Sprejet zakon

Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni

EVIDENČNI PODATKI

ZAKON

O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O KIBERNETSKI KRIMINALITETI IN DODATNEGA PROTOKOLA H KONVENCIJI O KIBERNETSKI KRIMINALITETI,
KI OBRAVNAVA INKRIMINACIJO RASISTIČNIH IN KSENOFOBIČNIH DEJANJ, STORJENIH V INFORMACIJSKIH SISTEMIH (MKKKDP)

1. člen

Ratificirata se Konvencija o kibernetski kriminaliteti, sprejeta 23. novembra 2001 v Budimpešti, in Dodatni protokol h Konvenciji o kibernetski kriminaliteti, ki obravnava inkriminacijo rasističnih in ksenofobičnih dejanj, storjenih v informacijskih sistemih, sprejet 28. januarja 2003 v Strasbourgu.

2. člen

Besedilo konvencije in dodatnega protokola se v izvirniku v angleškem ter v prevodu v slovenskem jeziku glasi:

KONVENCIJA O KIBERNETSKI KRIMINALITETI

Preambula

Države članice Sveta Evrope in druge države podpisnice te konvencije so

glede na to, da je cilj Sveta Evrope doseči večjo enotnost med članicami;

priznavajoč pomen pospeševanja sodelovanja s preostalimi državami pogodbenicami te konvencije;

v prepričanju o potrebi po skupni kriminalitetni politiki kot prednostni nalogi, katere cilj je varovanje družbe pred kaznivimi dejanji v kibernetskem prostoru, med drugim tudi s sprejetjem ustrezne zakonodaje in pospeševanjem mednarodnega sodelovanja;

zavedajoč se korenitih sprememb, ki so nastale kot posledica digitalizacije, zbliževanja in nenehne globalizacije računalniških omrežij;

zaskrbljeni zaradi nevarnosti, da se računalniški sistemi in elektronske informacije lahko uporabljajo za storitev kaznivih dejanj, kot tudi zaradi dejstva, da se dokazi o takih kaznivih dejanjih lahko shranjujejo in prenašajo po omenjenih omrežjih;

priznavajoč nujnost sodelovanja med državami in zasebnimi podjetji v boju proti kaznivim dejanjem v kibernetskem prostoru in potrebo po varovanju legitimnih interesov pri uporabi in razvoju informacijskih tehnologij;

v prepričanju, da učinkovit boj proti kaznivim dejanjem v kibernetskem prostoru zahteva obsežnejše, hitrejše in boljše mednarodno sodelovanje v kazenskih zadevah;

v prepričanju, da je ta konvencija potrebna za preprečevanje dejanj zoper zaupnost, celovitost in dostopnost računalniških sistemov, omrežij in računalniških podatkov ter zlorab omenjenih sistemov, omrežij in podatkov, je treba zagotoviti inkriminacijo takih dejanj, kot so opisana v tej konvenciji, in sprejeti ustrezna pooblastila za učinkovit boj proti tovrstnim kaznivim dejanjem, s tem da se olajšajo njihovo odkrivanje, preiskovanje in pregon na državni in mednarodni ravni, ter zagotoviti ureditev za hitro in zanesljivo mednarodno sodelovanje;

zavedajoč se, da je treba zagotoviti ustrezno ravnotežje med interesi zakonske prisile in spoštovanjem temeljnih človekovih pravic, kot so določene v Konvenciji Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950, v Mednarodnem paktu Združenih narodov o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966 ter drugih veljavnih mednarodnih pogodbah o človekovih pravicah, ki prav tako poudarjajo pravico vsakogar do lastnega mnenja, svobode izražanja, vključno s svobodo iskanja, sprejemanja in razširjanja informacij in zamisli vseh vrst, ne glede na državne meje ter pravice, ki se nanašajo na spoštovanje zasebnosti;

zavedajoč se tudi pravice do varstva osebnih podatkov, kot je na primer opredeljena v Konvenciji Sveta Evrope o varstvu posameznika glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov iz leta 1981;

upoštevajoč Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 in Konvencijo Mednarodne organizacije dela o prepovedi najhujših oblik dela otrok in takojšnjem ukrepanju za njihovo odpravo iz leta 1999;

upoštevajoč obstoječe konvencije Sveta Evrope o sodelovanju na kaznovalnem področju kot tudi podobne obstoječe pogodbe med državami članicami Sveta Evrope in drugimi državami s poudarkom, da je ta konvencija namenjena dopolnitvi vseh omenjenih konvencij, da bi se povečala učinkovitost odkrivanja kaznivih dejanj in kazenskih postopkov, povezanih z računalniškimi sistemi in podatki, ter da bi se omogočilo zbiranje dokazov o kaznivih dejanjih v elektronski obliki;

naklonjene novejšim pobudam, ki pospešujejo mednarodno razumevanje in sodelovanje v boju proti kaznivim dejanjem v kibernetskem prostoru, vključno z ukrepi Združenih narodov, OVSE, Evropske unije in G 8;

glede na Priporočila Odbora ministrov o izvajanju Evropske konvencije o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah z upoštevanjem pisnih zaprosil za prestrezanje telekomunikacij, št. R (85) 10, o piratstvu na področju avtorske pravice in sorodnih pravic, št. R (88) 2, o uporabi osebnih podatkov za namene policije, št. R (87) 15, o varstvu osebnih podatkov na področju telekomunikacijskih storitev, še posebej v zvezi s telefonskimi storitvami, št. R (95) 4, kot tudi o zagotavljanju smernic o kaznivih dejanjih, povezanih z računalništvom za notranje zakonodaje glede opredelitve posameznih računalniških kaznivih dejanj, št. R (89) 9 in št. R (95) 13, ki obravnava problematiko kazenskega procesnega prava pri kaznivih dejanjih, povezanih z informacijsko tehnologijo;

glede na Resolucijo št. 1, ki so jo sprejeli evropski ministri za pravosodje na 21. konferenci (Praga, 10. in 11. junij 1997), ki je priporočila Odboru ministrov, da podpre delo na področju kaznivih dejanj v kibernetskem prostoru, ki ga je opravil Evropski odbor za kazensko problematiko (CDPC), z namenom zbližati kazenskopravne določbe notranjih zakonodaj ter omogočiti uporabo učinkovitih preiskovalnih sredstev pri tovrstnih kaznivih dejanjih; kot tudi glede na Resolucijo št. 3, sprejeto na 23. konferenci ministrov za pravosodje (London, 8. in 9. junij 2000), ki je spodbudila pogodbenice k združitvi prizadevanj pri odkrivanju primernih rešitev, ki bodo omogočile sprejetje konvencije kar najširšemu krogu držav, in ki hkrati priznava potrebo po vzpostavitvi hitrega in učinkovitega sistema mednarodnega sodelovanja, ki na primeren način upošteva posebne zahteve boja proti kaznivim dejanjem v kibernetskem prostoru,

ter glede na Akcijski načrt, ki so ga sprejeli voditelji držav in vlad članic Sveta Evrope na svojem drugem srečanju na vrhu (Strasbourg, 10. in 11. oktober 1997) in v katerem se zavzemajo za oblikovanje skupnih rešitev glede razvoja novih informacijskih tehnologij, ki naj temeljijo na normah in vrednotah Sveta Evrope,

sklenile:

I. poglavje- Pomen izrazov

1. člen – Pomen izrazov

V tej konvenciji pomeni:

a) »računalniški sistem« vsako napravo ali skupino med seboj povezanih ali soodvisnih naprav, od katerih ena ali več samodejno obdeluje podatke s pomočjo programa;

b) »računalniški podatki« vsako predstavitev dejstev, informacij ali zamisli v obliki, primerni za obdelavo v računalniškem sistemu, vključno s programom, primernim, da na računalniškem sistemu izvede posamezno opravilo;

c) »ponudnik storitev«:

i) vsako javno ali zasebno pravno ali fizično osebo, ki zagotavlja uporabnikom svojih storitev možnost komunikacije s pomočjo računalniškega sistema, ter

ii) vsako drugo pravno ali fizično osebo, ki obdeluje ali shranjuje računalniške podatke za take komunikacijske storitve ali uporabnike teh storitev;

d) »podatki o prometu« vse računalniške podatke o komuniciranju s pomočjo računalniškega sistema, ustvarjene z računalniškim sistemom, ki je bil del komunikacijske verige, in nakazujejo izvor, cilj, pot, čas, datum, obseg, trajanje ali vrsto take storitve.

II. poglavje – Ukrepi, ki jih je treba sprejeti na državni ravni

Oddelek 1 – Kazensko materialno pravo

Naslov 1 – Kazniva dejanja zoper zaupnost, celovitost in dostopnost
računalniških podatkov in sistemov

2. člen – Protipravni dostop

Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe v svojem notranjem pravu, ki kot kazniva opredeljujejo dejanja naklepnega in neupravičenega vstopa v računalniški sistem ali njegov del. Pogodbenica lahko določi, da je dejanje kaznivo, če je storjeno s kršitvijo varnostnih ukrepov, z namenom pridobiti računalniške podatke ali z drugim nepoštenim namenom ali v povezavi z računalniškim sistemom, povezanim z drugim računalniškim sistemom.

3. člen – Protipravno prestrezanje

Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe v svojem notranjem pravu, ki kot kazniva opredeljujejo naklepno storjena dejanja neupravičenega prestrezanja nejavnih prenosov računalniških podatkov s tehničnimi sredstvi do računalniškega sistema, od njega ali v njem, vključno s prestrezanjem elektromagnetnega sevanja računalniškega sistema, s katerim se taki računalniški podatki prenašajo. Pogodbenica lahko določi, da je dejanje kaznivo, če je storjeno z nepoštenim namenom ali v zvezi z računalniškim sistemom, povezanim z drugim računalniškim sistemom.

4. člen – Motenje podatkov

1) Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe v svojem notranjem pravu, ki kot kazniva opredeljujejo naklepno storjena dejanja poškodovanja, izbrisa, poslabšanja, spreminjanja ali oviranja računalniških podatkov.

2) Pogodbenica si lahko pridrži pravico določiti, da dejanja iz prvega odstavka povzročijo resno škodo.

5. člen – Motenje sistemov

Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe v svojem notranjem pravu, ki kot kazniva opredeljujejo naklepno storjena dejanja resnega, neupravičenega oviranja delovanja računalniškega sistema z vnosom, prenosom, poškodovanjem, izbrisom, poslabšanjem, spreminjanjem ali oviranjem računalniških podatkov.

6. člen – Zloraba naprav

1) Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe v notranjem pravu, ki kot kazniva opredelijo dejanja, s katerimi nekdo naklepno in neupravičeno:

a) izdeluje, prodaja, daje v uporabo, uvaža, distribuira ali na drug način zagotavlja:
i) naprave, vključno z računalniškimi programi, zasnovane ali prilagojene predvsem za storitev kaznivih dejanj iz 2. do 5. člena konvencije;

ii) računalniška gesla, kode ali podobne podatke, ki omogočajo dostop do računalniškega sistema ali katerega koli njegovega dela z namenom zlorabe za storitev kaznivih dejanj iz 2. do 5. člena konvencije, in

b) poseduje katerega izmed predmetov iz podtočke i ali ii točke a z namenom njegove zlorabe za storitev kaznivih dejanj iz 2. do 5. člena. Pogodbenice lahko v zakonu določijo, da je za podanost kazenske odgovornosti treba posedovati določeno število tovrstnih predmetov.

2) Ta člen se ne sme razlagati na način, da je podana kazenska odgovornost za izdelavo, prodajo, dajanje v uporabo, uvoz, distribucijo ali drugačno zagotavljanje ali posedovanje predmetov iz prvega odstavka tega člena, če se omenjene dejavnosti ne izvajajo z namenom storitve kaznivega dejanja, opredeljenega v 2. do 5. členu konvencije, kot je na primer pooblaščeno preverjanje ali zaščita računalniškega sistema.

3) Pogodbenice si pridržujejo pravico, da ne uporabljajo prvega odstavka tega člena, če se pridržek ne nanaša na prodajo, distribucijo ali drugo obliko zagotavljanja predmetov iz podtočke ii točke a prvega odstavka tega člena.

Naslov 2 – Kazniva dejanja, povezana z računalnikom

7. člen – Računalniško ponarejanje

Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe v notranjem pravu, ki kot kazniva opredelijo dejanja naklepnega in neupravičenega vnašanja, spreminjanja, brisanja ali oviranja računalniških podatkov, posledica česar so ponarejeni podatki, ki se za pravne namene predstavljajo kot verodostojni, ne glede na to, ali so taki podatki neposredno berljivi in razumljivi. Pogodbenice lahko za podanost kazenske odgovornosti zahtevajo obstoj namena ponareditve ali podobnega nepoštenega namena.

8. člen – Računalniška goljufija

Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe v notranjem pravu, ki kot kazniva opredelijo dejanja, s katerimi nekdo naklepno in neupravičeno povzroča premoženjsko škodo drugim osebam z:

a) vsakim vnosom, spremembo, izbrisom ali oviranjem računalniških podatkov;

b) vsakim poseganjem v delovanje računalniškega sistema,

z goljufivim ali nepoštenim namenom neupravičene pridobitve premoženjske koristi zase ali za drugo osebo.

Naslov 3 – Kazniva dejanja, povezana z vsebino

9. člen – Kazniva dejanja, povezana
z otroško pornografijo

1) Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe v notranjem pravu, ki kot kazniva opredelijo dejanja, s katerimi nekdo naklepno in neupravičeno:

a) izdeluje otroško pornografijo z namenom njenega razširjanja po računalniškem sistemu;

b) ponuja ali omogoča dostop do otroške pornografije po računalniškem sistemu;

c) razširja ali prenaša otroško pornografijo po računalniškem sistemu;

d) zagotavlja otroško pornografijo po računalniškem sistemu zase ali za drugo osebo;

e) poseduje otroško pornografijo v računalniškem sistemu ali na sredstvu za shranjevanje računalniških podatkov.

2) V prvem odstavku tega člena pomeni izraz »otroška pornografija« pornografsko gradivo, ki slikovno prikazuje:

a) mladoletnika, ki sodeluje v nedvoumnem spolnem dejanju;

b) osebo, za katero se zdi, da je mladoletnik, ki sodeluje v nedvoumnem spolnem dejanju;

c) resnično slikovno prikazovanje mladoletnika, ki sodeluje v nedvoumnem spolnem dejanju.

3) V drugem odstavku tega člena pomeni izraz »mladoletnik« vse osebe, mlajše od 18 let. Pogodbenice lahko določijo tudi nižjo starostno mejo, ki pa ne more biti manj kot 16 let.

4) Pogodbenice si lahko pridržijo pravico, da v celoti ali delno ne uporabijo točk d in e prvega in točk b in c drugega odstavka tega člena.

Naslov 4 – Kazniva dejanja, povezana s kršitvijo
avtorske in sorodnih pravic

10. člen - Kazniva dejanja, povezana s kršitvijo
avtorske in sorodnih pravic

1) Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe v svojem notranjem pravu, ki kot kazniva opredelijo dejanja kršitve avtorske pravice po pravu te pogodbenice in v skladu z obveznostmi, ki izhajajo iz Pariškega akta z dne 24. julija 1971, ki dopolnjuje Bernsko konvencijo za varstvo književnih in umetniških del, Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine in Pogodbe Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) o avtorski pravici, razen vseh moralnih pravic, ki jih podeljujejo navedene konvencije, če so ta dejanja storjena zavestno, v komercialne namene in s pomočjo računalniškega sistema.

2) Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe v svojem notranjem pravu, ki kot kazniva opredelijo dejanja kršitve sorodnih pravic po pravu te pogodbenice, v skladu z obveznostmi, ki izhajajo iz Mednarodne konvencije za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij (Rimske konvencije), Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine in Pogodbe Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) o izvedbah in fonogramih, razen vseh moralnih pravic, ki jih podeljujejo navedene konvencije, če so ta dejanja storjena zavestno, v komercialne namene in s pomočjo računalniškega sistema.

3) Pogodbenica si lahko pridrži pravico, da v omejenih okoliščinah ne uvede kazenske odgovornosti iz prvega in drugega odstavka tega člena, če zagotovi druga učinkovita sredstva in tak pridržek ne odvezuje pogodbenice od izpolnjevanja njenih mednarodnih obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih dokumentov iz prvega in drugega odstavka tega člena.

Naslov 5 – Odgovornost udeležencev pri kaznivih dejanjih in sankcije

11. člen – Poskus in pomoč ali napeljevanje

1) Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe v notranjem pravu, ki kot kazniva opredelijo dejanja naklepne pomoči ali napeljevanja k storitvi kaznivega dejanja iz 2. do 10. člena te konvencije z namenom storitve takega dejanja.

2) Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe v notranjem pravu, ki kot kazniva opredelijo dejanja naklepnega poskusa storitve kaznivega dejanja iz 3. do 5. člena, 7. in 8. člena ter točk a in c prvega odstavka 9. člena te konvencije.

3) Pogodbenice si lahko pridržijo pravico, da v celoti ali delno ne uporabijo drugega odstavka tega člena.

12. člen – Odgovornost pravnih oseb

1) Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe, s katerimi zagotovijo odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja, kot jih opredeljuje ta konvencija, ki jih v korist pravne osebe stori fizična oseba, ki deluje samostojno ali v imenu pravne osebe, v kateri ima vodilni položaj, ki temelji na:

a) pravici zastopanja pravne osebe;

b) pristojnosti za sprejemanje odločitev v imenu pravne osebe;

c) pristojnosti opravljati notranji nadzor v pravni osebi.

2) Poleg primerov iz prvega odstavka tega člena pogodbenice sprejmejo potrebne ukrepe, ki zagotovijo odgovornost pravne osebe tam, kjer je bila zaradi pomanjkljivega nadzora fizične osebe iz prvega odstavka tega člena omogočena storitev kaznivega dejanja po tej konvenciji v korist te pravne osebe od fizične osebe, ki je delovala v okviru njene pristojnosti.

3) V skladu s pravnimi načeli pogodbenic je lahko odgovornost pravne osebe kazenska, civilna ali upravna.

4) Odgovornost iz prejšnjega odstavka ne vpliva na kazensko odgovornost fizičnih oseb, ki so storile kaznivo dejanje.

13. člen – Sankcije in ukrepi

1) Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe, s katerimi zagotovijo sankcioniranje kaznivih dejanj iz 2. do 11. člena, z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračajočimi sankcijami, vključno z odvzemom prostosti.

2) Pogodbenice zagotovijo odgovornost pravnih oseb v skladu z 12. členom z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračajočimi kazenskimi ali drugimi sankcijami oziroma ukrepi, vključno z denarnimi kaznimi.

Oddelek 2 – Procesno pravo

Naslov 1 – Splošne določbe

14. člen – Obseg procesnih določb

1) Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe, s katerimi določijo pooblastila in postopke, namenjene izvajanju posebnih kazenskih postopkov ali odkrivanju kaznivih dejanj, opredeljenih v tem oddelku.

2) Razen če ni izrecno drugače določeno v 21. členu, pogodbenice uporabljajo pooblastila in postopke, na katere se sklicuje prvi odstavek tega člena za:

a) kazniva dejanja iz 2. do 11. člena konvencije;

b) druga kazniva dejanja, storjena z računalniškim sistemom, in

c) zbiranje dokazov o kaznivem dejanju v elektronski obliki.

3)
a) Pogodbenice si lahko pridržijo pravico uporabiti ukrepe iz 20. člena le za kazniva dejanja ali vrste kaznivih dejanj, posebej opredeljene v pridržku, če zagotovijo, da obseg takih kaznivih dejanj ali vrst kaznivih dejanj ni ožji od obsega kaznivih dejanj, za katera se uporabljajo ukrepi iz 21. člena. Pogodbenice se zavzemajo za čim bolj omejeno uporabo pridržkov, da omogočijo najširšo uporabo ukrepov iz 20. člena.

b) Kadar pogodbenica zaradi omejitev veljavne zakonodaje ob sprejetju te konvencije ne more uporabljati ukrepov iz 20. in 21. člena za prenose sporočil v računalniškem sistemu ponudnika storitev, katerega sistem:

i) deluje v korist zaprte skupine uporabnikov in

ii) ne uporablja javnih komunikacijskih omrežij in ni povezan z drugim javnim ali zasebnim računalniškim sistemom,

si ta pogodbenica lahko pridrži pravico, da teh ukrepov ne bo uporabljala za taka sporočila. Pogodbenice pretehtajo možnost omejene uporabe pridržkov, da omogočijo najširšo uporabo ukrepov iz 20. in 21. člena.

15. člen – Pogoji in zaščitne določbe

1) Pogodbenice zagotovijo, da se za vzpostavitev, uveljavitev in uporabo pooblastil in postopkov, predvidenih v tem oddelku, uporabljajo pogoji in zaščitne določbe v skladu z notranjim pravom, kar bo zagotovilo primerno varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s pravicami, ki izhajajo iz Konvencije Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950, Mednarodnega pakta Združenih narodov o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966 in drugih mednarodnih dokumentov o varstvu človekovih pravic, ki vključujejo načelo sorazmernosti.

2) Ti pogoji in zaščitne določbe naj glede na vrsto postopka ali pooblastila, kadar je to primerno, med drugim vsebujejo sodni ali drug neodvisen nadzor, razloge, ki utemeljujejo uporabo in omejitev obsega in trajanja takega pooblastila ali postopka.

3) Če je v skladu z javnim interesom, predvsem pa z učinkovitim delovanjem sodstva, naj pogodbenice upoštevajo vpliv pooblastil in postopkov iz tega oddelka na pravice, odgovornosti in legitimne interese tretjih strani.

Naslov 2 – Takojšnje zavarovanje shranjenih
računalniških podatkov

16. člen – Takojšnje zavarovanje shranjenih
računalniških podatkov

1) Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe, s katerimi omogočijo pristojnim organom, da odredijo ali drugače dosežejo takojšnje zavarovanje določenih računalniških podatkov, vključno s podatki o prometu, ki so bili shranjeni s pomočjo računalniškega sistema, še zlasti kadar so razlogi za prepričanje, da so ti računalniški podatki še posebej občutljivi za izgubo ali spremembo.

2) Kadar pogodbenice uporabljajo prvi odstavek tega člena tako, da posamezni osebi naložijo, da zavaruje določene shranjene računalniške podatke, ki jih oseba poseduje ali upravlja, pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe, ki osebo zavezujejo, da zagotovi in zavaruje celovitost teh računalniških podatkov za čas, ki je potreben, da pristojni organ doseže njihovo razkritje, vendar ne več kot devetdeset dni. Pogodbenice lahko zagotovijo kasnejšo obnovitev take odredbe.

3) Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe, s katerimi zavežejo skrbnika ali drugo osebo, ki je odgovorna za zavarovanje računalniških podatkov, da ohrani zaupnost tovrstnih postopkov za obdobje, ki ga določi v svojem notranjem pravu.

4) Pooblastila in postopki iz tega člena se uporabljajo v skladu z določbami iz 14. in 15. člena.

17. člen – Takojšnje zavarovanje in delno razkritje podatkov o prometu

1) Pogodbenica glede na podatke o prometu, ki jih je treba zavarovati v skladu s 16. členom, sprejme potrebne zakonodajne in druge ukrepe, s katerimi:

a) zagotovi takojšnje zavarovanje podatkov o prometu ne glede na število ponudnikov storitev, ki so sodelovali pri prenosu tega sporočila, in

b) zagotovi takojšnje razkritje zadostne količine podatkov o prometu pristojnim organom pogodbenice ali pooblaščenim osebam teh organov, ki bodo pogodbenici omogočili ugotovitev istovetnosti ponudnika storitev in pot, po kateri je bilo sporočilo poslano.

2) Pooblastila in postopki iz tega člena se uporabljajo v skladu z določbami 14. in 15. člena.

Naslov 3 – Odredba za pripravo

18. člen - Odredba za pripravo

1) Pogodbenica sprejme potrebne zakonodajne in druge ukrepe, s katerimi pristojnim organom podeli pravico:

a) zahtevati od osebe na njenem ozemlju, da izroči določene računalniške podatke, ki jih ta oseba poseduje ali upravlja in so shranjeni v računalniškem sistemu ali na sredstvu za shranjevanje računalniških podatkov, in

b) zahtevati od ponudnika storitev na njenem ozemlju, da predloži podatke o naročnikih v zvezi s storitvami, ki jih ta ponudnik storitev poseduje ali upravlja.

2) Pooblastila in postopki iz tega člena se uporabljajo v skladu z določbami iz 14. in 15. člena.

3) V tem členu izraz »podatki o naročniku« pomeni vse podatke v obliki računalniških podatkov ali kateri koli drugi obliki, v kateri jih hrani ponudnik storitev in ki se nanašajo na naročnike njegovih storitev in jih ni mogoče šteti za podatke o prometu ali vsebinske podatke in iz katerih je mogoče ugotoviti:

a) vrsto uporabljene komunikacijske storitve, v ta namen uporabljene tehnične rešitve in trajanje storitve;

b) identiteto naročnika, poštni ali geografski naslov, telefonsko ali drugo številko za dostop, podatke o zaračunavanju in plačevanju, ki so na razpolago na podlagi pogodbe ali sporazuma o opravljanju storitev;

c) vsako drugo informacijo o kraju namestitve komunikacijske opreme, ki je na razpolago na podlagi pogodbe ali sporazuma o opravljanju storitev.

Naslov 4 – Preiskovanje in zaseg shranjenih računalniških podatkov

19. člen - Preiskovanje in zaseg shranjenih računalniških podatkov

1) Pogodbenica sprejme potrebne zakonodajne in druge ukrepe, s katerimi pooblasti pristojne organe, da preiščejo ali podobno pridejo do:

a) računalniškega sistema ali njegovega dela in v njem shranjenih podatkov in

b) sredstev za shranjevanje računalniških podatkov, v katerem so lahko ti podatki shranjeni na njenem ozemlju.

2) Pogodbenica sprejme potrebne zakonodajne in druge ukrepe, s katerimi zagotovi, kadar njeni pristojni organi preiskujejo ali podobno pridejo do določenega računalniškega sistema ali njegovega dela v skladu s točko a) prvega odstavka, pri čemer so razlogi za prepričanje, da so iskani podatki shranjeni v drugem računalniškem sistemu ali njegovem delu na ozemlju pogodbenice in da so ti podatki zakonito dostopni ali na razpolago prvotnemu računalniškemu sistemu, takojšnjo razširitev preiskave ali druge oblike dostopa do drugega sistema.

3) Pogodbenica sprejme potrebne zakonodajne in druge ukrepe, s katerimi pristojne organe pooblasti, da zasežejo ali podobno zavarujejo računalniške podatke, do katerih so prišli v skladu s prvim in drugim odstavkom. Ti ukrepi vključujejo pooblastilo:

a) zaseči ali podobno zavarovati računalniški sistem ali njegov del ali sredstvo za shranjevanje računalniških podatkov;

b) narediti in ohraniti kopije teh računalniških podatkov;

c) ohraniti celovitost pomembnih računalniških podatkov;

d) onemogočiti dostop ali odstraniti te računalniške podatke iz računalniškega sistema, do katerega je imela omogočen dostop.

4) Pogodbenica sprejme potrebne zakonodajne in druge ukrepe, s katerimi pristojne organe pooblasti, da odredijo vsakomur, ki je seznanjen z načinom delovanja računalniškega sistema ali ukrepi za zavarovanje računalniških podatkov v njem, kadar je primerno, da zagotovi potrebne informacije, ki omogočijo izvajanje ukrepov iz prvega in drugega odstavka.

5) Pooblastila in postopki iz tega člena se uporabljajo v skladu z določbami iz 14. in 15. člena.

Naslov 5 – Zbiranje računalniških podatkov v dejanskem času

20. člen – Zbiranje podatkov o prometu v dejanskem času

1) Pogodbenica sprejme potrebne zakonodajne in druge ukrepe, s katerimi pristojne organe pooblasti, da:

a) na njenem ozemlju s pomočjo tehničnih sredstev zbirajo ali zapisujejo in

b) zahtevajo od ponudnika storitev v okviru njegovih tehničnih zmožnosti:

i) zbiranje ali zapisovanje s pomočjo tehničnih sredstev na ozemlju te pogodbenice ali

ii) sodelovanje in pomoč pristojnim organom pri zbiranju ali zapisovanju podatkov o prometu v dejanskem času, povezanih z določenimi komunikacijami, posredovanimi z računalniškim sistemom na njenem ozemlju.

2) Kadar pogodbenica zaradi uveljavljenih načel domačega pravnega sistema ne more sprejeti ukrepov iz točke a prvega odstavka, lahko namesto slednjih sprejme zakonodajne in druge potrebne ukrepe za zagotovitev zbiranja ali zapisovanja podatkov o prometu v dejanskem času, povezanih z določenimi posredovanimi komunikacijami na njenem ozemlju z uporabo tehničnih sredstev na tem ozemlju.

3) Pogodbenica sprejme potrebne zakonodajne in druge ukrepe, ki ponudnika storitev zavezujejo, da ohrani zaupnost izvajanja katerega izmed pooblastil iz tega člena in vseh z njim povezanih informacij.

4) Pooblastila in postopki iz tega člena se uporabljajo v skladu z določbami iz 14. in 15. člena.

21. člen – Prestrezanje vsebinskih podatkov

1) Pogodbenica sprejme potrebne zakonodajne in druge ukrepe, sorazmerne z obsegom resnih kaznivih dejanj, kot jih bo opredelilo notranje pravo, s katerimi pristojne organe pooblasti, da:

a) s pomočjo uporabe tehničnih sredstev na njenem ozemlju zbirajo ali zapisujejo, in

b) zahtevajo od ponudnika storitev v okviru njegovih tehničnih zmožnosti:

i) zbiranje ali zapisovanje s pomočjo tehničnih sredstev na njenem ozemlju ali

ii) sodelovanje in pomoč pristojnim organom pri zbiranju ali zapisovanju vsebinskih podatkov določenih sporočil v dejanskem času, ki se prenašajo s pomočjo računalniškega sistema na njenem ozemlju.

2) Kadar pogodbenica zaradi uveljavljenih načel domačega pravnega sistema ne more sprejeti ukrepov iz točke a prvega odstavka, lahko namesto slednjih sprejme zakonodajne in druge potrebne ukrepe za zagotovitev zbiranja ali zapisovanja vsebinskih podatkov o določenih komunikacijah v dejanskem času na njenem ozemlju z uporabo tehničnih sredstev na tem ozemlju.

3) Pogodbenica sprejme potrebne zakonodajne in druge ukrepe, ki ponudnika storitev zavezujejo, da ohrani zaupnost izvajanja katerega izmed pooblastil iz tega člena in vseh z njim povezanih informacij.

4) Pooblastila in postopki iz tega člena se uporabljajo v skladu z določbami iz 14. in 15. člena.

Oddelek 3 – Sodna pristojnost

22. člen – Sodna pristojnost

1) Pogodbenica sprejme potrebne zakonodajne in druge ukrepe za vzpostavitev sodne pristojnosti nad kaznivimi dejanji, opredeljenimi v skladu z 2. do 11. členom te konvencije, če je kaznivo dejanje storjeno:

a) na njenem ozemlju ali

b) na ladji, ki pluje pod zastavo te pogodbenice, ali

c) na letalu, ki je registrirano po pravu te pogodbenice, ali

d) če ga stori njen državljan, ki ga je mogoče kaznovati po kazenskem pravu kraja storitve, ali če ga stori zunaj teritorialne sodne pristojnosti katere koli države.

2) Pogodbenica si lahko pridrži pravico, da ne uporabi ali uporabi le v določenih primerih ali pogojih pravila o sodni pristojnosti, opredeljena v točkah b do d prvega odstavka, ali kateri koli njihov del.

3) Pogodbenica sprejme potrebne ukrepe za vzpostavitev sodne pristojnosti nad kaznivimi dejanji, opredeljenimi v prvem odstavku 24. člena te konvencije, v primerih, ko je domnevni storilec navzoč na ozemlju pogodbenice in ga zgolj zaradi njegovega državljanstva ne more izročiti drugi pogodbenici na zahtevo za izročitev.

4) Ta konvencija ne izključuje sodne pristojnosti za kazniva dejanja, ki jo pogodbenica izvaja v skladu z notranjim pravom.

5) Kadar več pogodbenic uveljavlja sodno pristojnost glede domnevnega kaznivega dejanja, opredeljenega v skladu s to konvencijo, se vpletene pogodbenice, kadar je primerno, posvetujejo o določitvi najprimernejše sodne pristojnosti za pregon.

III. poglavje – Mednarodno sodelovanje

Oddelek 1 – Splošna načela

Naslov 1 – Splošna načela, povezana z mednarodnim sodelovanjem

23. člen – Splošna načela, povezana z mednarodnim sodelovanjem

Pogodbenice za namene preiskav ali postopkov v zvezi s kaznivimi dejanji, povezanimi z računalniškimi sistemi in podatki, ali za zbiranje dokazov o kaznivem dejanju v elektronski obliki sodelujejo v skladu z določbami tega poglavja in z izvajanjem ustreznih mednarodnih dokumentov o mednarodnem sodelovanju v kazenskih zadevah, sporazumov, sklenjenih na podlagi poenotene ali vzajemne zakonodaje, in notranjo zakonodajo v najširšem možnem obsegu.

Naslov 2 – Načela za izročitev

24. člen - Izročitev

1)
a) Ta člen se med pogodbenicami uporablja za izročitev za kazniva dejanja, opredeljena v skladu z 2. do 11. členom te konvencije, če je za dejanja po pravu obeh vpletenih pogodbenic najvišja predpisana kazen odvzema prostosti najmanj eno leta ali strožja kazen.

b) Kadar je dogovorjena druga najnižja kazen po sporazumu na podlagi poenotene ali vzajemne zakonodaje ali pogodbe o izročitvi, vključno z Evropsko konvencijo o izročitvi (EK št. 24), in se uporablja med dvema ali več pogodbenicami, se upošteva najnižja kazen po takem sporazumu ali pogodbi.

2) Kazniva dejanja, opisana v prvem odstavku tega člena, veljajo za kazniva dejanja, zaradi katerih je možna izročitev po vseh veljavnih pogodbah o izročitvi med pogodbenicami. Pogodbenice vključijo taka kazniva dejanja med kazniva dejanja, zaradi katerih je možna izročitev po vseh pogodbah o izročitvi, ki jih sklenejo med seboj.

3) Če pogodbenica, ki izročitev pogojuje z obstojem pogodbe, prejme zahtevo za izročitev od druge pogodbenice, s katero nima sklenjene pogodbe o izročitvi, lahko to konvencijo šteje kot pravno podlago za izročitev za katero koli kaznivo dejanje iz prvega odstavka tega člena.

4) Pogodbenice, ki izročitve ne pogojujejo z obstojem pogodbe, medsebojno priznavajo kazniva dejanja iz prvega odstavka tega člena kot kazniva dejanja, zaradi katerih je možna izročitev.

5) Izročitev se obravnava pod pogoji, ki jih določa notranje pravo zaprošene pogodbenice, ali veljavnih pogodb o izročitvi, vključno z razlogi, zaradi katerih lahko zaprošena pogodbenica zavrne izročitev.

6) Če je izročitev zaradi kaznivega dejanja iz prvega odstavka tega člena zavrnjena samo zaradi državljanstva iskane osebe ali ker zaprošena pogodbenica meni, da ima sodno pristojnost nad kaznivim dejanjem, na zahtevo pogodbenice prosilke zadevo izroči svojim pristojnim organom v pregon in sporoči pogodbenici prosilki končni izid postopka brez nepotrebnega zavlačevanja. Ti organi sprejemajo odločitve in vodijo preiskave ter postopke enako kot pri drugih primerljivih kaznivih dejanjih po pravu te pogodbenice.

7)
a) Pogodbenica ob podpisu ali ko deponira svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, sporoči generalnemu sekretarju Sveta Evrope ime in naslov organa, pristojnega za vlaganje ali sprejemanje zahtev za izročitev ali pripor, kadar ni ustrezne pogodbe.

b) Generalni sekretar Sveta Evrope vzpostavi in dopolnjuje seznam pristojnih organov pogodbenic. Vsaka pogodbenica zagotavlja, da so vsi podatki v njem vedno pravilni.

Naslov 3 – Splošna načela, povezana z medsebojno pomočjo

25. člen - Splošna načela, povezana z medsebojno pomočjo

1) Pogodbenice si pri preiskavah ali postopkih v zvezi s kaznivimi dejanji, povezanimi z računalniškimi sistemi in podatki, ali pri zbiranju dokazov o kaznivem dejanju v elektronski obliki medsebojno pomagajo v najširšem možnem obsegu.

2) Pogodbenica sprejme tudi potrebne zakonodajne in druge ukrepe za izvajanje obveznosti iz 27. do 35. člena.

3) Pogodbenica lahko v nujnih okoliščinah zaprosi za medsebojno pomoč ali s tem povezane komunikacije s takojšnjimi načini komuniciranja, vključno s faksimilno obliko ali elektronsko pošto, če taka sredstva zagotavljajo primerno raven varnosti in verodostojnosti (vključno z uporabo enkripcije, kadar je potrebna), ki jim sledi uradna potrditev, kadar jo zahteva zaprošena pogodbenica. Zaprošena pogodbenica sprejme in odgovori na zaprosilo s katerim koli takim takojšnjim načinom komuniciranja.

4) Razen če ni v členih tega poglavja posebej drugače določeno, je medsebojna pomoč vezana na pogoje notranjega prava zaprošene pogodbenice ali veljavne pogodbe o medsebojni pomoči skupaj z razlogi, ki zaprošeni pogodbenici dovoljujejo zavrnitev sodelovanja. Zaprošena pogodbenica ne zavrne medsebojne pomoči v zvezi s kaznivimi dejanji iz 2. do 11. člena samo zato, ker se zaprosilo nanaša na kazniva dejanja, ki se štejejo za davčna kazniva dejanja.

5) Kadar lahko v skladu z določbami tega poglavja zaprošena pogodbenica medsebojno pomoč pogojuje z obstojem dvojne kaznivosti, se ta pogoj šteje za izpolnjen, ne glede na to, ali njena zakonodaja uvršča kaznivo dejanje v isto vrsto kaznivih dejanj, ali ga označuje z enakimi izrazi kot pogodbenica prosilka, če je dejanski stan kaznivega dejanja, za katero se zahteva pomoč, kaznivo dejanje tudi po njenem pravu.

26. člen – Pošiljanje informacij brez zaprosila

1) Pogodbenica lahko v okviru omejitev notranjega prava in brez predhodnega zaprosila pošilja drugi pogodbenici informacije, ki jih je pridobila z lastnimi preiskavami, če meni, da bi razkritje takih informacij utegnilo državi prejemnici pomagati pri uvedbi ali izvajanju preiskav ali postopkov, povezanih s kaznivimi dejanji, opredeljenimi v skladu s to konvencijo, ali če bi utegnilo biti povod za zaprosilo za sodelovanje s to pogodbenico po tem poglavju.

2) Preden zagotovi take informacije, lahko pogodbenica pošiljateljica zahteva njihovo zaupno obravnavo ali njihovo uporabo pod določenimi pogoji. Če pogodbenica prejemnica takim zaprosilom ne more ugoditi, o tem obvesti pogodbenico pošiljateljico, ki se nato odloči, ali bo informacije kljub temu zagotovila. Če pogodbenica prejemnica prejme informacije pod določenimi pogoji, jo ti zavezujejo.

Naslov 4 – Postopki v zvezi z zaprosili za medsebojno pomoč,
kadar ni veljavnih mednarodnih pogodb

27. člen – Postopki v zvezi z zaprosili za medsebojno pomoč,
kadar ni veljavnih mednarodnih pogodb

1) Kadar ni veljavne pogodbe ali sporazuma o medsebojni pomoči na podlagi poenotene ali vzajemne zakonodaje med pogodbenico prosilko in zaprošeno pogodbenico, se uporabljajo določbe drugega do devetega odstavka tega člena. Določbe tega člena se ne uporabljajo, kadar taka pogodba, sporazum ali zakonodaja obstaja, razen če se pogodbenici ne sporazumeta o uporabi katere koli določbe iz preostalega dela tega člena.

2)
a) Pogodbenica imenuje osrednji organ ali več organov, odgovornih za pošiljanje in odgovarjanje na zaprosila za medsebojno pomoč, za reševanje zaprosil ali njihovo pošiljanje organom, pristojnim za njihovo reševanje.

b) Osrednji organi se drug z drugim sporazumevajo neposredno.

c) Pogodbenica ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, soglasju ali pristopu sporoči generalnemu sekretarju Sveta Evrope imena in naslove imenovanih organov iz tega odstavka.

d) Generalni sekretar Sveta Evrope vzpostavi in dopolnjuje uradni seznam imenovanih organov pogodbenic. Vsaka pogodbenica zagotavlja, da so vsi podatki v seznamu vedno pravilni.

3) Zaprosila za medsebojno pomoč iz tega člena se rešujejo v skladu s postopki, ki jih določi pogodbenica prosilka, razen kadar niso združljivi s pravom zaprošene pogodbenice.

4) Zaprošena pogodbenica lahko skupaj z zavrnitvenimi razlogi iz četrtega odstavka 25. člena zavrne pomoč, če:

a) zaprosilo zadeva kaznivo dejanje, ki ga zaprošena pogodbenica šteje za politično kaznivo dejanje ali kaznivo dejanje, povezano s političnim kaznivim dejanjem, ali

b) meni, da bi rešitev zaprosila posegla v njeno suverenost, varnost, javni red ali druge pomembne interese.

5) Zaprošena pogodbenica lahko odloži ukrepe, povezane z zaprosilom, če posegajo v odkrivanje kaznivih dejanj ali kazenske postopke pred njenimi organi.

6) Preden zavrne ali odloži pomoč, zaprošena pogodbenica, kadar je primerno in po posvetu s pogodbenico prosilko presodi, ali je mogoče ugoditi zaprosilu delno ali pod pogoji, za katere meni, da so potrebni.

7) Zaprošena pogodbenica nemudoma obvesti pogodbenico prosilko o reševanju zaprosila za pomoč. Za zavrnitev ali odložitev zaprosila je treba navesti razloge. Zaprošena pogodbenica obvesti pogodbenico prosilko tudi o vseh razlogih, zaradi katerih je reševanje zaprosila nemogoče ali po vsej verjetnosti zelo zamudno.

8) Pogodbenica prosilka lahko zaprosi zaprošeno pogodbenico, da zaupno obravnava zaprosila iz tega poglavja in njihovo vsebino, razen v obsegu, potrebnem za njihovo rešitev. Če zaprošena pogodbenica zahtevi po zaupnosti ne more ugoditi, o tem nemudoma obvesti pogodbenico prosilko, ki se nato odloči, ali naj se zaprosilo kljub temu reši.

9)
a) V nujnih primerih lahko pravosodni organi pogodbenice prosilke zaprosila za medsebojno pomoč ali z njimi povezana sporočila pošljejo neposredno pravosodnim organom zaprošene pogodbenice. V vseh teh primerih se izvod zaprosila pošlje istočasno tudi osrednjemu organu zaprošene pogodbenice po osrednjem organu pogodbenice prosilke.

b) Vsako zaprosilo ali sporočilo iz tega odstavka se lahko pošlje po Mednarodni organizaciji kriminalistične policije (Interpolu).

c) Kadar je zaprosilo vloženo po določbah točke a tega člena in organ ni pristojen za obravnavo zaprosila, ga pošlje pristojnemu državnemu organu in o tem neposredno obvesti pogodbenico prosilko.

d) Zaprosila ali sporočila iz tega odstavka, ki ne vključujejo prisilnih ukrepov, lahko pristojni organi pogodbenice prosilke pošljejo neposredno pristojnim organom zaprošene pogodbenice.

e) Pogodbenica lahko ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, soglasju ali pristopu sporoči generalnemu sekretarju Sveta Evrope, da je treba zaprosila iz tega odstavka zaradi učinkovitosti naslavljati na njen osrednji organ.

28. člen – Zaupnost in omejitev uporabe

Oddelek 2 – Posebne določbe

Naslov 1 – Medsebojna pomoč pri začasnih ukrepih

29. člen – Takojšnje zavarovanje shranjenih računalniških podatkov

1) Pogodbenica lahko zaprosi drugo pogodbenico, da odredi ali drugače doseže takojšnje zavarovanje podatkov, shranjenih z računalniškim sistemom na njenem ozemlju, in glede katerega namerava pogodbenica prosilka zaprositi za medsebojno pomoč za preiskovanje ali podoben dostop do podatkov, njihov zaseg ali njihovo podobno zavarovanje ali razkritje.

2) Zaprosilo za zavarovanje iz prvega odstavka določa:

a) organ, ki zahteva zavarovanje;

b) kaznivo dejanje, ki je predmet preiskave ali postopkov, in kratek povzetek s tem povezanih dejstev;

c) shranjene računalniške podatke, ki jih je treba zavarovati, in njihovo povezavo s kaznivim dejanjem;

d) vsako dostopno informacijo, ki ugotavlja istovetnost skrbnika shranjenih računalniških podatkov ali določi kraj, kjer je računalniški sistem;

e) nujnost zavarovanja in

f) da namerava pogodbenica vložiti zaprosilo za medsebojno pomoč za preiskovanje ali podoben dostop do podatkov, njihov zaseg ali podobno zavarovanje ali razkritje shranjenih računalniških podatkov.

3) Po prejemu zaprosila druge pogodbenice zaprošena pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe za takojšnje zavarovanje navedenih podatkov v skladu s svojim notranjim pravom. Za odgovor na zaprosilo se dvojna kaznivost ne zahteva kot pogoj za zagotovitev takega zavarovanja.

4) Pogodbenica, ki zahteva dvojno kaznivost kot pogoj za odgovor na zaprosilo za medsebojno pomoč za preiskovanje ali podoben dostop do podatkov, njihov zaseg ali podobno zavarovanje ali razkritje shranjenih podatkov, si lahko za kazniva dejanja, ki niso opredeljena v skladu z 2. do 11. členom te konvencije, pridrži pravico, da zavrne zaprosilo za zavarovanje iz tega člena, kadar utemeljeno meni, da ob razkritju pogoj dvojne kaznivosti ne bo izpolnjen.

5) Poleg tega je zaprosilo za zavarovanje mogoče zavrniti samo, kadar:

a) zaprosilo zadeva kaznivo dejanje, ki ga zaprošena pogodbenica šteje za politično kaznivo dejanje, ali kaznivo dejanje, povezano s političnim kaznivim dejanjem, ali

b) meni, da bi rešitev zaprosila po vsej verjetnosti posegla v njeno suverenost, varnost, javni red ali druge pomembne interese.

6) Kadar zaprošena pogodbenica meni, da zavarovanje ne bo zagotovilo dostopnosti podatkov v prihodnje ali bo ogrozilo zaupnost ali drugače poseglo v preiskavo pogodbenice prosilke, o tem nemudoma obvesti pogodbenico prosilko, ki se nato odloči, ali se zaprosilo kljub temu obravnava.

7) Vsako zavarovanje, opravljeno kot odgovor na zaprosilo iz prvega odstavka, se zagotovi za najmanj 60 dni, kar pogodbenici prosilki omogoči vložitev zaprosila za preiskovanje ali podoben dostop do podatkov, njihov zaseg ali podobno zavarovanje ali razkritje podatkov. Po prejemu takega zaprosila se podatki še naprej zavarujejo vse do odločitve o zaprosilu.

30. člen – Takojšnje razkritje zavarovanih podatkov o prometu

1) Kadar pri reševanju zaprosila, vloženega po določbah 29. člena, za zavarovanje podatkov o prometu v zvezi z opredeljenim sporočilom zaprošena pogodbenica ugotovi, da je pri prenosu sporočila sodeloval ponudnik storitev iz druge države, zaprošena pogodbenica nemudoma razkrije pogodbenici prosilki zadostno količino podatkov o prometu, ki omogočijo ugotovitev istovetnosti tega ponudnika storitev in pot, po kateri je bilo sporočilo poslano.

2) Razkritje podatkov o prometu iz prvega odstavka se lahko zadrži samo, kadar:

a) zaprosilo zadeva kaznivo dejanje, ki ga zaprošena pogodbenica šteje za politično kaznivo dejanje, ali kaznivo dejanje, povezano s političnim kaznivim dejanjem, ali

b) meni, da bi rešitev zaprosila po vsej verjetnosti posegla v njeno suverenost, varnost, javni red ali druge pomembne interese.

Naslov 2 – Medsebojna pomoč pri preiskovalnih pooblastilih

31. člen – Medsebojna pomoč pri dostopu
do shranjenih računalniških podatkov

1) Pogodbenica lahko zaprosi drugo pogodbenico, da poišče podatke ali podobno pride do njih, jih zaseže ali jih podobno zavaruje in razkrije podatke, shranjene z računalniškim sistemom na ozemlju zaprošene pogodbenice, skupaj s podatki, zavarovanimi po 29. členu.

2) Zaprošena pogodbenica odgovori na zaprosilo s pomočjo mednarodnih dokumentov, sporazumov in zakonov iz 23. člena in v skladu z drugimi ustreznimi določbami iz tega poglavja.

3) Pogodbenica takoj odgovori na zaprosilo, kadar:

a) obstajajo utemeljeni razlogi, da so zadevni podatki še posebej občutljivi za izgubo ali spremembo, ali

b) dokumenti, sporazumi in zakoni iz drugega odstavka na drug način zagotavljajo takojšnje sodelovanje.

32. člen – Čezmejni dostop do shranjenih računalniških podatkov
s soglasjem ali kadar so podatki javno dostopni

Pogodbenica lahko brez dovoljenja druge pogodbenice pride do:

a) javno dostopnih (odprta koda) shranjenih računalniških podatkov ne glede na to, kje so ti podatki, ali

b) shranjenih računalniških podatkov ali prejme po računalniškem sistemu na svojem ozemlju shranjene računalniške podatke, ki so v drugi pogodbenici, če prva pogodbenica prejme zakonito in prostovoljno soglasje osebe, ki ima veljavno pooblastilo za razkritje podatkov pogodbenici s pomočjo računalniškega sistema.

33. člen – Medsebojna pomoč pri zbiranju podatkov
o prometu v dejanskem času

1) Pogodbenice si medsebojno zagotovijo pomoč pri zbiranju z računalniškim sistemom prenesenih podatkov o prometu v dejanskem času, povezanih z določenimi sporočili na njihovem ozemlju. V skladu z določbami drugega odstavka to pomoč urejajo pogoji in postopki, zagotovljeni z notranjim pravom.

2) Pogodbenica zagotovi pomoč vsaj za kazniva dejanja, za katera bi bilo zbiranje podatkov o prometu v dejanskem času zagotovljeno tudi v podobnem primeru iz notranjega prava.

34. člen – Medsebojna pomoč pri prestrezanju
vsebinskih podatkov

Pogodbenice si medsebojno zagotovijo pomoč pri zbiranju ali snemanju z računalniškim sistemom prenesenih vsebinskih podatkov opredeljenih sporočil v dejanskem času v obsegu, ki ga dovoljujejo njihove veljavne pogodbe ali notranji predpisi.

Naslov 3 – Omrežje 24/7

35. člen – Omrežje 24/7

1) Pogodbenica imenuje točko za stike, dosegljivo štiriindvajset ur na dan in sedem dni na teden, za zagotavljanje takojšnje pomoči za preiskave ali postopke v zvezi s kaznivimi dejanji, povezanimi z računalniškimi sistemi in podatki, ali za zbiranje dokazov o kaznivem dejanju v elektronski obliki. Taka pomoč vključuje poenostavitev ali, če to dovoljuje njena notranja zakonodaja in praksa, neposredno izvajanje teh ukrepov:

a) zagotavljanje strokovnega svetovanja;

b) zavarovanje podatkov v skladu z 29. in 30. členom;

c) zbiranje dokazov, zagotavljanje pravnih informacij in ugotavljanje, kje so osumljenci;

2)
a) Točki za stike pogodbenice naj bo zagotovljena možnost za takojšnje komuniciranje s točko za stike druge pogodbenice.

b) Če imenovana točka za stike pogodbenice ni del organa ali organov, ki so v tej pogodbenici pooblaščeni za mednarodno medsebojno pomoč ali izročanje, točka za stike zagotovi, da je zmožna za takojšnje usklajevanje s takim organom ali organi.

3) Pogodbenica za lažje delovanje omrežja zagotovi usposobljeno in ustrezno opremljeno osebje.

IV. poglavje – Končne določbe

36. člen – Podpis in začetek veljavnosti

1) Ta konvencija je na voljo za podpis državam članicam Sveta Evrope in državam nečlanicam, ki so sodelovale pri njeni pripravi.

2) To konvencijo je treba ratificirati, sprejeti ali k njej pristopiti. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali pristopu se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.

3) Ta konvencija začne veljati prvi dan meseca, ki sledi trem mesecem po datumu, ko pet držav, med njimi najmanj tri države članice Sveta Evrope, izrazijo svoje soglasje o tem, da jih konvencija zavezuje v skladu z določbami prvega in drugega odstavka.

4) Za vsako državo podpisnico, ki soglasje, da jo konvencija zavezuje, izrazi kasneje, začne konvencija veljati prvi dan meseca, ki sledi trem mesecem od datuma, ko je izrazila soglasje o tem, da jo konvencija zavezuje v skladu z določbami prvega in drugega odstavka.

37. člen – Pristop h konvenciji

1) Ko ta konvencija začne veljati, lahko Odbor ministrov Sveta Evrope po posvetovanju in pridobitvi soglasja držav podpisnic konvencije povabi k pristopu k tej konvenciji katero koli državo, ki ni članica Sveta in ni sodelovala pri njeni pripravi. Odločitev o tem se sprejme z večino, določeno v 20. d členu Statuta Sveta Evrope in s soglasjem predstavnikov držav podpisnic s pravico do glasovanja v Odboru ministrov.

2) Za vsako državo, ki pristopa h konvenciji v skladu z določbami prvega odstavka zgoraj, začne konvencija veljati prvi dan meseca, ki sledi trem mesecem od datuma, ko je deponirala svojo listino o pristopu pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.

38. člen – Ozemeljska veljavnost

1) Vsaka država lahko ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu določi ozemlje ali ozemlja, na katerih se konvencija uporablja.

2) Vsaka država lahko kadar koli pozneje z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, razširi uporabo te konvencije na katero koli drugo ozemlje, navedeno v izjavi. Za tako ozemlje začne konvencija veljati prvi dan meseca, ki sledi trem mesecem od datuma, ko je generalni sekretar prejel izjavo.

3) Izjave iz prejšnjih odstavkov se lahko za katero koli ozemlje, navedeno v izjavi, umaknejo z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope. Umik začne veljati prvi dan meseca, ki sledi trem mesecem od datuma, ko je generalni sekretar prejel uradno obvestilo.

39. člen – Učinki konvencije

1) Namen te konvencije je dopolniti veljavne večstranske ali dvostranske pogodbe ali sporazume med pogodbenicami skupaj z določbami:

- Evropske konvencije o izročitvi, na voljo za podpis v Parizu 13. decembra 1957 (EK št. 24);

- Evropske konvencije o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah, na voljo za podpis v Strasbourgu 20. aprila 1959 (EK št. 30);

- Dodatnega protokola Evropske konvencije o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah, na voljo za podpis v Strasbourgu 17. marca 1978 (EK št. 99).

2) Če sta dve ali je več pogodbenic že sklenilo sporazum ali pogodbo o zadevah, ki jih obravnava ta konvencija, ali drugače uredilo medsebojna razmerja o teh zadevah ali če bodo to storile v prihodnosti, so tudi upravičene, da ustrezno uporabljajo ta sporazum ali pogodbo ali da ta razmerja ustrezno uredijo. Kadar pa pogodbenice uredijo medsebojna razmerja v zadevah, ki jih obravnava ta konvencija drugače, kot so urejene v njej, to storijo tako, da ni neskladja s cilji in načeli te konvencije.

3) Nobena določba v tej konvenciji ne posega v druge pravice, omejitve, obveznosti in odgovornosti pogodbenic.

40. člen - Izjave

S pisnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope, lahko katera koli država ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu izjavi, da namerava uveljavljati možnost, da zahteva dodatne elemente, določene v 2. in 3. členu, točki b prvega odstavka 6. člena, 7. členu, tretjem odstavku 9. člena in točki e devetega odstavka 27. člena.

41. člen - Zvezna klavzula

Zvezna država si lahko pridrži pravico do sprejetja obveznosti iz II. poglavja te konvencije v skladu s temeljnimi načeli, ki urejajo razmerje med osrednjo oblastjo in državami ali podobnimi teritorialnimi enotami, ki jo sestavljajo, če lahko še naprej sodeluje v skladu s III. poglavjem.

Ko država uveljavi pridržek iz prvega odstavka, zvezna država ne sme uporabiti pogojev tega pridržka tako, da izključi ali bistveno zmanjša svoje obveznosti za zagotavljanje ukrepov, predvidenih v II. poglavju. Nasploh mora zagotoviti obširno in učinkovito zakonsko prisilo v zvezi s temi ukrepi.

Glede na določbe te konvencije, katerih izvajanje prehaja v sodno pristojnost držav ali drugih podobnih ozemeljskih enot, ki sestavljajo zvezo, in jih ustavni sistem zveze ne zavezuje k sprejetju zakonodajnih ukrepov, zvezna vlada seznani pristojne organe takih držav o svojem pozitivnem mnenju o navedenih določbah in jih spodbuja, da sprejmejo ustrezne ukrepe za njihovo uresničevanje.

42. člen - Pridržki

S pisnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope, lahko katera koli država ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu izjavi, da namerava uveljavljati pridržke, kot jih določajo drugi odstavek 4. člena, tretji odstavek 6. člena, četrti odstavek 9. člena, tretji odstavek 10. člena, tretji odstavek 11. člena, tretji odstavek 14. člena, drugi odstavek 22. člena, četrti odstavek 29. člena in prvi odstavek 41. člena. Drugi pridržki niso dopustni.

43. člen – Stanje in umik pridržkov

1) Pogodbenica, ki je uveljavila pridržek v skladu z 42. členom, ga lahko v celoti ali delno umakne z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope. Umik začne veljati na dan, ko generalni sekretar prejme uradno obvestilo. Če je v njem navedeno, da umik pridržka začne veljati na navedeni datum, ki je poznejši od datuma, ko je generalni sekretar prejel uradno obvestilo, velja umik od tega poznejšega datuma.

2) Pogodbenica, ki je uveljavila pridržek po 42. členu, ga v celoti ali delno umakne, takoj ko ji okoliščine to dovoljujejo.

3) Generalni sekretar Sveta Evrope lahko pri pogodbenicah, ki so uveljavile enega ali več pridržkov po 42. členu, občasno poizveduje o možnostih za umik pridržka ali pridržkov.

44. člen – Spremembe

1) Pogodbenice lahko predlagajo spremembe te konvencije, ki jih generalni sekretar Sveta Evrope sporoči državam članicam Sveta Evrope, državam nečlanicam, ki so sodelovale pri pripravi te konvencije, in vsem državam, ki so k njej pristopile ali so bile povabljene k pristopu v skladu z določbami 37. člena.

2) Vsaka sprememba, ki jo pogodbenica predlaga, se sporoči tudi Evropskemu odboru za kazensko problematiko (CDPC), ki Odboru ministrov predloži svoje mnenje o predlagani spremembi.

3) Odbor ministrov preuči predlagano spremembo in mnenje, ki ga je predložil CDPC, ter lahko po posvetu z državami nečlanicami, ki so pogodbenice te konvencije, sprejme spremembo.

4) Besedilo vsake spremembe, ki jo sprejme Odbor ministrov v skladu s tretjim odstavkom tega člena, se pošlje pogodbenicam v sprejetje.

5) Vsaka sprememba, sprejeta v skladu s tretjim odstavkom tega člena, začne veljati trideseti dan po tem, ko vse pogodbenice obvestijo generalnega sekretarja o sprejetju spremembe.

45. člen – Reševanje sporov

1) Evropski odbor za kazensko problematiko (CDPC) je treba obveščati o razlagi in uporabi te konvencije.

2) Ob sporu med pogodbenicami glede razlage ali uporabe te konvencije se pogodbenice zavzemajo za rešitev spora s pomočjo pogajanj ali katerih koli drugih načinov mirnega reševanja sporov, ki jih same izberejo, vključno s predložitvijo spora v presojo CDPC, arbitražnemu sodišču, katerega odločitve so zavezujoče za pogodbenice, ali Meddržavnemu sodišču v skladu z dogovorom pogodbenic.

46. člen – Posvetovanja pogodbenic

1) Pogodbenice se po potrebi občasno posvetujejo, da bi pospešile:

a) učinkovito uporabo in izvajanje te konvencije, vključno s prepoznavanjem vseh problemov in učinkov vseh izjav ali pridržkov, uveljavljenih po tej konvenciji;

b) izmenjavo informacij o pomembnih vprašanjih pravnega, političnega ali tehnološkega razvoja, ki zadevajo kazniva dejanja v kibernetskem prostoru in zbiranje dokazov v elektronski obliki;

c) premislek o možnih dopolnitvah ali spremembah konvencije.

2) Evropskemu odboru za kazensko problematiko (CDPC) se občasno poroča o izidu posvetovanj iz prvega odstavka.

3) CDPC po potrebi pospeši posvetovanja iz prvega odstavka in sprejme ukrepe, potrebne za pomoč pogodbenicam pri dopolnjevanju ali spreminjanju konvencije. Najpozneje v treh letih od začetka veljavnosti te konvencije Evropski odbor za kazensko problematiko (CDPC) v sodelovanju s pogodbenicami pregleda vse določbe konvencije in po potrebi predlaga ustrezne spremembe.

4) Stroške, povezane z izvajanjem določb prvega odstavka, krijejo pogodbenice na način, ki ga same določijo, razen kadar krije stroške Svet Evrope.

5) Sekretariat Sveta Evrope pomaga pogodbenicam pri izvajanju njihovih nalog iz tega člena.

47. člen – Odpoved

1) Pogodbenica lahko kadar koli odpove to konvencijo z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope.

2) Odpoved začne veljati prvi dan meseca po preteku treh mesecev od dneva, ko je generalni sekretar Sveta Evrope prejel uradno obvestilo.

48. člen – Uradno obveščanje

Generalni sekretar Sveta Evrope uradno obvesti države članice Sveta Evrope, države nečlanice, ki so sodelovale pri pripravi te konvencije, in države, ki so k njej pristopile ali so bile povabljene k pristopu, o:

a) vseh podpisih;

b) deponiranju listin o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu;

c) vseh datumih začetka veljavnosti te konvencije v skladu s 36. in 37. členom;

d) vseh izjavah po 40. členu ali pridržkih po 42. členu;

e) vseh drugih dejanjih, uradnih obvestilih ali sporočilih v zvezi s to konvencijo.

Da bi to potrdili, so spodaj navedeni, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo.

Sestavljeno v Budimpešti 23. novembra 2001 v angleškem in francoskem jeziku, pri čemer sta besedili enako verodostojni, v enem izvodu, ki se shrani v arhivih Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope pošlje overjene izvode vsem državam članicam Sveta Evrope, državam nečlanicam, ki so sodelovale pri pripravi te konvencije, in vsem državam, povabljenim k pristopu h konvenciji.

DODATNI PROTOKOL
H KONVENCIJI O KIBERNETSKI KRIMINALITETI, KI OBRAVNAVA INKRIMINACIJO RASISTIČNIH IN KSENOFOBIČNIH DEJANJ, STORJENIH V RAČUNALNIŠKIH SISTEMIH

Države članice Sveta Evrope in druge države podpisnice Konvencije o kibernetski kriminaliteti, ki je bila dana na voljo za podpis 23. novembra 2001 v Budimpešti, podpisnice tega protokola, so:

glede na to, da je cilj Sveta Evrope doseči večjo enotnost med članicami;

priznavajoč, da so vsi ljudje rojeni svobodni in enaki v svojem dostojanstvu in pravicah;

poudarjajoč potrebo zagotoviti popolno in učinkovito uveljavitev vseh človekovih pravic brez diskriminacije ali razlikovanja, kot določajo evropski in drugi mednarodni dokumenti;

v prepričanju, da dejanja, povezana z rasizmom in ksenofobijo, pomenijo kršitev človekovih pravic in grožnjo vladavini prava in demokratični stabilnosti;

upoštevajoč, da mora notranje in mednarodno pravo zagotoviti ustrezne pravne odgovore na propagando z rasistično in ksenofobično vsebino v računalniških sistemih;

zavedajoč se dejstva, da je propaganda takih dejanj pogosto inkriminirana v notranjem pravu;

upoštevajoč Konvencijo o kibernetski kriminaliteti, ki zagotavlja sodobne in prilagodljive ukrepe za mednarodno sodelovanje, in v prepričanju, da je treba uskladiti določbe materialnega prava o boju proti propagandi z rasistično in ksenofobično vsebino;

zavedajoč se, da ponujajo računalniški sistemi vedno nove možnosti za omogočanje svobode izražanja in sporočanja po vsem svetu;

priznavajoč, da je svoboda izražanja eden od ključnih temeljev demokratične družbe in temeljnih pogojev za njen napredek in razvoj vsakega posameznika;

zaskrbljene zaradi tveganja zlonamerne uporabe ali zlorabe računalniških sistemov za razširjanje rasistične ali ksenofobične propagande;

zavedajoč se potrebe po zagotovitvi ustreznega ravnovesja med svobodo izražanja in učinkovitim bojem proti rasističnim ali ksenofobičnim dejanjem;

priznavajoč, da ta protokol nima namena vplivati na uveljavljena načela v zvezi s svobodo izražanja v državnih pravnih sistemih;

upoštevajoč ustrezne mednarodnopravne dokumente na tem področju in še posebej Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in njen protokol št. 12 o splošni prepovedi diskriminacije, ustreznih konvencij Sveta Evrope o sodelovanju na kazenskem področju in še posebej Konvencijo o kibernetski kriminaliteti, Mednarodno konvencijo Združenih narodov o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije z dne 21. decembra 1965 in Skupni ukrep Evropske unije z dne 15. julija 1996, ki ga je sprejel Svet na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji o ukrepih v boju proti rasizmu in ksenofobiji;

pozdravljajoč najnovejši razvoj, ki nadalje poglablja mednarodno razumevanje in sodelovanje v boju proti kibernetski kriminaliteti ter rasizmu in ksenofobiji;

glede na Akcijski načrt, ki so ga sprejeli voditelji držav in vlad članic Sveta Evrope na svojem drugem srečanju na vrhu (Strasbourg, 10. in 11. oktober 1997) in v katerem se zavzemajo za oblikovanje skupnih rešitev glede razvoja novih informacijskih tehnologij, ki naj temeljijo na normah in vrednotah Sveta Evrope,

sklenile:

I. poglavje – Splošne določbe

1. člen – Namen

Namen tega protokola je, da podpisnice protokola dopolnijo določbe Konvencije o kibernetski kriminaliteti, ki je bila dana na voljo za podpis 23. novembra 2001 v Budimpešti (v nadaljevanju »konvencija«), z inkriminacijo rasističnih in ksenofobičnih dejanj, storjenih v računalniških sistemih.

2. člen – Pomen izrazov

1) V tem protokolu pomeni:

»rasistično in ksenofobično gradivo« vsako pisno gradivo, vsako upodobitev ali drugo izražanje mnenj ali teorij, ki zagovarja, podpira ali spodbuja sovraštvo, diskriminacijo ali nasilje proti kateremu koli posamezniku ali skupini posameznikov zaradi njihove rase, barve, porekla ali narodnostnega ali etničnega izvora ali pa veroizpovedi, če se ta uporablja kot pretveza za katero od naštetih okoliščin ali ki spodbuja k takim dejanjem.

2) Pojmi in izrazi v tem protokolu se razlagajo tako, kot so razloženi v konvenciji.

II. poglavje – Ukrepi, ki jih je treba sprejeti na državni ravni

3. člen – Razširjanje rasističnega in ksenofobičnega
gradiva v računalniških sistemih

1) Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe v svojem notranjem pravu, ki kot kazniva opredeljujejo dejanja naklepnega in neupravičenega razširjanja ali drugačnega zagotavljanja rasističnega in ksenofobičnega gradiva javnosti v računalniškem sistemu.

2) Pogodbenica si lahko pridrži pravico, da ne določi kazenske odgovornosti za dejanja iz prvega odstavka tega člena, kadar gradivo iz prvega odstavka 2. člena zagovarja, podpira ali spodbuja diskriminacijo, ki ni povezana s sovraštvom ali nasiljem, če obstajajo druga učinkovita pravna sredstva.

3) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena si lahko pogodbenica pridrži pravico, da ne uporabi prvega odstavka v tistih primerih diskriminacije, kadar zaradi uveljavljenih načel svobode izražanja v državnem pravnem sistemu ne more zagotoviti učinkovitih pravnih sredstev po drugem odstavku.

4. člen – Rasistična in ksenofobična grožnja

Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe v svojem notranjem pravu, ki kot kaznivo dejanje opredelijo naklepno in neupravičeno grožnjo v računalniškem sistemu s storitvijo hujšega kaznivega dejanja po notranjem pravu (i) osebam zaradi njihove pripadnosti skupini, ki se razlikuje po rasi, barvi, poreklu ali narodnostnem ali etničnem izvoru ali pa po veroizpovedi, če se ta uporablja kot pretveza za katero od naštetih okoliščin, ali (ii) skupini oseb, ki se razlikuje po kateri od teh okoliščin.

5. člen – Rasistična in ksenofobična žalitev

1) Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe v svojem notranjem pravu, ki kot kaznivo dejanje opredelijo naklepno in neupravičeno javno žalitev v računalniškem sistemu (i) oseb zaradi njihove pripadnosti skupini, ki se razlikuje po rasi, barvi, poreklu ali narodnostnem ali etničnem izvoru ali pa po veroizpovedi, če se ta uporablja kot pretveza za katero od naštetih okoliščin, ali (ii) skupini oseb, ki se razlikuje po kateri od teh okoliščin.

2) Pogodbenica:

a) lahko zahteva, da ima kaznivo dejanje iz prvega odstavka tega člena učinek, da je posameznik ali skupina oseb izpostavljena sovraštvu zaničevanju ali posmehu ali

b) si lahko pridrži pravico, da delno ali v celoti ne uporabi prvega odstavka tega člena.

6. člen – Zanikanje, hujše zmanjševanje pomena, odobravanje ali
zagovarjanje genocida ali hudodelstev zoper človečnost

1) Pogodbenice sprejmejo take potrebne zakonodajne in druge ukrepe v svojem notranjem pravu, ki kot kaznivo dejanje opredelijo naklepno in neupravičeno razširjanje ali drugačno zagotavljanje gradiva javnosti v računalniškem sistemu, ki zanika, huje zmanjšuje pomen, odobrava ali zagovarja dejanja genocida ali hudodelstev zoper človečnost, kot jih določa mednarodno pravo in kot taka priznavajo pravnomočne in obvezujoče odločitve Mednarodnega vojaškega sodišča, ustanovljenega z Londonskim sporazumom 8. avgusta 1945, ali vsakega drugega mednarodnega sodišča, ustanovljenega z ustreznimi mednarodnimi dokumenti, katerega pristojnost priznava pogodbenica.

2) Pogodbenica:

a) lahko zahteva, da je zanikanje ali hujše zmanjševanje pomena iz prvega odstavka tega člena storjeno z namenom spodbujanja sovraštva, diskriminacije ali nasilja proti posamezniku ali skupini oseb zaradi njihove pripadnosti skupini, ki se razlikuje po rasi, barvi, poreklu ali narodnostnem ali etničnem izvoru ali pa po veroizpovedi, če se ta uporablja kot pretveza za katero od naštetih okoliščin, ali si v nasprotnem primeru

b) lahko pridrži pravico, da delno ali v celoti ne uporabi prvega odstavka tega člena.

7. člen – Pomoč in napeljevanje

Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe v svojem notranjem pravu, ki kaznivo dejanje opredelijo naklepno in neupravičeno pomoč ali napeljevanje k storitvi kaznivega dejanja iz tega protokola z namenom storitve tega dejanja.

III. poglavje – Razmerja med konvencijo in tem protokolom

8. člen – Razmerja med konvencijo in tem protokolom

1) 1., 12., 13., 22., 41., 44., 45. in 46. člen konvencije se smiselno uporabljajo v tem protokolu.

2) Pogodbenice razširijo obseg uporabe ukrepov, opredeljenih v 14. do 21. in 23. do 35. členu konvencije, na 2. do 7. člen tega protokola.

IV. poglavje – Končne določbe

9. člen – Izjava o soglasju

1) Ta protokol je na voljo za podpis državam podpisnicam konvencije, ki lahko izrazijo svoje soglasje, da jih ta protokol zavezuje s:

a) podpisom brez pridržka ratifikacije, sprejetja ali odobritve;

b) podpisom, ki ga je treba ratificirati, sprejeti ali odobriti nato sledi ratifikacija, sprejetje ali odobritev.

2) Država ne more podpisati tega protokola brez pridržka ratifikacije, sprejetja ali odobritve ali deponirati listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi, če ni predhodno ali istočasno vložila listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi konvencije.

3) Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.

10. člen – Začetek veljavnosti

1) Ta protokol začne veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev od datuma, ko je pet držav izrazilo svoje soglasje, da jih ta protokol zavezuje, v skladu z določbami 9. člena.

2) Za vsako državo, ki da soglasje, da jo protokol zavezuje, izrazi kasneje, začne protokol veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev od datuma podpisa brez pridržka ratifikacije, sprejetja ali odobritve ali deponiranja listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.

11. člen – Pristop

1) Po začetku veljavnosti tega protokola lahko vsaka država, ki je pristopila h konvenciji, pristopi tudi k protokolu.

2) Pristopi se z deponiranjem pristopne listine pri generalnem sekretarju Sveta Evrope, ki začne veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev od datuma deponiranja.

12. člen – Pridržki in izjave

1) Pridržki in izjave, ki jih da država k določbi konvencije, se uporabijo tudi za ta protokol, razen če država ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi ne izjavi drugače.

2) S pisnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope, lahko katera koli pogodbenica ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu izjavi, da namerava uveljavljati pridržek ali pridržke, določene v 3., 5. in 6. členu tega protokola. Istočasno lahko pogodbenica v zvezi z določbami tega protokola izjavi, da namerava uveljavljati pridržek ali pridržke, določene v drugem odstavku 22. in prvem odstavku 41. člena konvencije, ne glede to, ali pogodbenica že izvaja konvencijo. Drugi pridržki niso dopustni.

3) S pisnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope, lahko katera koli pogodbenica ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu izjavi, da namerava uveljavljati možnost zahtevati dodatne pogoje, kot jih določata točka a drugega odstavka 5. člena in točka a drugega odstavka 6. člena tega protokola.

13. člen – Stanje in umik pridržkov

1) Pogodbenica, ki je uveljavila pridržek v skladu z 12. členom, ga lahko v celoti ali delno umakne, takoj ko ji okoliščine to dopuščajo. Umik začne veljati tisti dan, ko generalni sekretar Sveta Evrope prejme uradno obvestilo. Če je v uradnem obvestilu navedeno, da umik pridržka začne veljati na navedeni datum, ki je poznejši od datuma, ko je generalni sekretar prejel uradno obvestilo, velja umik od tega poznejšega datuma.

2) Generalni sekretar Sveta Evrope lahko pri pogodbenicah, ki so uveljavile enega ali več pridržkov po 12. členu, občasno poizveduje o možnostih za umik pridržka ali pridržkov.

14. člen – Ozemeljska veljavnost

1) Vsaka država lahko ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu določi ozemlje ali ozemlja, na katerih se ta protokol uporablja.

2) Vsaka država lahko kadar koli pozneje z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, razširi veljavnost tega protokola na katero koli drugo ozemlje, navedeno v izjavi. Za tako ozemlje začne protokol veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev od datuma, ko je generalni sekretar prejel izjavo.

3) Izjave iz prejšnjih odstavkov se lahko za katero koli ozemlje, navedeno v izjavi, umaknejo z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope. Umik začne veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev od datuma, ko je generalni sekretar prejel uradno obvestilo.

15. člen – Odpoved

1) Pogodbenica lahko kadar koli odpove ta protokol z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope.

2) Odpoved začne veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev od datuma, ko je generalni sekretar Sveta Evrope prejel uradno obvestilo.

16. člen – Uradno obveščanje

Generalni sekretar Sveta Evrope uradno obvesti države članice Sveta Evrope, države nečlanice, ki so sodelovale pri pripravi tega protokola, in države, ki so k njemu pristopile ali so bile povabljene k pristopu, o:

a) vseh podpisih;

b) deponiranju listin o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu;

c) vseh datumih začetka veljavnosti tega protokola v skladu z 9., 10. in 11. členom;

d) vseh drugih dejanjih, uradnih obvestilih ali sporočilih v zvezi s tem protokolom.

Da bi to potrdili, so spodaj navedeni, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali ta protokol.

Sestavljeno v Strasbourgu, 28. januarja 2003 v angleškem in francoskem jeziku, pri čemer sta besedili enako verodostojni, v enem izvodu, ki se shrani v arhivih Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope pošlje overjene izvode vsem državam članicam Sveta Evrope, državam nečlanicam, ki so sodelovale pri pripravi tega protokola, in vsem državam, povabljenim k pristopu k protokolu.

3. člen

Za izvajanje konvencije in dodatnega protokola skrbi Ministrstvo za informacijsko družbo.

4. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.

Številka: 043-03/04-4/1
Ljubljana, dne 20. maja 2004
EPA 1252-III

Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor

Zadnja sprememba: 06/08/2004

Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni