b) izraz »vrhovno poveljstvo« pomeni vrhovno poveljstvo zavezniških sil v Evropi, poveljstvo vrhovnega poveljnika zavezniških sil za Atlantik in vseh enakovrednih mednarodnih vojaških poveljstev, ustanovljenih v skladu s Severnoatlantsko
pogodbo;

c) izraz »zavezniško poveljstvo« pomeni katerokoli vrhovno poveljstvo in katerokoli mednarodno vojaško poveljstvo, ustanovljeno v skladu s Severnoatlantsko pogodbo, ki je neposredno podrejeno vrhovnemu poveljstvu;

d) izraz »Severnoatlantski svet« pomeni Svet, ustanovljen z 9.členom Severnoatlantske pogodbe, ali katerega njegovih dopolnilnih teles, ki so pooblaščena, da delujejo v njegovem imenu.

a) »sila« pomeni osebje, dodeljeno zavezniškemu poveljstvu, ki pripada kopenskim, mornariškim ali zračnim oboroženim silam katere koli pogodbenice Severnoatlantske pogodbe;

b) »civilni del« pomeni civilno osebje, ki ni brez državljanstva niti nima državljanstva države, ki ni pogodbenica Severnoatlantske pogodbe, niti državljanstva države sprejemnice ali stalnega prebivališča v njej in ki je (i) dodeljeno zavezniškemu poveljstvu in zaposleno v oboroženih silah pogodbenice Severnoatlantske pogodbe ali (ii) spada v kategorije civilnega osebja, zaposlenega pri zavezniškem poveljstvu, o katerih odloča Severnoatlantski svet;

c) »vzdrževani družinski član« pomeni zakonca pripadnika sile ali civilnega dela, kot je opredeljeno v pododstavkih a) in b) tega odstavka, ali otroka takega pripadnika, ki je od njega odvisen.

2. Zavezniško poveljstvo se šteje za silo za namen II. člena, drugega odstavka V. člena, desetega odstavka VII. člena, drugega, tretjega, četrtega, sedmega in osmega odstavka IX. člena in XIII. člena sporazuma.

Pravice in obveznosti, ki jih sporazum državi pošiljateljici ali njenim organom priznava ali nalaga v zvezi z njenimi silami ali njihovim civilnim delom ali vzdrževanimi družinskimi člani, glede zavezniškega poveljstva in njegovega osebja in njegovih vzdrževanih družinskih članov, za katere se sporazum uporablja v skladu z 2.členom tega protokola, se prenesejo na ustrezno vrhovno poveljstvo in njegove odgovorne organe , razen kadar:

a) pravica do izvajanju kazenske in disciplinske pristojnosti, ki jo VII. člen sporazuma priznava vojaškim organom države pošiljateljice, se prenese na morebitne vojaške organe države, katere vojaško pravo velja za zadevno osebo;

b) se obveznosti, ki jih državi pošiljateljici ali njenim organom nalagajo II. člen, četrti odstavek III. člena, pododstavek a) petega odstavka in pododstavek a) šestega odstavka VII. člena, deveti in deseti odstavek VIII. člena in XIII. člen sporazuma, prenesejo tako na zavezniško poveljstvo kot na katero koli državo, za katere

oborožene sile ali pripadnika ali uslužbenca v teh oboroženih silah ali vzdrževanega družinskega člana takega pripadnika ali uslužbenca gre;

c) je država pošiljateljica za namene pododstavka a) drugega odstavka in petega odstavka III. člena ter XIV. člena sporazuma, če gre za pripadnike sile in njihove vzdrževane družinske člane, država, katere oboroženim silam pripada pripadnik, ali če gre za pripadnike civilnega dela in njihove vzdrževane družinske člane, morebitna država, v katere oboroženih silah je zaposlen pripadnik;

d) se obveznosti, naložene državi pošiljateljici na podlagi šestega in sedmega odstavka VIII. člena sporazuma, prenesejo na državo, v katere oborožene sile spada oseba, katere dejanje ali opustitev dejanja je bila povod za zahtevek, ali če gre za pripadnika civilnega dela, državo, katere oborožene sile ga zaposlujejo, ali če take države ni, na zavezniško poveljstvo, ki mu pripada zadevna oseba.

Morebitna država, na katero se prenesejo obveznosti po tem odstavku, in zadevno zavezniško poveljstvo imata pravice države pošiljateljice v zvezi z imenovanjem razsodnika po osmem odstavku VIII. člena.

1. Obveznosti odpovedati se zahtevkom, ki jih VIII. člen sporazuma nalaga pogodbenicam, se prenesejo tako na zavezniško poveljstvo kot na vsako zadevno pogodbenico tega protokola.

2. Za namene prvega in drugega odstavka VIII. člena sporazuma

a) se premoženje, ki je v lasti zavezniškega poveljstva ali pogodbenice tega protokola in ga uporablja zavezniško poveljstvo, šteje za premoženje pogodbenice, ki ga uporabljajo njene oborožene sile;

b) se škoda, ki jo povzroči pripadnik sile ali civilnega dela, kot je opredeljen v prvem odstavku 3. člena tega protokola, ali katerikoli drug uslužbenec zavezniškega poveljstva, šteje za škodo, ki jo je povzročil pripadnik ali uslužbenec oboroženih sil pogodbenice;

c) definicija »v lasti pogodbenice« iz tretjega odstavka VIII. člena se uporablja za zavezniško poveljstvo.

3. Zahtevki, na katere se nanaša peti odstavek VIII. člena sporazuma, vključujejo zahtevke (razen pogodbenih zahtevkov in zahtevkov, na katere se nanaša šesti ali sedmi odstavek omenjenega člena), ki so posledica dejanj ali opustitev dejanj katerih koli uslužbencev zavezniškega poveljstva ali kakšnega drugega dejanja, opustitve ali dogodka, za katere je zakonsko odgovorno zavezniško poveljstvo in so na ozemlju države sprejemnice povzročili škodo tretjim, ki niso pogodbenice tega protokola.

1. Oprostitev plačila davkov na osebne dohodke in prejemke, odobrena pripadnikom sile ali civilnega dela po X. členu sporazuma, se glede osebja zavezniškega poveljstva v okviru definicij v pododstavku a) in točki i) pododstavka b) prvega odstavka 3. člena tega protokola, uporablja za osebne dohodke in prejemke, ki jih osebju kot takemu plačujejo oborožene sile, ki jim pripada ali ga zaposlujejo; ta odstavek pa takega pripadnika ali uslužbenca ne oprošča plačila davkov, ki jih nalaga država, katere državljan je.

2. Uslužbenci zavezniškega poveljstva, ki spadajo v kategorije, ki jih odobri Severnoatlantski svet, so oproščeni plačila davkov na osebne dohodke in prejemke, ki jim jih uslužbencem kot takim izplačuje zavezniško poveljstvo. Vendar pa se lahko katera koli pogodbenica tega protokola z zavezniškim poveljstvom dogovori, da bo zaposlila in v zavezniško poveljstvo razporedila vse svoje državljane (razen tistih, če ta pogodbenica tako želi, ki stalno ne prebivajo na njenem ozemlju), ki bodo kot osebje službovali v zavezniškem poveljstvu, in da bo takim osebam izplačevala osebne dohodke in prejemke iz svojih lastnih sredstev ter v višini, ki jo sama določi. Zadevna pogodbenica lahko tako izplačane osebne dohodke in prejemke obdavči, ne more pa jih obdavčiti kakšna druga pogodbenica. Če katera koli pogodbenica tega protokola sklene tak dogovor in se ta pozneje spremeni ali preneha veljati, pogodbenic tega protokola prvi stavek tega odstavka več ne zavezuje, da osebne dohodke in prejemke, izplačane njihovim državljanom, oprostijo plačila davkov.

2. Zavezniško poveljstvo ima pravice, ki se na podlagi XI. člena sporazuma pod enakimi pogoji priznavajo sili.

3. Določbe petega in šestega odstavka XI. člena sporazuma se ne uporabljajo za državljane držav sprejemnic, razen če taki državljani pripadajo oboroženim silam pogodbenice tega protokola, ki ni država sprejemnica.

4. Izraz »carine in davki« iz tega člena ne vključuje stroškov za opravljene storitve.

a) se premoženje, pridobljeno iz mednarodnih sredstev zavezniškega poveljstva v okviru njegovega proračuna za investicijska sredstva in ga poveljstvo več ne potrebuje, proda na podlagi dogovorov, ki jih odobri Severnoatlantski svet, kupnina zanj pa se med pogodbenice Severnoatlantske pogodbe razdeli ali se jim knjiži kot dobroimetje v sorazmerju z njihovimi prispevki za investicijsko vzdrževanje poveljstva. Država sprejemnica ima prednostno pravico do pridobitve nepremičnine, ki se tako proda na njenem ozemlju, če ponudi pogoje, ki niso manj ugodni od tistih, ki jih ponudi tretji;

b) se katero koli zemljišče, objekti ali nepremične naprave, ki jih je država sprejemnica dala zavezniškemu poveljstvu v brezplačno (razen normiranih stroškov) uporabo in jih poveljstvo ne potrebuje več, vrnejo državi sprejemnici, povečanje ali izgubo vrednosti premoženja, ki ga je zagotovila država sprejemica, izhajajočo iz uporabe premoženja za namene poveljstva, pa določi (ob upoštevanju veljavne zakonodaje države sprejemnice) Severnoatlantski svet in razdeli med pogodbenice Severnoatlantske pogodbe ali knjiži kot dobroimetje ali breme sorazmerno z njihovimi prispevki za investicijsko vzdrževanje poveljstva.

1. Vrhovno poveljstvo lahko ob upoštevanju določb VIII. člena sporazuma nastopa v pravnih postopkih kot tožnik ali toženec. Vendar pa se lahko država sprejemnica in vrhovno poveljstvo ali katero od podrejenih zavezniških poveljstev, ki ga vrhovno poveljstvo pooblasti, dogovorita, da bo država sprejemnica v katerem koli pravnem postopku, v katerem je to poveljstvo udeleženec pred sodišči države sprejemnice, delovala v imenu vrhovnega poveljstva.

2. Zoper katero koli zavezniško poveljstvo se ne sprejme noben ukrep izvršbe ali ukrep zasega ali zaplembe njegovega premoženja ali sredstev, razen ukrepov za namene pododstavka a) šestega odstavka VII. člena in XIII. člena sporazuma.

1. Da bi lahko upravljalo svoj mednarodni proračun, ima zavezniško poveljstvo različne valute in razpolaga z računom v kateri koli valuti.

2. Pogodbenice tega protokola na prošnjo zavezniškega poveljstva olajšajo prenos njegovih sredstev iz ene države v drugo in zamenjavo katere koli valute, ki jo ima zavezniško poveljstvo, v katero koli drugo valuto, če je to nujno za zadostitev zahtev zavezniškega poveljstva.

Arhiv in drugi uradni dokumenti katerega koli zavezniškega poveljstva, ki so v prostorih, ki jih uporablja to poveljstvo, ali jih ima pravilno pooblaščen pripadnik poveljstva, so nedotakljivi, razen če se poveljstvo ni odreklo tej imuniteti. Poveljstvo na prošnjo države sprejemnice in v navzočnosti predstavnika te države preveri naravo katerih koli dokumentov, da bi potrdilo, da so ti dokumenti upravičeni do imunitete po tem členu.

1. Celota ali del tega protokola ali sporazuma se na podlagi sklepa Severnoatlantskega sveta lahko uporablja za katero koli mednarodno vojaško poveljstvo ali organizacijo (ki ni vključena v definicije v odstavkih b) in c) 1. člena tega protokola), ustanovljeno v skladu s Severnoatlantsko pogodbo.

2. Ob nastanku Evropske obrambne skupnosti, se ta protokol lahko uporablja za osebje evropskih obrambnih sil, razporejeno v zavezniško poveljstvo, in njihove vzdrževane družinske člane, v takem času in na tak način, kot lahko določi Severnoatlantski svet.

Vsa neskladja med pogodbenicami tega protokola ali med temi pogodbenicami in katerim koli zavezniškim poveljstvom glede razlage ali uporabe protokola, se rešujejo s pogajanji med strankami v sporu brez uporabe kakršnekoli zunanje pristojnosti. Razen če protokol ali sporazum z izrecno določbo ne ureja drugače, se neskladja, ki jih ni mogoče rešiti z neposrednim pogajanjem, predložijo Severnoatlantskemu svetu.

1. XV. člen in XVII. do XX. člen sporazuma se glede tega protokola uporabljajo kot njegov sestavni del, vendar se lahko protokol kljub temu spremeni, začasno razveljavi, ratificira, k njemu se lahko pristopi, se odpove ali podaljša v skladu z določbami v omenjenih členih in neodvisno od sporazuma.

2. Ta protokol se lahko dopolni z dvostranskim sporazumom med državo sprejemnico in vrhovnim poveljstvom, organi države sprejemnice in vrhovno poveljstvo pa se lahko sporazumejo, da po upravni poti še pred ratifikacijo uveljavijo katero koli določbo tega protokola ali sporazuma, ki jo uporabljajo.

V potrditev tega so podpisani pooblaščenci podpisali ta protokol.

Sestavljeno v Parizu 28. avgusta 1952 v angleškem in francoskem jeziku, pri čemer sta besedili enako verodostojni, v enem samem izvirniku, shranjenem v arhivu Vlade Združenih držav Amerike. Vlada Združenih držav Amerike pošlje overjene izvode besedila vsem državam podpisnicam in državam, ki pristopajo.