo za davke ali dajatve, ki se plačajo kot povračilo za opravljene storitve.
8. Določbe konvencije v nobenem primeru ne preprečujejo Franciji, da uporablja določbe 212. člena davčnega zakonika o podkapitalizaciji ali druge vsebinsko podobne določbe, ki lahko spreminjajo ali nadomestijo določbe tega člena.
Določbe konvencije v nobenem primeru ne preprečujejo Sloveniji, da uporablja določbe domače zakonodaje o podkapitalizaciji.
9. Pristojna organa držav pogodbenic se lahko skupaj ali ločeno dogovorita o načinu uporabe konvencije. Zlasti lahko, da bi v državi pogodbenici lahko izkoristili ugodnosti iz 10., 11. in 12. člena, rezidenti druge države pogodbenice, če pristojna organa ne določita drugače, predložijo potrdilo o rezidentstvu, ki predvsem določa naravo in znesek ali vrednost zadevnega dohodka in vključuje potrdilo davčne uprave te druge države.
10. Vsaka država pogodbenica zadrži pravico, da v skladu s svojo domačo zakonodajo obdavči dohodek svojih rezidentov, ki se obdavčuje v drugi državi pogodbenici, vendar se ne vključuje v davčno osnovo v tej državi, kadar je takšna dvojna oprostitev posledica različne opredelitve zadevnega dohodka.
V DOKAZ NAVEDENEGA sta podpisana, ki sta bila za to pravilno pooblaščena, podpisala ta protokol.
SESTAVLJENO v dveh izvirnikih v Ljubljani dne 7. 4. 2004 v slovenskem in francoskem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni.
Za Vlado Za Vlado
Republike Slovenije Francoske republike
Milojka Kolar l.r. Dominique Gazuy l.r.
3. člen
Za izvajanje konvencije s protokolom skrbi Ministrstvo za finance.
4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
Številka: 432-01/05-39/1
Ljubljana, dne 23. februarja 2005
EPA 115-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr.med.
| Zadnja sprememba: 02/14/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |