Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
ZAKON
O RATIFIKACIJI OKVIRNE KONVENCIJE SVETOVNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE ZA NADZOR NAD TOBAKOM (MOSZOT)
1. člen
Ratificira se Okvirna konvencija Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom, sestavljena 21. maja 2003 v Ženevi.
2. člen
Besedilo okvirne konvencije se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:*
Okvirna konvencija SZO o nadzoru nad tobakom
Preambula
Pogodbenice te konvencije so,
odločene, da dajo prednost svoji pravici za zaščito javnega zdravja;
ob spoznanju, da je širjenje uporabe tobačnih izdelkov svetovni problem z resnimi posledicami za javno zdravje, ki zahteva kar najširše mednarodno sodelovanje in sodelovanje vseh držav za učinkovit, ustrezen in celovit mednarodni odziv;
zaradi zaskrbljenosti mednarodne skupnosti glede pogubnih zdravstvenih, socialnih, ekonomskih in okoljskih posledic po vsem svetu zaradi uživanja tobaka in izpostavljenosti tobačnemu dimu;
zaradi velike zaskrbljenosti zaradi naraščanja uporabe in proizvodnje cigaret in drugih tobačnih izdelkov po vsem svetu, še posebej v državah v razvoju, in tudi zaradi bremena za družine, revne in nacionalne zdravstvene sisteme;
ob spoznanju, da je nedvoumno znanstveno dokazano, da uporaba tobačnih izdelkov in izpostavljenost tobačnemu dimu povzročata smrt, bolezni in invalidnost ter da lahko po kajenju in uporabi drugih vrst tobačnih izdelkov ter izpostavljenosti tobačnemu dimu po določenem času nastanejo bolezni, povezane z uporabo tobačnih izdelkov,
tudi ob spoznanju, da so cigarete in drugi tobačni izdelki izdelani tako, da povzročijo odvisnost ter da so mnoge njihove sestavine in dim farmakološko aktivni, toksični, mutageni in karcinogeni ter da je v glavnih mednarodnih klasifikacijah bolezni odvisnost od tobaka posebej razvrščena kot motnja;
ob zavedanju jasnih znanstvenih dokazov, da prenatalna izpostavljenost tobačnemu dimu povzroča resne zdravstvene in razvojne težave pri otrocih;
zaradi velike zaskrbljenosti zaradi naraščanja kajenja in drugih oblik uporabe tobaka pri otrocih in mladostnikih po vsem svetu, še posebej kajenja pri vedno nižji starosti;
vznemirjene zaradi naraščanja kajenja in drugih oblik uporabe tobaka pri ženskah in dekletih po vsem svetu ter ob upoštevanju potrebe po sodelovanju žensk na vseh ravneh oblikovanja in uresničevanja politik ter potrebe po posebnih strategijah za omejevanje uporabe tobaka glede na spol;
zaradi velike zaskrbljenosti zaradi razširjenosti kajenja in drugih oblik uporabe tobaka in tobačnih izdelkov pri avtohtonih prebivalcih;
zaradi velike zaskrbljenosti zaradi vpliva vseh oblik oglaševanja in sponzoriranja ter predstavljanja tobačnih izdelkov za spodbujanje njihove uporabe;
ob spoznanju, da je potrebno skupno ukrepanje za odpravo vseh oblik nezakonite trgovine s cigaretami in drugimi tobačnimi izdelki, vključno s tihotapljenjem, nezakonito proizvodnjo in ponarejanjem;
ob priznanju, da zahteva nadzor nad tobakom na vseh ravneh, še posebej v državah v razvoju in državah z gospodarstvom v prehodu, zadostne finančne in tehnične vire, primerne za trenutne in predvidene potrebe po dejavnostih za omejevanje uporabe tobaka;
ob spoznanju potrebe po oblikovanju ustreznih mehanizmov za doseganje dolgoročnega socialnega in ekonomskega vpliva uspešnih strategij za manjše povpraševanje po tobaku;
ob zavedanju socialnih in ekonomskih težav, ki jih lahko povzročijo srednjeročni in dolgoročni programi za nadzor nad tobakom v nekaterih državah v razvoju in državah z gospodarstvom v prehodu ter ob spoznanju njihove potrebe po strokovni in finančni pomoči pri nacionalnih strategijah za trajnostni razvoj;
ob zavedanju pomembnosti dela, ki ga mnoge države opravljajo za nadzor nad tobakom, in ob priznavanju vodilne vloge Svetovne zdravstvene organizacije ter prizadevanj drugih organizacij in organov Združenih narodov ter drugih mednarodnih in regionalnih medvladnih organizacij pri sprejemanju ukrepov za nadzor nad tobakom;
ob poudarjanju posebnega pomena nevladnih organizacij in drugih članic civilne družbe, ki niso povezane s tobačno industrijo, vključno s strokovnimi zdravstvenimi organi, ženskimi, mladinskimi, okoljskimi in potrošniškimi skupinami ter akademskimi in zdravstvenimi ustanovami, pri prizadevanju za nadzor nad tobakom na državni in mednarodni ravni, ki so odločilnega pomena za njihovo sodelovanje pri nadzoru nad tobakom;
ob spoznanju, da je treba biti pozoren na vse poskuse tobačne industrije za spodkopavanje in rušenje prizadevanj za nadzor nad tobakom ter da je treba biti seznanjen z dejavnostmi tobačne industrije, ki negativno vplivajo na prizadevanja za nadzor nad tobakom;
ob sklicevanju na 12. člen Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki ga je 16. decembra 1966 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov, ki pravi, da ima vsakdo pravico do najvišje mogoče stopnje telesnega in duševnega zdravja;
tudi ob sklicevanju na preambulo Ustave Svetovne zdravstvene organizacije, ki pravi, da je najvišja mogoča stopnja zdravja ena od temeljnih pravic vsakega človeka ne glede na raso, vero, politično prepričanje, ekonomske ali socialne razmere;
odločene, da se zavzamejo za ukrepe za nadzor nad tobakom, ki temeljijo na najnovejših in pomembnih znanstvenih, strokovnih in ekonomskih dognanjih;
ob sklicevanju na Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 18. decembra 1979 in določa, da države pogodbenice konvencije sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravo diskriminacije žensk na področju zdravstvenega varstva;
nadalje ob sklicevanju na Konvencijo o otrokovih pravicah, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 20. novembra 1989, in določa, da države pogodbenice konvencije priznajo pravice otrok do najvišje mogoče stopnje zdravja,
sklenile:
I. DEL: UVOD
1. člen
Pomen izrazov
V tej konvenciji
(a) »nezakonita trgovina« pomeni vsako dejavnost ali ravnanje, ki je po zakonu prepovedano in se nanaša na proizvodnjo, pošiljanje, prevzem, posest, razširjanje, prodajo ali nakup, vključno z vsako dejavnostjo ali ravnanjem, ki je namenjeno spodbujanju take dejavnosti;
(b) »organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje« pomeni organizacijo, ki jo sestavlja več samostojnih držav, na katero so države članice prenesle pristojnost za vrsto zadev, vključno s pooblastilom za sprejemanje odločitev, zavezujočih za njene države članice;1
(c) »oglaševanje in promocija tobaka« pomeni vsakršno posredno ali neposredno komercialno sporočilo, priporočilo ali dejanje s ciljem, učinkom ali mogočim učinkom promocije tobačnih izdelkov ali uporabe tobaka;
(d) »nadzor nad tobakom« pomeni vrsto strategij za zmanjševanje ponudbe, povpraševanja in škode, s katerimi se želi izboljšati zdravje prebivalstva z odpravo ali zmanjševanjem uporabe tobačnih izdelkov in izpostavljenosti tobačnemu dimu;
(e) »tobačna industrija« pomeni proizvajalce tobačnih izdelkov, grosistične distributerje in uvoznike tobačnih izdelkov;
(f) »tobačni izdelki« pomenijo izdelke, delno ali v celoti narejene iz tobačnih listov kot surovine, ki so izdelani za kajenje, žvečenje, sesanje ali njuhanje;
(g) »sponzoriranje tobaka« pomeni kakršno koli posredno ali neposredno obliko prispevka za kakršen koli dogodek, dejavnost ali posameznika s ciljem, učinkom ali mogočim učinkom promocije tobačnih izdelkov ali uporabe tobaka.
_________________________
1 Kadar je primerno, se bo nacionalni nanašal tudi na organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje.
2. člen
Razmerje med to konvencijo in drugimi sporazumi ter pravnimi dokumenti
1. Zaradi boljšega varovanja zdravja ljudi se pogodbenice spodbujajo, da poleg ukrepov iz te konvencije in njenih protokolov izvajajo še druge, tudi strožje ukrepe, skladne z njenimi določbami in mednarodnim pravom.
2. Določbe konvencije in njenih protokolov nikakor ne vplivajo na pravico pogodbenic, da sklepajo dvostranske ali večstranske sporazume, vključno z regionalnimi in subregionalnimi sporazumi, o zadevah, ki se nanašajo na konvencijo in njene protokole, ali jih dopolnjujejo, če so ti sporazumi združljivi z njihovimi obveznostmi. Pogodbenice prek sekretariata o tem obvestijo Konferenco pogodbenic.
II. DEL: CILJ, VODILNA NAČELA IN SPLOŠNE OBVEZNOSTI
3. člen
Cilj
Cilj te konvencije in njenih protokolov je varovanje sedanjih in prihodnjih generacij pred pogubnimi zdravstvenimi, socialnimi, okoljskimi in ekonomskimi posledicami uporabe tobaka in izpostavljenosti tobačnemu dimu, tako da se vzpostavijo pogoji za nadzor nad tobakom, ki naj bi ga pogodbenice izvajale na državni, regionalni in mednarodni ravni zaradi trajnega in občutnega zmanjšanja razširjenosti uporabe tobaka in izpostavljenosti tobačnemu dimu.
4. člen
Vodilna načela
Da bi bil izpolnjen cilj te konvencije in da bi se uresničile njene določbe, se pogodbenice ravnajo predvsem po navedenih načelih:
1. Vsakogar je treba seznaniti s posledicami, ki jih imata uporaba tobaka in izpostavljenost tobačnemu dimu na zdravje, s tem, da tobak povzroča odvisnost in ogroža življenje, in zato na ustrezni vladni ravni predvideti učinkovite zakonske, izvršilne, upravne in druge ukrepe za zaščito vsakogar pred tobačnim dimom.
2. Za predlaganje in sprejetje vsestranskih in celovitih ukrepov z usklajenim odzivom na državni, regionalni in mednarodni ravni je potrebna trdna politična podpora ob upoštevanju:
(a) potrebe po sprejetju ukrepov za zaščito vsakogar pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu;
(b) potrebe po sprejetju ukrepov za preprečevanje napeljevanja h kajenju, spodbujanje in podporo opuščanja kajenja ter zmanjševanje porabe tobačnih izdelkov v kakršni koli obliki;
(c) potrebe po sprejetju ukrepov za pridobitev avtohtonih prebivalcev in njihovih skupnosti za sodelovanje pri razvoju, izvajanju in vrednotenju programov za nadzor nad tobakom, ki so socialno in kulturno primerni za njihove potrebe in možnosti, in
(d) potrebe po sprejetju ukrepov za zmanjšanje nevarnosti, značilnih za posamezen spol, pri oblikovanju strategije za nadzor nad tobakom.
3. Pomemben del konvencije je mednarodno sodelovanje, še zlasti prenos tehnologije in znanja, finančna pomoč in zagotavljanje s tem povezanega strokovnega znanja in izkušenj pri pripravi in izvajanju učinkovitih programov za nadzor nad tobakom ob upoštevanju kulturnih značilnosti in tudi družbenih, ekonomskih, političnih in pravnih dejavnikov.
4. Ob upoštevanju načel javnega zdravja so bistvenega pomena celoviti in vsestranski ukrepi za zmanjševanje porabe vseh vrst tobačnih izdelkov na državni, regionalni in mednarodni ravni pri preprečevanju nastanka bolezni, prezgodnje invalidnosti in smrti.
5. Vprašanja v zvezi z odgovornostjo, ki jo vsaka pogodbenica določi v svoji zakonodaji, so pomemben del vsestranskega nadzora nad tobakom.
6. Pridelovalcem tobaka in delavcem, katerih preživljanje je resno ogroženo zaradi programov nadzora nad tobakom v državah pogodbenicah v razvoju in tudi v državah z gospodarstvom v prehodu, je treba priznati potrebnost strokovne in finančne pomoči in jo obravnavati v okviru doma razvitih strategij trajnostnega razvoja.
7. Sodelovanje civilne družbe je bistvenega pomena za uresničevanje ciljev konvencije in njenih protokolov.
5. člen
Splošne obveznosti
1. Vsaka pogodbenica oblikuje, uresničuje, redno posodablja in preverja celovite in vsestranske nacionalne strategije za nadzor nad tobakom, načrte in programe v skladu s to konvencijo in protokoli, ki jih je podpisala.
2. V ta namen vsaka pogodbenica v skladu s svojimi zmožnostmi:
(a) oblikuje ali krepi in financira nacionalne usklajevalne mehanizme ali točke za stike za nadzor nad tobakom in
(b) sprejme in izvaja učinkovite zakonske, izvršilne, upravne in/ali druge ukrepe in sodeluje, kot je primerno, z drugimi pogodbenicami pri oblikovanju primerne politike za preprečevanje in zmanjšanje porabe tobaka, odvisnosti od nikotina in izpostavljenosti tobačnemu dimu.
3. Pogodbenice pri oblikovanju in uresničevanju svojih javnih zdravstvenih politik glede nadzora nad tobakom ukrepajo v skladu s svojo zakonodajo za zaščito teh politik pred komercialnimi in drugimi pridobljenimi pravicami tobačne industrije.
4. Pogodbenice sodelujejo pri oblikovanju predlaganih ukrepov, postopkov in smernic za izvajanje konvencije in protokolov, ki so jih podpisale.
5. Pogodbenice sodelujejo, kot je primerno, s pristojnimi mednarodnimi in regionalnimi medvladnimi organizacijami in drugimi telesi, da bi uresničile cilje konvencije in protokolov, ki so jih podpisale.
6. Pogodbenice v okviru sredstev in virov, s katerimi razpolagajo, sodelujejo pri prizadevanjih za povečanje finančnih virov za učinkovito izvajanje konvencije z dvostranskimi in večstranskimi mehanizmi financiranja.
III. DEL: UKREPI ZA ZMANJŠANJE POVPRAŠEVANJA PO TOBAKU
6. člen
Cene in davčni ukrepi za zmanjšanje povpraševanja po tobaku
1. Pogodbenice soglašajo, da so cene in davčni ukrepi učinkovito in pomembno sredstvo za zmanjšanje porabe tobaka pri različnih delih prebivalstva, še zlasti pri mladini.
2. Ne glede na suvereno pravico pogodbenic, da določajo in oblikujejo svojo davčno politiko, bi morala vsaka pogodbenica upoštevati svoje nacionalne zdravstvene cilje glede nadzora nad tobakom ter po potrebi sprejeti ali ohraniti ukrepe, ki lahko vključujejo:
(a) tako izvajanje davčne politike in po potrebi cenovne politike za tobačne izdelke, da prispevajo k zdravstvenim ciljem, katerih namen je zmanjšanje porabe tobaka, in
(b) po potrebi prepoved ali omejitev brezcarinske prodaje in/ali omogočanja uvoza tobačnih izdelkov mednarodnim potnikom.
3. Pogodbenice v svojih rednih poročilih Konferenci pogodbenic v skladu z 21. členom navedejo davčne stopnje za tobačne izdelke in gibanje porabe tobaka.
7. člen
Necenovni ukrepi za zmanjšanje povpraševanja po tobaku
Pogodbenice soglašajo, da so celoviti necenovni ukrepi učinkovito in pomembno sredstvo za zmanjšanje porabe tobaka. Vsaka pogodbenica sprejme in izvaja učinkovite zakonske, izvršilne, upravne in druge ukrepe, potrebne za izpolnitev svojih obveznosti v skladu z določbami 8. do 13. člena, in za njihovo izpolnjevanje po potrebi z drugimi sodeluje neposredno ali prek pristojnih mednarodnih teles. Konferenca pogodbenic predlaga ustrezne smernice za uresničevanje določb teh členov.
8. člen
Zaščita pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu
1. Pogodbenice priznavajo, da je z znanstvenimi dokazi nedvoumno ugotovljeno, da izpostavljenost tobačnemu dimu povzroča smrt, bolezni in invalidnost.
2. Vsaka pogodbenica v skladu s svojo zakonodajo na posameznih ravneh iz svoje pristojnosti dejavno spodbuja sprejetje in izvajanje učinkovitih zakonskih, upravnih in/ali drugih ukrepov, s katerimi skrbi za zaščito pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu v zaprtih delovnih prostorih, javnih prevoznih sredstvih, zaprtih javnih prostorih in po potrebi v drugih javnih prostorih.
9. člen
Zakonsko urejanje vsebine tobačnih izdelkov
Konferenca pogodbenic v posvetovanju s pristojnimi mednarodnimi telesi pogodbenic predlaga smernice za preizkušanje in merjenje vsebine in emisij tobačnih izdelkov ter zakonsko urejanje teh vsebin in emisij. Vsaka pogodbenica, ki ima odobritev pristojnih državnih organov, sprejme in izvaja učinkovite zakonske, izvršilne in upravne ali druge ukrepe za tako preizkušanje in merjenje ter zakonsko urejanje.
10. člen
Zakonsko urejanje razkrivanja podatkov o tobačnih izdelkih
V skladu s svojo zakonodajo vsaka pogodbenica sprejme in izvaja učinkovite zakonske, izvršilne, upravne in druge ukrepe, s katerimi od proizvajalcev in uvoznikov tobačnih izdelkov zahteva, da državnim organom sporočijo podatke o vsebini in emisijah tobačnih izdelkov. Vsaka pogodbenica sprejme in izvaja učinkovite ukrepe za javno objavo podatkov o toksičnih sestavinah tobačnih izdelkov in emisijah, ki jih lahko ustvarjajo.
11. člen
Embalaža in označevanje tobačnih izdelkov
1. Vsaka pogodbenica v treh letih po začetku veljavnosti konvencije zanjo v skladu s svojo zakonodajo sprejme in izvaja učinkovite ukrepe, s katerimi zagotovi, da:
(a) embalaža in označevanje tobačnih izdelkov ne predstavljata tobačnega izdelka tako, da bi bil kakor koli lažno, zavajajoče, varljivo ali podobno ustvarjen zmoten vtis o njegovih lastnostih, vplivih na zdravje, nevarnostih ali emisijah, vključno s katerim koli izrazom, deskriptorjem, blagovno znamko, simbolom ali katerim koli drugim znakom, ki bi posredno ali neposredno vzbujal zmoten vtis, da je posamezen tobačni izdelek manj škodljiv od drugih tobačnih izdelkov. To lahko vključuje izraze, kot so z nizko vsebnostjo katrana, lahek, ultralahek ali blag, in
(b) je na vsaki škatlici ali zavojčku tobačnih izdelkov ter vsaki zunanji embalaži in oznaki takih izdelkov tudi zdravstveno opozorilo, ki opisuje škodljive posledice uporabe tobaka, in so lahko vključena druga primerna sporočila. Ta opozorila in sporočila:
(i) odobri pristojni državni organ;
(ii) se stalno menjavajo;
(iii) so velika, jasna, vidna in berljiva;
(iv) lahko zavzemajo 50 % ali več glavnega prikaznega območja, vendar ne manj kot 30 % glavnega prikaznega območja;
(v) so lahko v obliki slik in piktogramov ali jih vključujejo.
2. Vsaka škatlica ali zavojček tobačnih izdelkov in vsaka zunanja embalaža in označevanje teh izdelkov vsebujeta poleg opozoril, določenih v točki b prvega odstavka tega člena, podatke o pomembnih sestavinah in emisijah tobačnih izdelkov, kot to določajo državni organi.
3. Vsaka pogodbenica zahteva, da se opozorila in drugi podatki, določeni v točki b prvega odstavka in v drugem odstavku tega člena, navedejo na vsaki škatlici ali zavojčku ter zunanji embalaži in oznakah teh izdelkov v uradnem jeziku oziroma jezikih.
4. V tem členu se izraz zunanja embalaža in oznake v povezavi s tobačnimi izdelki nanaša na vso embalažo in označevanje, ki se uporabljajo v trgovini na drobno.
12. člen
Vzgoja, obveščanje, usposabljanje in ozaveščanje javnosti
Vsaka pogodbenica spodbuja in krepi ozaveščenost javnosti o vprašanjih nadzora nad tobakom ter pri tem po potrebi uporablja vsa razpoložljiva sredstva obveščanja. V ta namen vsaka pogodbenica sprejme in izvaja učinkovite zakonske, izvršilne, upravne ali druge ukrepe za spodbujanje:
(a) dostopa do učinkovitih in vsestranskih programov izobraževanja in ozaveščanja javnosti o tveganjih za zdravje, vključno z lastnostmi uporabe tobaka, ki povzročajo odvisnost, in izpostavljenostjo tobačnemu dimu;
(b) ozaveščenosti javnosti o tveganjih za zdravje zaradi uživanja tobaka in izpostavljenosti tobačnemu dimu ter prednostih prenehanja uživanja tobaka in življenja brez tobaka, kakor je navedeno v drugem odstavku 14. člena;
(c) dostopa najširše javnosti do informacij o tobačni industriji, pomembnih za cilje te konvencije, v skladu z notranjo zakonodajo;
(d) učinkovitih in ustreznih programov usposabljanja in ozaveščanja o nadzoru nad tobakom, namenjenih zdravstvenim, socialnim delavcem, strokovnjakom za javna občila, vzgojiteljem, oblikovalcem javnega mnenja in drugim osebam, ki jih to zadeva;
(e) ozaveščenosti in sodelovanja javnih in zasebnih agencij ter nevladnih organizacij, ki niso povezane s tobačno industrijo, pri oblikovanju in izvajanju medresorskih programov in strategij za nadzor nad tobakom, in
(f) ozaveščenosti javnosti in dostopa do informacij v zvezi s škodljivimi učinki proizvodnje in uporaba tobaka za zdravje, gospodarstvo in okolje.
13. člen
Oglaševanje, promocija in sponzoriranje tobačnih izdelkov
1. Pogodbenice soglašajo, da popolna prepoved oglaševanja, promocije in sponzoriranja tobačnih izdelkov zmanjšuje njihovo uporabo
2. Vsaka pogodbenica v skladu s svojo ustavo ali ustavnimi načeli sprejme popolno prepoved vsakršnega oglaševanja, promocije in sponzoriranja tobačnih izdelkov. Ta prepoved vključuje tudi popolno prepoved čezmejnega oglaševanja, promocije in sponzoriranja tobačnih izdelkov ob upoštevanju pravnega reda pogodbenice in razpoložljivih tehničnih sredstev. Vsaka pogodbenica v zvezi s tem v petih let od začetka veljavnosti te konvencije sprejme ustrezne zakonske, izvršilne, upravne in/ali druge ukrepe in poroča v skladu z 21. členom.
3. Pogodbenica, ki ne more sprejeti popolne prepovedi zaradi svoje ustave ali ustavnih načel, omeji tobačno oglaševanje, promocijo in sponzoriranje. Ta omejitev vključuje tudi popolno prepoved čezmejnega oglaševanja, promocije in sponzoriranja ob upoštevanju pravnega reda pogodbenice in razpoložljivih tehničnih sredstev. V zvezi s tem vsaka pogodbenica sprejme ustrezne zakonske, izvršilne, upravne in/ali druge ukrepe in poroča v skladu z 21. členom.
4. Vsaka pogodbenica v skladu s svojo ustavo ali ustavnimi načeli:
(a) prepove vse oblike tobačnega oglaševanja, promocije in sponzoriranja, ki kakor koli lažno, zavajajoče ali varljivo oglašujejo tobačni izdelek, ali tako, da je verjetno, da bodo ustvarili zmoten vtis o njegovih lastnostih, posledicah za zdravje, nevarnostih ali emisijah;
(b) zahteva, da zdravstvena ali druga primerna opozorila ali sporočila spremljajo vsakršno tobačno oglaševanje ter po potrebi promocijo in sponzoriranje;
(c) omeji uporabo neposrednih in posrednih spodbud za nakup tobačnih izdelkov;
d) zahteva, če nima popolne prepovedi oglaševanja tobačnih izdelkov, da se ustreznim državnim organom sporočijo izdatki tobačne industrije za oglaševanje, promocijo in sponzoriranje, ki še niso prepovedani. Ti organi se lahko odločijo, da ob upoštevanju svoje zakonodaje objavijo te podatke in jih sporočijo Konferenci pogodbenic v skladu z 21. členom;
(e) v petih let predpiše popolno prepoved, če pa je zaradi svoje ustave ali ustavnih načel ne more sprejeti v celoti, omeji tobačno oglaševanje, promocijo in sponzoriranje po radiu, na televiziji, v tisku in po potrebi v drugih javnih občilih, kot je internet, in
(f) prepove, ali če prepovedi ne more sprejeti zaradi svoje ustave ali ustavnih načel, omeji sponzoriranje tobačnih izdelkov na mednarodnih prireditvah in/ali njihovih udeležencev.
5. Pogodbenice se spodbujajo, da izvajajo ukrepe, ki presegajo obveznosti iz četrtega odstavka.
6. Pogodbenice sodelujejo pri razvoju tehnologij in drugih sredstev, potrebnih za lažjo odpravo čezmejnega oglaševanja.
7. Pogodbenice, v katerih velja prepoved nekaterih oblik oglaševanja, promocije in sponzoriranja tobačnih izdelkov, imajo suvereno pravico, da na svojem območju prepovejo oblike oglaševanja, promocije in sponzoriranja tobačnih izdelkov, ki prihajajo iz drugih držav, in da v skladu s svojo zakonodajo izrekajo enake kazni kot kazni, ki se uporabljajo za oglaševanje, promocijo in sponzoriranje tobačnih izdelkov na njenem območju. Določitev kazni je v pristojnosti pogodbenic.
8. Pogodbenice preučijo pripravo protokola za določitev primernih ukrepov za popolno prepoved čezmejnega oglaševanja, promocije in sponzoriranja tobačnih izdelkov, pri čemer je potrebno mednarodno sodelovanje.
14. člen
Ukrepi za zmanjšanje povpraševanja po tobaku v zvezi z odvisnostjo
in odvajanjem
1. Vsaka pogodbenica ob upoštevanju svojih značilnosti in prednostnih nalog oblikuje in objavi ustrezna podrobna in enotna navodila, ki temeljijo na znanstvenih dognanjih in praktičnih izkušnjah ter sprejme učinkovite ukrepe za spodbujanje prenehanja uporabe tobačnih izdelkov in primerno zdravljenje odvisnosti od tobaka.
2. V ta namen si vsaka pogodbenica prizadeva:
(a) načrtovati in izvajati učinkovite programe, katerih cilj je spodbujanje prenehanja uporabe tobačnih izdelkov v izobraževalnih in zdravstvenih ustanovah, na delovnih mestih ter v športnih objektih in na športnih prireditvah;
(b) v sodelovanju z zdravstvenimi, socialnimi ali drugimi javnimi delavci v nacionalne zdravstvene in izobraževalne programe, načrte ter strategije vključiti diagnosticiranje, zdravljenje odvisnosti od tobaka ter svetovanje pri odvajanju od tobaka;
(c) v zdravstvenih ustanovah in centrih za odvajanje od tobaka sprejeti programe diagnosticiranja, svetovanja, preprečevanja in zdravljenja odvisnosti od tobaka in
(d) v sodelovanju z drugimi pogodbenicami omogočiti dostopnost in možnost zdravljenja odvisnosti od tobaka, vključno s farmacevtskimi izdelki v skladu z 22. členom. Taki izdelki in njihove sestavine lahko vključujejo zdravila, ustrezne medicinske oziroma diagnostične pripomočke.
IV. DEL: UKREPI ZA ZMANJŠANJE OSKRBE S TOBAKOM
15. člen
Nezakonita trgovina s tobačnimi izdelki
1. Pogodbenice priznavajo, da so odprava vseh oblik nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki, vključno s tihotapljenjem, nedovoljeno proizvodnjo in ponarejanjem, pripravljanje in izvajanje ustrezne notranje zakonodaje poleg podregionalnih, regionalnih in svetovnih sporazumov bistveni del nadzora nad tobakom.
2. Vsaka pogodbenica sprejme in izvaja učinkovite zakonske, izvršilne, upravne ali druge ukrepe za zagotavljanje takega označevanja vseh posameznih škatlic in zavojčkov tobačnih izdelkov ter vse njihove zunanje embalaže, ki pogodbenicam pomaga določiti izvor tobačnih izdelkov in jim v skladu z njihovo zakonodajo ter ustreznimi dvostranskimi ali večstranskimi sporazumi pomaga pri določitvi kraja preusmeritve ter spremljanju, dokumentiranju in nadziranju pretoka tobačnih izdelkov in njihovega pravnega statusa. Poleg tega vsaka pogodbenica:
(a) zahteva, da imajo posamezne škatlice in zavojčki tobačnih izdelkov za uporabo v maloprodaji in veleprodaji na domačem trgu napis: »Prodaja dovoljena samo v (vstavite ime države, regionalne ali zvezne enote)« ali kakšno drugo učinkovito oznako o končnem namembnem kraju ali ki bi pristojnim organom pomagala ugotoviti, ali se izdelek zakonito prodaja na domačem trgu, in
(b) po potrebi preuči oblikovanje konkretnega sistema sledenja, ki bi dodatno zavaroval distribucijski sistem in pomagal pri preiskavah nezakonite trgovine.
3. Vsaka pogodbenica zahteva, da so podatki ali oznake na embalaži iz drugega odstavka tega člena berljive in/ali da se navedejo v njenem uradnem jeziku ali jezikih.
4. Za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki vsaka pogodbenica:
(a) premlja in zbira podatke o čezmejni trgovini s tobačnimi izdelki, vključno z nezakonito trgovino, in po potrebi izmenjava podatke s carinskimi, davčnimi in drugimi organi v skladu s svojo zakonodajo in ustreznimi veljavnimi dvostranskimi ali večstranskimi sporazumi;
(b) uveljavi ali dopolni zakonodajo z ustreznimi kaznimi in drugimi pravnimi sredstvi proti nezakoniti trgovini s tobačnimi izdelki, vključno s ponarejenimi in pretihotapljenimi cigaretami;
(c) sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se vsa odvzeta proizvodna oprema ter ponarejene in pretihotapljene cigarete in drugi tobačni izdelki uničijo po okolju prijaznih postopkih, če je mogoče, ali odprodajo v skladu z njeno zakonodajo;
(d) sprejme in izvaja ukrepe za spremljanje, dokumentiranje in nadziranje skladiščenja in razpošiljanja tobačnih izdelkov, ki so v skladišču ali v prodaji, ob začasni odložitvi plačila davkov ali dajatev v okviru njene pristojnosti, in
(e) sprejme ustrezne ukrepe, ki omogočajo zaplembo nezakonitih prihodkov, pridobljenih z nezakonito trgovino s tobačnimi izdelki.
5. Pogodbenice v skladu z 21. členom predložijo vse podatke, zbrane v skladu s točkama a in d četrtega odstavka tega člena, Konferenci pogodbenic v svojih rednih poročilih.
6. Pogodbenice v skladu s svojo zakonodajo spodbujajo sodelovanje med državnimi agencijami ter ustreznimi regionalnimi in mednarodnimi medvladnimi organizacijami v zvezi s preiskavami, sodnimi pregoni in postopki, da bi odpravili nezakonito trgovino s tobačnimi izdelki. Poseben poudarek se nameni sodelovanju na regionalni in podregionalni ravni v boju proti nezakoniti trgovini s tobačnimi izdelki.
7. Vsaka pogodbenica si prizadeva za sprejemanje in izvajanje dodatnih ukrepov, vključno z izdajanjem dovoljenj, nadziranje ali zakonsko urejanje proizvodnje in razpošiljanje tobačnih izdelkov, da se prepreči nezakonita trgovina.
16. člen
Mladoletne osebe kot kupci in prodajalci
1. Vsaka pogodbenica na ustrezni vladni ravni sprejme in izvaja učinkovite zakonske, izvršilne, upravne ali druge ukrepe za prepoved prodaje tobačnih izdelkov osebam, ki niso dopolnile starosti, določene v notranji zakonodaji, ali osemnajst let. Ti ukrepi lahko vključujejo:
(a) zahtevo, da vsi prodajalci tobačnih izdelkov v prodajnem prostoru postavijo jasno opozorilo o prepovedi prodaje tobaka mladoletnim osebam in ob dvomu zahtevajo, da vsak kupec tobaka predloži ustrezno dokazilo o izpolnjevanju zakonsko določene polnoletnosti;
(b) prepoved prodaje tobačnih izdelkov, ki kakor koli omogoča, da so neposredno dostopni, na primer na prodajnih policah;
(c) prepoved proizvodnje in prodaje sladkarij, prigrizkov, igrač ali drugih predmetov v obliki tobačnih izdelkov, ki privlačijo mladoletnike, in
(d) zagotovitev, da tobačni prodajni avtomati pod njeno pristojnostjo niso dosegljivi mladoletnikom in ne spodbujajo prodaje tobačnih izdelkov mladoletnikom.
2. Vsaka pogodbenica prepove ali spodbuja prepoved razdeljevanja brezplačnih tobačnih izdelkov vsem, še zlasti pa mladoletnikom.
3. Vsaka pogodbenica si prizadeva za prepoved prodaje posamičnih cigaret ali cigaret v majhnih zavojčkih, ki povečuje dostopnost takih izdelkov mladoletnikom.
4. Pogodbenice priznavajo, da bi se morali ukrepi za preprečevanje prodaje tobačnih izdelkov mladoletnim osebam zaradi večje učinkovitosti izvajati skupaj z drugimi določbami iz te konvencije, kadar je ustrezno.
5. Ob podpisu, ratifikaciji, sprejetju, odobritvi konvencije ali pristopu k njej ali kadar koli pozneje lahko pogodbenica z zavezujočo pisno izjavo naznani svojo zavezo za prepoved uvajanja tobačnih prodajnih avtomatov pod svojo pristojnostjo, ali kot je ustrezno, za popolno prepoved tobačnih prodajnih avtomatov. Izjavo, predloženo v skladu s tem členom, depozitar pošlje vsem pogodbenicam konvencije.
6. Vsaka pogodbenica sprejme in izvaja učinkovite zakonske, izvršilne, upravne ali druge ukrepe, vključno s kaznimi za prodajalce in distributerje, da zagotovi izpolnjevanje obveznosti iz prvega do petega odstavka tega člena.
7. Vsaka pogodbenica bi morala, kot je ustrezno, sprejeti in izvajati učinkovite zakonske, izvršilne, upravne ali druge ukrepe, s katerimi osebam, ki niso dopolnile starosti, določene v notranji zakonodaji, ali osemnajst let, prepoveduje prodajanje tobačnih izdelkov.
17. člen
Zagotavljanje podpore za nadomestne gospodarske dejavnosti
Pogodbenice z medsebojnim sodelovanjem in v sodelovanju s pristojnimi mednarodnimi in regionalnimi medvladnimi organizacijami spodbujajo, kot je ustrezno, nadomestne gospodarske dejavnosti za delavce v tobačni industriji, pridelovalce tobaka, in odvisno od primera, samostojne prodajalce.
V. DEL: VARSTVO OKOLJA
18. člen
Varstvo okolja in zdravja ljudi
Pogodbenice soglašajo, da morajo pri izpolnjevanju svojih obveznosti iz te konvencije vsaka na svojem ozemlju upoštevati varstvo okolja in zdravja ljudi v povezavi z okoljem pri pridelavi in proizvodnji tobaka.
VI. DEL: VPRAŠANJA V ZVEZI ODGOVORNOSTJO
19. člen
Odgovornost
1. Pogodbenice zaradi nadzora nad tobakom načrtujejo sprejetje zakonskega ukrepa ali uresničujejo veljavne zakone, kadar je potrebno, ki obravnavajo kazensko in civilno odgovornost, vključno z odškodnino, kadar je ustrezno.
2. Pogodbenice sodelujejo pri izmenjavi podatkov prek Konference pogodbenic v skladu z 21. členom, vključno:
(a) s podatki o vplivu uporabe tobačnih izdelkov in izpostavljenosti tobačnemu dimu na zdravje v skladu s točko a tretjega odstavka 20. člena, in
(b) podatki o veljavnih zakonih in predpisih kakor tudi ustrezni sodni praksi.
3. Pogodbenice v skladu s to konvencijo druga drugi, kot je ustrezno in kot se vzajemno dogovorijo, v okviru notranje zakonodaje, usmeritev, pravne prakse in veljavnih pogodb zagotavljajo pomoč pri sodnih postopkih v zvezi s civilno in kazensko odgovornostjo.
4. Konvencija nikakor ne vpliva na pravice o dostopu pogodbenic do sodišča drugih pogodbenic ali jih ne omejuje, kadar take pravice obstajajo.
5. Konferenca pogodbenic lahko, če je mogoče, v zgodnji fazi in ob upoštevanju opravljenega dela na pristojnih mednarodnih forumih preuči vprašanja v zvezi z odgovornostjo, vključno z ustrezno mednarodno obravnavo teh vprašanj in ustreznimi načini, da se pogodbenicam na njihovo zahtevo pomaga pri zakonodajnih in drugih dejavnostih v skladu s tem členom.
VII. DEL: ZNANSTVENO IN TEHNIČNO SODELOVANJE TER SPOROČANJE PODATKOV
20. člen
Raziskave, nadzor in izmenjava podatkov
1. Pogodbenice se zavežejo, da bodo pri nadzoru nad tobakom oblikovale in spodbujale nacionalne raziskave in usklajevale raziskovalne programe na regionalni in mednarodni ravni. V ta namen vsaka pogodbenica:
(a) neposredno ali prek pristojnih mednarodnih in regionalnih medvladnih organizacij in drugih teles sodeluje pri vodenju raziskav in znanstvenih presoj, s čimer širi in spodbuja raziskave, ki obravnavajo dejavnike in posledice uživanja tobaka in izpostavljenosti tobačnemu dimu, kakor tudi raziskave za iskanje nadomestnih pridelkov, in
(b) s podporo pristojnih mednarodnih in regionalnih medvladnih organizacij ter drugih teles spodbuja in še bolj skrbi za usposabljanje in podporo vseh, ki sodelujejo pri dejavnostih za nadzor nad tobakom, vključno z raziskavami, izvajanjem in ocenjevanjem.
2. Pogodbenice, kot je ustrezno, oblikujejo programe za državni, regionalni in svetovni nadzor o obsegu, vzorcih, dejavnikih ter posledicah uživanja tobaka in izpostavljenosti tobačnemu dimu. V ta namen bi morale pogodbenice združiti programe za nadzor nad tobakom v državne, regionalne in svetovne programe zdravstvenega nadzora, tako da bi bili podatki primerljivi in bi jih lahko analizirali na regionalni in mednarodni ravni, kot je ustrezno.
3. Pogodbenice priznavajo pomen finančne in strokovne pomoči mednarodnih in regionalnih medvladnih organizacij ter drugih teles. Vsaka pogodbenica si prizadeva za:
(a) postopno oblikovanje državnega sistema za epidemiološki nadzor nad uporabo tobaka ter s tem povezanih socialnih, gospodarskih in zdravstvenih kazalnikov;
(b) sodelovanje s pristojnimi mednarodnimi in regionalnimi medvladnimi organizacijami ter drugimi telesi, vključno z vladnimi in nevladnimi agencijami, pri regionalnem in svetovnem nadzoru nad tobakom in izmenjavi podatkov o kazalnikih iz točke a tretjega odstavka tega člena in
(c) sodelovanje s Svetovno zdravstveno organizacijo pri oblikovanju splošnih smernic ali postopkov za opredelitev zbiranja, analiziranja in širjenja podatkov o nadzoru nad tobakom.
4. Pogodbenice ob upoštevanju državne zakonodaje spodbujajo in pospešujejo izmenjavo javno dostopnih znanstvenih, tehničnih, socialno-ekonomskih, komercialnih in pravnih podatkov kakor tudi podatkov o praktičnih izkušnjah tobačne industrije in pridelave tobaka, ki so pomembni za to konvencijo, pri tem pa upoštevajo in obravnavajo posebne potrebe pogodbenic iz držav v razvoju in pogodbenic z gospodarstvi v prehodu. Vsaka pogodbenica si prizadeva za:
(a) postopno oblikovanje in vzdrževanje sprotne baze podatkov o zakonih in predpisih o nadzoru nad tobakom, in kot je ustrezno, podatkov o njihovem izvajanju kakor tudi o primerni sodni praksi in sodeluje pri oblikovanju programov za regionalni in svetovni nadzor nad tobakom;
(b) postopno oblikovanje in vzdrževanje sprotnih podatkov iz državnih nadzornih programov v skladu s točko a tretjega odstavka tega člena in
(c) sodelovanje s pristojnimi mednarodnimi organizacijami pri postopnem oblikovanju in vzdrževanju svetovnega sistema za redno zbiranje in širjenje podatkov o tobačni proizvodnji in dejavnostih tobačne industrije, ki vplivajo na konvencijo ali državne dejavnosti nadzora nad tobakom.
5. Pogodbenice morajo sodelovati v regionalnih in mednarodnih medvladnih organizacijah ter finančnih in razvojnih institucijah, katerih članice so, da pospešujejo in spodbujajo zagotavljanje strokovnih in finančnih virov sekretariatu za pomoč državam pogodbenicam v razvoju in pogodbenicam z gospodarstvom v prehodu pri izpolnjevanju njihovih obveznosti glede raziskav, nadzora in izmenjave podatkov.
21. člen
Poročanje in izmenjava podatkov
1. Vsaka pogodbenica prek sekretariata predloži Konferenci pogodbenic redna poročila o svojem izvajanju te konvencije, ki bi morala vključevati:
(a) podatke o zakonskih, izvršilnih, upravnih ali drugih ukrepih, sprejetih za izvajanje konvencije;
(b) podatke, kot je ustrezno, o vseh omejitvah ali ovirah, na katere naletijo pri izvajanju konvencije, ter o ukrepih, sprejetih za njihovo premagovanje;
(c) podatke, kot je ustrezno, o finančni in strokovno pomoči, zagotovljeni ali prejeti za nadzor nad tobakom;
(d) podatke o nadzoru in raziskavah, kot so določeni v 20. členu, in
(e) podatke, določene v tretjem odstavku 6. člena, drugem in tretjem odstavku 13. člena, točki d četrtega odstavka 13. člena, petem odstavku 15. člena in drugem odstavku 19. člena.
2. Pogostost in obliko takih poročil vseh pogodbenic določi Konferenca pogodbenic. Vsaka pogodbenica pripravi uvodno poročilo v dveh letih po začetku veljavnosti konvencije za to pogodbenico.
3. Na njihovo zahtevo Konferenca pogodbenic v skladu z 22. in 26. členom preuči dogovore za pomoč državam pogodbenicam v razvoju in pogodbenicam z gospodarstvom v prehodu pri izpolnjevanju njihovih obveznosti iz tega člena.
4. Za poročanje in izmenjavo podatkov, zbranih na podlagi konvencije, velja državna zakonodaja o zaupnosti in zasebnosti. Pogodbenice po medsebojnem dogovoru varujejo vse zaupne podatke, ki si jih izmenjajo.
22. člen
Sodelovanje na znanstvenem, tehničnem in pravnem področju ter zagotavljanje
s tem povezanega strokovnega znanja in izkušenj
1. Pogodbenice neposredno ali prek pristojnih mednarodnih teles sodelujejo pri krepitvi svojih zmogljivosti za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz te konvencije, pri tem pa upoštevajo potrebe držav pogodbenic v razvoju in pogodbenic z gospodarstvom v prehodu. Tako sodelovanje po medsebojnem dogovoru spodbuja prenos tehničnega, znanstvenega in pravnega strokovnega znanja in izkušenj ter tehnologije za oblikovanje in krepitev nacionalnih strategij, načrtov in programov za nadzor nad tobakom, katerih cilj je med drugim:
(a) spodbujanje oblikovanja, prenosa in prevzema tehnologije, znanja, strokovnega znanja, zmogljivosti ter posebnih znanj in izkušenj v zvezi z nadzorom nad tobakom;
(b) zagotavljanje tehničnega, znanstvenega, pravnega in drugega strokovnega znanja in izkušenj za oblikovanje in krepitev nacionalnih strategij, načrtov in programov za nadzor nad tobakom, katerih cilj je izvajanje konvencije, med drugim s pomočjo:
(i) na zahtevo pri oblikovanju trdnih zakonodajnih temeljev kakor tudi tehničnih programov, vključno s programi za preprečevanje navajanja na kajenje, spodbujanje prenehanja kajenja in varstvo pred izpostavljanjem tobačnemu dimu;
(ii) tobačnim delavcem pri razvijanju ustreznih gospodarsko in pravno izvedljivih nadomestnih načinov preživljanja na gospodarsko izvedljiv način, kot je ustrezno, in
(iii) pridelovalcem tobaka pri gospodarsko izvedljivi preusmeritvi kmetijske proizvodnje na nadomestne pridelke, kot je ustrezno;
(c) podpora za ustrezne programe usposabljanja ali programe za ozaveščanje ustreznega osebja v skladu z 12. členom;
(d) zagotavljanje potrebnega materiala, opreme in sredstev kakor tudi logistične podpore za strategije, načrte in programe nadzora nad tobakom, kot je ustrezno;
(e) določitev postopkov nadzora nad tobakom, vključno z vsestranskim zdravljenjem odvisnosti od nikotina, in
(f) spodbujanje raziskav za povečanje dostopnosti vsestranskega zdravljenja odvisnosti od nikotina, kot je ustrezno.
2. Konferenca pogodbenic spodbuja in pospešuje prenos tehničnega, znanstvenega in pravnega strokovnega znanja in izkušenj ter tehnologije s finančno podporo, zagotovljeno v skladu s 26. členom.
VIII. DEL: INSTITUCIONALNI DOGOVORI IN FINANČNI VIRI
23. člen
Konferenca pogodbenic
1. Ustanovi se Konferenca pogodbenic. Prvo zasedanje konference skliče Svetovna zdravstvena organizacija najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te konvencije. Konferenca na prvem zasedanju določi kraj in čas naslednjih rednih zasedanj.
2. Izredna zasedanja Konference pogodbenic potekajo, ko se ji zdi potrebno ali na pisno zahtevo katere koli pogodbenice, če jo v šestih mesecih, potem ko jim sekretariat konvencije sporoči zahtevo, podpre vsaj tretjina pogodbenic.
3. Konferenca pogodbenic na prvem zasedanju sprejme svoj poslovnik s soglasjem.
4. Konferenca pogodbenic sprejme finančni pravilnik zase in za urejanje financiranja vseh pomožnih teles, ki jih lahko ustanovi, kakor tudi finančne določbe, ki urejajo delovanje sekretariata, s soglasjem. Na vsakem rednem zasedanju sprejme proračun za finančno obdobje do naslednjega rednega zasedanja.
5. Konferenca pogodbenic redno pregleduje izvajanje konvencije in sprejema odločitve, potrebne za spodbujanje njenega učinkovitega izvajanja, lahko pa sprejme protokole, priloge in dopolnitve konvencije v skladu z 28., 29. in 33. členom. V ta namen:
(a) spodbuja in pospešuje izmenjavo podatkov v skladu z 20. in 21. členom;
(b) spodbuja in usmerja razvoj in redno izboljševanje primerljivih metodologij za raziskave in zbiranje podatkov, ki so poleg podatkov iz 20. člena pomembni za izvajanje konvencije;
(c) spodbuja oblikovanje, izvajanje in ocenjevanje strategij, načrtov in programov ter politik, zakonodaje in drugih ukrepov, kot je ustrezno;
(d) preuči poročila, ki ji jih predložijo pogodbenice v skladu z 21. členom, in sprejema redna poročila o izvajanju konvencije;
(e) spodbuja in pospešuje zbiranje finančnih virov za izvajanje konvencije v skladu s 26. členom;
(f) ustanovi pomožna telesa, potrebna za uresničevanje cilja konvencije;
(g) od pristojnih in ustreznih organizacij ter teles sistema Združenih narodov in drugih mednarodnih in regionalnih medvladnih organizacij ter od nevladnih organizacij in teles zahteva storitve, sodelovanje in zagotavljanje podatkov kot način za učinkovitejše izvajanje konvencije, kadar je ustrezno, in
(h) preuči druge ukrepe za uresničevanje cilja konvencije na podlagi izkušenj, pridobljenih pri njenem izvajanju, kadar je ustrezno.
6. Konferenca pogodbenic določi merila za sodelovanje opazovalcev na svojih posvetovanjih.
24. člen
Sekretariat
1. Konferenca pogodbenic imenuje stalni sekretariat in pripravi vse potrebno za njegovo delovanje. Prizadeva si, da to stori na svojem prvem zasedanju.
2. Svetovna zdravstvena organizacija zagotovi sekretariat, ki deluje na podlagi te konvencije, do imenovanja stalnega sekretariata.
3. Naloge sekretariata so:
(a) organiziranje zasedanj Konference pogodbenic in vseh pomožnih teles ter zagotavljanje potrebnih storitev zanje;
(b) pošiljanje prejetih poročil v skladu s konvencijo;
(c) na zahtevo pogodbenice zagotavljanje podpore zlasti državam pogodbenicam v razvoju in pogodbenicam z gospodarstvom v prehodu pri urejanju in sporočanju podatkov, zahtevanih v skladu z določbami konvencije;
(d) priprava poročil o njegovih dejavnostih po konvenciji na podlagi smernic Konference pogodbenic in njihova predložitev Konferenci pogodbenic;
(e) zagotavljanje potrebnega usklajevanja s pristojnimi mednarodnimi in regionalnimi medvladnimi organizacijami ter drugimi telesi na podlagi smernic Konference pogodbenic;
(f) sklenitev upravnih dogovorov ali pogodb, kot so lahko potrebne za učinkovito opravljanje njegovih nalog, na podlagi smernic Konference pogodbenic, in
(g) opravljanje drugih nalog sekretariata iz konvencije ali njenih protokolov ter drugih takih nalog, ki jih lahko določi Konferenca pogodbenic.
25. člen
Odnosi med Konferenco pogodbenic in medvladnimi organizacijami
Da bi zagotovila strokovno in finančno sodelovanje za uresničitev cilja te konvencije, lahko Konferenca pogodbenic zahteva sodelovanje pristojnih mednarodnih in regionalnih medvladnih organizacij, vključno s finančnimi in razvojnimi institucijami.
26. člen
Finančni viri
1. Pogodbenice priznavajo pomembno vlogo finančnih virov pri uresničevanju cilja te konvencije.
2. Vsaka pogodbenica zagotovi finančno podporo za svoje dejavnosti, namenjene za uresničevanje cilja te konvencije, v skladu s svojimi načrti, prednostnimi nalogami in programi.
3. Pogodbenice spodbujajo uporabo dvostranskih, regionalnih, podregionalnih in drugih večstranskih poti za zagotavljanje finančnih sredstev za razvoj in krepitev medresorskih celovitih programov za nadzor nad tobakom v državah pogodbenicah v razvoju in pogodbenicah z gospodarstvom v prehodu, kot je ustrezno. V skladu s tem bi se bilo treba v okviru doma razvitih strategij trajnostnega razvoja posvetiti gospodarsko izvedljivim nadomestnim možnostim za tobačno proizvodnjo, vključno s povečanjem raznovrstnosti pridelkov, in jih podpreti.
4. Pogodbenice, zastopane v ustreznih regionalnih in mednarodnih medvladnih organizacijah ter v finančnih in razvojnih institucijah, spodbujajo ta telesa, da zagotavljajo finančno pomoč državam pogodbenicam v razvoju in pogodbenicam z gospodarstvom v prehodu, da bi jim pomagali pri izpolnjevanju obveznosti iz te konvencije, ne da bi jim pri tem omejevali pravice do sodelovanja v teh organizacijah.
5. Pogodbenice se sporazumejo, da:
(a) bi bilo treba v korist vseh pogodbenic, zlasti pa držav v razvoju in držav z gospodarstvom v prehodu, zbrati in uporabiti vse ustrezne mogoče in obstoječe javne in zasebne vire, finančne, strokovne ali druge, ki so na voljo za dejavnosti nadzora nad tobakom, da bi pogodbenicam pomagali pri izpolnjevanju njihovih obveznosti iz konvencije;
(b) sekretariat državam pogodbenicam v razvoju in pogodbenicam z gospodarstvom v prehodu na njihovo zahtevo svetuje glede razpoložljivih virov financiranja za lažje izvajanje obveznosti iz konvencije;
(c) Konferenca pogodbenic na prvem zasedanju pregleda obstoječe in mogoče vire ter mehanizme pomoči na podlagi študije, ki jo opravi sekretariat, in drugih ustreznih podatkov ter preuči njihovo ustreznost in
(d) upošteva izsledke tega pregleda pri določitvi potrebe po krepitvi obstoječih mehanizmov ali ustanovitvi prostovoljnega svetovnega sklada ali drugih ustreznih finančnih mehanizmov za usmerjanje potrebnih dodatnih finančnih virov k državam pogodbenicam v razvoju in pogodbenicam z gospodarstvom v prehodu kot pomoč pri njihovem uresničevanju ciljev iz konvencije.
IX. DEL: REŠEVANJE SPOROV
27. člen
Reševanje sporov
1. Pri sporu med dvema ali več pogodbenicami zaradi razlage ali uporabe te konvencije skušajo pogodbenice rešiti spor po diplomatski poti s pogajanji ali po drugi mirni poti po svoji izbiri, vključno z dobrimi uslugami, posredovanjem ali spravo. Če se strankam v sporu ne uspe sporazumeti z dobrimi uslugami, posredovanjem ali spravo, jih to ne odvezuje odgovornosti, da si še naprej prizadevajo za rešitev spora.
2. Ob ratifikaciji, sprejetju, odobritvi, formalni potrditvi konvencije ali pristopu k njej ali kadar koli pozneje lahko država ali organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje depozitarju pisno izjavi, da za spor, ki ni bil rešen v skladu prvim odstavkom tega člena, sprejema kot obvezno ad hoc arbitražo v skladu s postopki, ki jih soglasno sprejme Konferenca pogodbenic.
3. Določbe tega člena se uporabljajo za vse protokole k tej konvenciji, razen če v njem ni predvideno drugače.
X. DEL: DOPOLNJEVANJE KONVENCIJE
28. člen
Spremembe te konvencije
1. Vsaka pogodbenica lahko predlaga spremembe konvencije. Preuči jih Konferenca pogodbenic.
2. Konferenca pogodbenic sprejme spremembe konvencije. Sekretariat sporoči besedilo vseh predlaganih sprememb konvencije pogodbenicam vsaj šest mesecev pred njihovim zasedanjem, na katerem se predlaga njihovo sprejetje. Sekretariat sporoči predlagane spremembe tudi podpisnicam konvencije in jih pošlje depozitarju v vednost.
3. Pogodbenice si prizadevajo za soglasje o vseh predlaganih spremembah konvencije. Če so bila vsa prizadevanja za soglasje izčrpana, sporazum pa ni bil dosežen, se kot zadnja možnost uporabi sprejetje spremembe s tričetrtinsko večino glasov pogodbenic, ki so prisotne in glasujejo na zasedanju. Za pogodbenice po tem členu se štejejo pogodbenice, ki so prisotne in glasujejo za ali proti. Sekretariat sporoči vse sprejete spremembe depozitarju, ki jih nato pošlje vsem pogodbenicam v sprejetje.
4. Listine o sprejetju sprememb se deponirajo pri depozitarju. Sprememba, sprejeta v skladu s tretjim odstavkom tega člena, začne veljati za pogodbenice, ki so jo sprejele devetdeseti dan po tem, ko je depozitar prejel listino o sprejetju vsaj od dveh tretjin pogodbenic konvencije.
5. Sprememba začne veljati za vsako drugo pogodbenico devetdeseti dan po tem, ko ta pogodbenica deponira svojo listino o sprejetju navedene spremembe pri depozitarju.
29. člen
Sprejetje in spremembe prilog k tej konvenciji
1. Priloge k tej konvenciji in njihove spremembe se predlagajo, sprejmejo in začnejo veljati v skladu s postopkom iz 28. člena.
2. Priloge h konvenciji so sestavni del konvencije in če ni izrecno drugače predvideno, je sklicevanje na konvencijo hkrati sklicevanje na njene priloge.
3. Priloge so omejene na sezname, obrazce in vse drugo opisno gradivo v zvezi s postopkovnimi, znanstvenimi, strokovnimi ali upravnimi zadevami.
XI. DEL: KONČNE DOLOČBE
30. člen
Pridržki
Pridržki k tej konvenciji niso dopustni.
31. člen
Odpoved
1. Pogodbenica lahko odpove konvencijo s pisnim uradnim obvestilom depozitarju kadar koli po dveh letih od datuma začetka veljavnosti te konvencije za pogodbenico.
2. Vsaka odpoved začne veljati po poteku enega leta od dne, ko je depozitar prejel uradno obvestilo o odpovedi, ali pozneje, kot je določeno v uradnem obvestilu o odpovedi.
3. Za vsako pogodbenico, ki odpove konvencijo, se šteje, kot da je odpovedala tudi vse protokole, katerih pogodbenica je.
32. člen
Pravica do glasovanja
1. Vsaka pogodbenica te konvencije ima en glas, razen v primerih, predvidenih v drugem odstavku tega člena.
2. Organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje v zadevah iz svoje pristojnosti uresničujejo pravico do glasovanja s številom glasov, ki je enako številu njihovih držav članic, pogodbenic konvencije. Taka organizacija ne uresničuje pravice do glasovanja, če jo uresniči katera koli njena država članica, in nasprotno.
33. člen
Protokoli
1. Vsaka pogodbenica lahko predlaga protokole. Njene predloge preuči Konferenca pogodbenic.
2. Protokole k tej konvenciji lahko sprejme Konferenca pogodbenic. Pri sprejetju teh protokolov storijo vse, da dosežejo soglasje. Če so bila vsa prizadevanja za soglasje izčrpana, sporazum pa ni bil dosežen, se kot zadnja možnost uporabi sprejetje protokola s tričetrtinsko večino glasov pogodbenic, ki so prisotne in glasujejo na zasedanju. Za pogodbenice po tem členu se štejejo pogodbenice, ki so prisotne in glasujejo za ali proti.
3. Sekretariat sporoči pogodbenicam besedilo vseh predlaganih protokolov vsaj šest mesecev pred zasedanjem, na katerem se predlaga njihovo sprejetje.
4. Samo pogodbenice konvencije so lahko pogodbenice protokola.
5. Vsak protokol h konvenciji je zavezujoč samo za pogodbenice tega protokola. O zadevah, ki se nanašajo izključno na ta protokol, lahko odločajo samo pogodbenice protokola.
6. Zahteve za začetek veljavnosti katerega koli protokola se določijo v samem protokolu.
34. člen
Podpis
To konvencijo lahko podpišejo vse članice Svetovne zdravstvene organizacije in vse države, ki niso članice Svetovne zdravstvene organizacije, vendar so članice Združenih narodov, in organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje na sedežu Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi od 16. junija 2003 do 22. junija 2003, potem pa na sedežu Združenih narodov v New Yorku od 30. junija 2003 do 29. junija 2004.
35. člen
Ratifikacija, sprejetje, odobritev, formalna potrditev ali pristop
1. Države ratificirajo, sprejmejo, odobrijo konvencijo ali k njej pristopijo, organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje pa jo formalno potrdijo ali k njej pristopijo. Konvencija je na voljo za pristop od dneva, ko ni več na voljo za podpis. Listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi, formalni potrditvi ali pristopu se deponirajo pri depozitarju.
2. Za vsako organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, ki postane pogodbenica konvencije, nobena od njenih držav članic pa ni pogodbenica, veljajo vse obveznosti iz te konvencije. Pri organizacijah, katerih ena ali več držav članic so pogodbenice konvencije, se organizacije in njene države članice odločijo o odgovornosti vsake od njih za izpolnjevanje obveznosti iz konvencije. V takih primerih organizacija in države članice niso upravičene do hkratnega uresničevanja pravic iz konvencije.
3. Organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje v svojih listinah, ki se nanašajo na formalno potrditev, ali v svojih listinah o pristopu razglasijo obseg svojih pristojnosti v zadevah, ki jih ureja konvencija. Te organizacije obvestijo tudi depozitarja, ki nato obvesti pogodbenice o vseh bistvenih spremembah obsega njihovih pristojnosti.
36. člen
Začetek veljavnosti
1. Ta konvencija začne veljati devetdeseti dan po datumu deponiranja štiridesete listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi, formalni potrditvi ali pristopu pri depozitarju.
2. Za vsako državo, ki ratificira, sprejme ali odobri konvencijo ali k njej pristopi po tem, ko so izpolnjeni pogoji, določeni v prvem odstavku tega člena za začetek veljavnosti, začne ta konvencija veljati devetdeseti dan po datumu deponiranja njene listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.
3. Za vsako organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, ki deponira listino o formalni potrditvi ali listino o pristopu po tem, ko so bili izpolnjeni pogoji, določeni v prvem odstavku tega člena za začetek veljavnosti, začne konvencija veljati devetdeseti dan po datumu deponiranja njene listine o formalni potrditvi ali pristopu.
4. Po tem členu se nobena listina, ki jo deponira organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, ne šteje za dodatno k tistim, ki jih deponirajo države članice organizacije.
37. člen
Depozitar
Depozitar te konvencije in njenih sprememb ter protokolov in prilog, sprejetih v skladu z 28., 29. in 33. členom, je generalni sekretar Združenih narodov.
38. člen
Verodostojna besedila
Izvirnik te konvencije, katere besedilo v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku je enako verodostojno, se deponira pri generalnem sekretarju Združenih narodov.
V POTRDITEV NAVEDENEGA so za to pravilno pooblaščeni predstavniki podpisali to konvencijo.
Sestavljeno v Ženevi enaindvajsetega maja dva tisoč tri.
______________________
* Besedilo okvirne konvencije v arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem izvirniku je na vpogled v Sektorju za mednarodnopravne zadeve Ministrstva za zunanje zadeve.
3. člen
Za izvajanje okvirne konvencije skrbi Ministrstvo za zdravje.
4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 543-03/05-7/1
Ljubljana, dne 26. januarja 2005
EPA 83-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr.med.
| Zadnja sprememba: 02/14/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |