Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
ZAKON
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE NA PODLAGI ČLENA K.3 POGODBE
O EVROPSKI UNIJI O USTANOVITVI EVROPSKEGA POLICIJSKEGA
URADA (KONVENCIJA O EUROPOLU) (MKEPU)
1. člen
Ratificira se Konvencija na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu), podpisana v Bruslju dne 26. julija 1995.
2. člen
Besedilo konvencije se v izvirniku v angleškem in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:
KONVENCIJA
na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu)
VISOKE POGODBENICE te konvencije, države članice Evropske unije,
S SKLICEVANJEM na Akt Sveta z dne 26. julija 1995;
ZAVEDAJOČ SE nujnih problemov, ki nastajajo zaradi terorizma, nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami in drugih hujših oblik mednarodnega kriminala;
KER je treba razvijati solidarnost in sodelovanje med državami članicami Evropske unije, zlasti z izboljšanjem sodelovanja policije med državami članicami;
KER naj takšen razvoj omogoči nadaljnjo izboljšavo zaščite javnega reda in varnosti;
KER je bila ustanovitev Evropskega policijskega urada (Europol) sklenjena v Pogodbi o Evropski uniji z 7. februarja 1992;
OB UPOŠTEVANJU Sklepa Evropskega sveta 29. oktobra 1993 o ustanovitvi Europola na Nizozemskem s sedežem v Haagu;
ZAVEDAJOČ SE skupnega cilja izboljšanja policijskega sodelovanja na področju terorizma, nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami in drugih hujših oblik mednarodnega kriminala s stalno, zaupno in intenzivno izmenjavo informacij med Europolom in nacionalnimi enotami držav članic;
POD POGOJEM, da naj oblike sodelovanja iz te konvencije ne vplivajo na druge oblike dvostranskega ali večstranskega sodelovanja;
PREPRIČANE, da je treba na področju policijskega sodelovanja posebno pozornost posvetiti varstvu pravic posameznikov in zlasti varstvu osebnih podatkov;
KER dejavnosti Europola iz te konvencije ne posegajo v pooblastila Evropskih Skupnosti; ker je skupen interes Europola in Skupnosti v okviru Evropske unije vzpostaviti več vrst sodelovanja, ki bi vsem skupaj omogočile kar najuspešnejše opravljanje njihovih nalog –
SO SE DOGOVORILE:
VSEBINA
NASLOV I USTANOVITEV IN NALOGE
Člen 1 Ustanovitev
Člen 2 Cilj
Člen 3 Naloge
Člen 4 Nacionalne enote
Člen 5 Uradniki za zvezo
Člen 6 Računalniški sistem zbranih informacij
NASLOV II INFORMACIJSKI SISTEM
Člen 7 Vzpostavitev informacijskega sistema
Člen 8 Vsebina informacijskega sistema
Člen 9 Pravica do dostopa do informacijskega sistema
NASLOV III DELOVNE DATOTEKE ZA ANALITIČNE NAMENE
Člen 10 Zbirka, obdelava in uporaba osebnih podatkov
Člen 11 Indeksni sistem
Člen 12 Odredba o odprtju podatkovne zbirke
NASLOV IV SPLOŠNE DOLOČBE GLEDE OBDELAVE INFORMACIJ
Člen 13 Dolžnost uradnega obveščanja
Člen 14 Standard varstva podatkov
Člen 15 Odgovornosti v zadevah v zvezi z varstvom podatkov
Člen 16 Določbe o sestavi poročil
Člen 17 Pravila o uporabi podatkov
Člen 18 Sporočanje podatkov tretjim državam in tretjim organom
Člen 19 Pravica do dostopa
Člen 20 Popravljanje in brisanje podatkov
Člen 21 Roki za shranjevanje in brisanje podatkovnih zbirk
Člen 22 Popravljanje in shranjevanje podatkov v dokumentih
Člen 23 Nacionalni nadzorni organ
Člen 24 Skupni nadzorni organ
Člen 25 Zaščita podatkov
NASLOV V PRAVNI POLOŽAJ, ORGANIZACIJA IN FINANČNE DOLOČBE
Člen 26 Pravna sposobnost
Člen 27 Organi Europola
Člen 28 Upravni odbor
Člen 29 Direktor
Člen 30 Osebje
Člen 31 Zaupnost
Člen 32 Obveznost molčečnosti in zaupnosti
Člen 33 Jeziki
Člen 34 Obveščanje Evropskega parlamenta
Člen 35 Proračun
Člen 36 Revizija
Člen 37 Sporazum o sedežu
NASLOV VI ODGOVORNOST IN PRAVNA ZAŠČITA
Člen 38 Odgovornost za nepooblaščeno ali nepravilno obdelavo podatkov
Člen 39 Druge vrste odgovornosti
Člen 40 Reševanje sporov
Člen 41 Posebne pravice in imunitete
NASLOV VII KONČNE DOLOČBE
Člen 42 Odnosi s tretjimi državami in tretjimi organi
Člen 43 Spremembe konvencije
Člen 44 Pridržki
Člen 45 Začetek veljavnosti konvencije
Člen 46 Pristop novih držav članic
Člen 47 Depozitar
Priloga iz člena 2
Izjava
NASLOV I
USTANOVITEV IN NALOGE
Člen 1
Ustanovitev
1. Države članice Evropske unije, v nadaljevanju "države članice", s to konvencijo ustanovijo Evropski policijski urad, v nadaljevanju "Europol".
2. Europol se poveže z eno nacionalno enoto v vsaki državi članici, ki naj se ustanovi ali določi v skladu s členom 4.
Člen 2
Cilj
1. Cilj Europola je, v okviru sodelovanja med državami članicami v skladu s členom K.1(9) Pogodbe o Evropski uniji, z ukrepi iz te konvencije izboljšati učinkovitost in sodelovanje pristojnih organov v državah članicah pri preprečevanju in boju proti terorizmu, nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in drugim hujšim oblikam mednarodnega kriminala, kadar obstajajo dejanski znaki o vpletenosti organiziranih kriminalnih združb in prizadetosti dveh ali več držav članic z oblikami tega kriminala, zaradi česar je potrebno skupno delovanje držav članic, ustrezno stopnji, pomembnosti in posledicam tovrstnih kaznivih ravnanj.
2. Da bi se postopoma dosegel cilj iz odstavka 1, Europol že od začetka ravna v smislu preprečevanja ali boja proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami, trgovini z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi, nezakonitemu tihotapljenju imigrantov, trgovini z ljudmi ter kriminalom, povezanim z motornimi vozili.
Najpozneje v dveh letih po začetku veljavnosti te konvencije Europol obravnava tudi kazniva dejanja, ki so bila ali bodo verjetno storjena med terorističnimi dejavnostmi zoper življenje in telo, osebno svobodo ali premoženje. Svet se lahko soglasno, v skladu s postopkom iz Naslova VI Pogodbe o Evropski uniji, odloči, da Europolu da navodila za obravnavanje takšnih terorističnih dejavnosti pred iztekom tega obdobja.
Svet se lahko soglasno, v skladu s postopkom iz Naslova VI Pogodbe o Evropski uniji, odloči, da Europolu da navodila za obravnavanje drugih oblik kriminala, naštetih v prilogi k tej konvenciji, ali njihovih značilnih pojavnih oblik. Pred odločitvijo Svet da navodila Upravnemu odboru za pripravo svoje odločitve in zlasti za opredelitev posledic za Europol v zvezi s proračunom in kadri.
3. Pod pristojnost Europola v zvezi z oblikami kriminala ali njihovimi značilnimi pojavnimi oblikami spada:
(1) pranje denarja, povezano s temi oblikami kriminala ali njihovimi značilnimi pojavnimi oblikami;
(2) z njimi povezana kazniva dejanja.
Z njimi povezana kazniva dejanja, ki se upoštevajo v skladu s postopki iz členov 8 in 10, so:
– kazniva dejanja, storjena z namenom pridobitve sredstev za izvrševanje takšnih dejanj v pristojnosti Europola,
– kazniva dejanja, storjena z namenom omogočanja ali izvrševanja takšnih dejanj v pristojnosti Europola,
– kazniva dejanja, storjena z namenom zagotavljanja nekaznivosti takšnih dejanj v pristojnosti Europola.
4. Za namen te konvencije pomenijo "pristojni organi" vse javne organe, ki obstajajo v državah članicah in ki so v okviru nacionalne zakonodaje odgovorni za preprečevanje in boj proti kaznivim dejanjem.
5. Za namen odstavkov 1 in 2 pomeni "nedovoljen promet s prepovedanimi drogami" kazniva dejanja, navedena v členu 3(1) Konvencije Združenih narodov proti nedovoljeni trgovini z mamili in psihotropnimi substancami z 20. decembra 1988 ter v določbah, ki spreminjajo ali nadomeščajo navedeno konvencijo.
Člen 3
Naloge
1. Glavne naloge Europola v okviru svojega cilja v skladu s členom 2(1) so:
(1) olajšati izmenjavo informacij med državami članicami;
(2) pridobiti, zbrati in analizirati informacije in obvestila;
(3) nemudoma in prek nacionalnih enot iz člena 4, uradno obvestiti pristojne organe držav članic o informacijah, ki jih zadevajo, in o vseh prepoznanih povezavah med kaznivimi dejanji;
(4) pomagati pri preiskavah v državah članicah s posredovanjem vseh potrebnih informacij nacionalnim enotam;
(5) vzdrževati računalniški sistem zbranih informacij, ki vsebuje podatke, v skladu s členi 8, 10 in 11.
2. Da bi se izboljšalo sodelovanje in učinkovitost pristojnih organov v državah članicah preko nacionalnih enot zaradi izpolnitve cilja iz člena 2(1), so dodatne naloge Europola še:
(1) poglabljanje strokovnega znanja pristojnih organov v državah članicah o preiskovalnih postopkih in svetovanje v zvezi s preiskavami;
(2) posredovanje strateških podatkov za pomoč in podporo učinkovite in uspešne uporabe sredstev, razpoložljivih na nacionalni ravni za operativne dejavnosti;
(3) priprava poročil o splošnem trenutnem stanju zadev.
3. Europol lahko v okviru cilja iz člena 2(1) v skladu s svojimi proračunskimi in kadrovskimi viri, ki jih ima na voljo, in v mejah, ki jih določi Upravni odbor, državam članicam pomaga s svetovanjem in raziskavo na naslednjih področjih:
(1) usposabljanju članov njihovih pristojnih organov;
(2) organizaciji in opremi teh organov;
(3) metodah za preprečevanje kriminala;
(4) tehničnih in forenzičnih policijskih metodah ter preiskovalnih postopkih.
Člen 4
Nacionalne enote
1. Vsaka država članica ustanovi ali določi nacionalno enoto, ki izvaja naloge, navedene v tem členu.
2. Nacionalna enota je edini zvezni organ med Europolom in pristojnimi državnimi organi. Odnose med nacionalno enoto in pristojnimi organi ureja nacionalna zakonodaja in zlasti ustrezna nacionalna ustavna pravila.
3. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev sposobnosti nacionalnih enot, da lahko opravljajo svoje naloge, in zlasti, da imajo dostop do ustreznih baz nacionalnih podatkov.
4. Naloge nacionalnih enot so:
(1) na svojo lastno pobudo posredovati potrebne informacije in podatke Europolu, za opravljanje njegovih nalog;
(2) odgovoriti na zahteve Europola po informacijah, podatkih in svetovanju;
(3) posodabljati informacije in podatke;
(4) oceniti informacije in podatke v skladu z nacionalno zakonodajo za namene pristojnih organov in jim predati ves material;
(5) izdati zahteve Europolu v zvezi s svetovanjem, informacijami, podatki in analizami;
(6) Oskrbeti Europol z informacijami, za shranitev v računalniškem sistemu;
(7) zagotoviti skladnost z zakoni pri vsaki izmenjavi informacij med njimi in Europolom.
5. Brez ozira na izvajanje odgovornosti, ki jo nosijo države članice, kot je določeno v členu K.2(2) Pogodbe o Evropski uniji, nacionalna enota v posebnem primeru ni obvezna posredovati informacij in podatkov, predvidenih v 1, 2 in 6 točki člena 4 ter členov 7 in 10, če to:
(1) škoduje osnovnim nacionalnim interesom v zvezi z varnostjo; ali
(2) ogroža uspeh tekoče preiskave ali varnost posameznikov;
(3) vključuje informacije o organizacijah ali posebnih obveščevalnih dejavnostih na področju državne varnosti.
6. Stroške, ki jih ustvarijo nacionalne enote v komuniciranju z Europolom, krijejo države članice in se, razen stroškov vzpostavitve zveze, Europolu ne zaračunajo.
7. Vodje nacionalnih enot se sestanejo po potrebi, da skozi svetovanje pomagajo Europolu.
Člen 5
Uradniki za zvezo
1. Vsaka nacionalna enota napoti v Europol najmanj enega uradnika za zvezo. O številu uradnikov za zvezo, ki jih države članice lahko pošljejo v Europol, se soglasno odloči Upravni odbor; to odločitev je mogoče spremeniti kadar koli s soglasno odločitvijo Upravnega odbora. Razen če ni s posebnimi določbami te konvencije predvideno drugače, uradniki za zvezo delujejo v okviru nacionalne zakonodaje države članice pošiljateljice.
2. Nacionalne enote dajo svojim uradnikom za zvezo navodila, naj predstavljajo njihove interese znotraj Europola v skladu z nacionalno zakonodajo države članice pošiljateljice in skladno z določbami o delovanju Europola.
3. Brez vpliva na člen 4(4) in (5) uradniki za zvezo v okviru cilja iz člena 2(1) pomagajo pri izmenjavi informacij med nacionalnimi enotami, ki so jih poslale v Europol, zlasti s:
(1) posredovanjem informacij Europolu iz nacionalne enote pošiljateljice;
(2) pošiljanjem informacij iz Europola nacionalni enoti pošiljateljici; in
(3) sodelovanjem z uslužbenci Europola, tako da posredujejo informacije in svetujejo pri analizah informacij, ki se nanašajo na državo članico pošiljateljico.
4. Uradniki za zvezo v skladu z nacionalno zakonodajo in v okviru cilja iz člena 2(1) obenem nudijo pomoč pri izmenjavi informacij iz njihovih nacionalnih enot in pri koordinaciji nastalih ukrepov.
5. V obsegu, potrebnem za opravljanje nalog iz odstavka 3, imajo uradniki za zvezo pravico do pregledovanja različnih datotek v skladu z ustreznimi določbami, ki so natančno opredeljene v ustreznih členih.
6. Člen 25 se s potrebnimi spremembami nanaša na dejavnost uradnikov za zvezo.
7. Brez vpliva na druge določbe te konvencije, pravice in dolžnosti uradnikov za zvezo glede Europola soglasno določi Upravni odbor.
8. Uradniki za zvezo uživajo privilegije in imunitete, ki so potrebne za opravljanje njihovih nalog v skladu s členom 41(2).
9. Europol državam članicam za dejavnosti njihovih uradnikov za zvezo v stavbi Europola brezplačno priskrbi vse potrebne prostore. Vse druge stroške, ki nastanejo v zvezi s pošiljanjem uradnikov za zvezo, krije država članica pošiljateljica; to velja tudi za stroške opreme uradnikov za zvezo, vse dokler Upravni odbor pri sestavi proračuna Europola v posebnih primerih soglasno ne predlaga drugače.
Člen 6
Računalniški sistem zbranih informacij
1. Europol vzdržuje računalniški sistem zbranih informacij, ki ga sestavljajo naslednje sestavine:
(1) informacijski sistem iz člena 7 z omejeno in natančno opredeljeno vsebino, ki državam članicam in Europolu omogoča hitro uporabo razpoložljivih informacij;
(2) delovne datoteke iz člena 10, ustvarjene za različno dolga časovna obdobja za namene analize, ki vsebujejo izčrpne informacije; in
(3) indeksni sistem, ki vsebuje določene podrobnosti iz analitičnih datotek iz točke 2 v skladu z dogovori iz člena 11.
2. Računalniški sistem zbranih informacij, s katerim upravlja Europol, ne sme biti pod nikakršnimi pogoji povezan z drugimi avtomatiziranimi obdelovalnimi sistemi, razen z avtomatiziranimi obdelovalnimi sistemi nacionalnih enot.
NASLOV II
INFORMACIJSKI SISTEM
Člen 7
Vzpostavitev informacijskega sistema
1. Europol vzpostavi in vzdržuje računalniški informacijski sistem za opravljanje svojih nalog. Informacijski sistem, v katerega lahko države članice, ki jih predstavljajo njihove nacionalne enote in uradniki za zvezo, neposredno vnašajo podatke po svojih nacionalnih postopkih, in v katerega lahko Europol neposredno vnaša podatke, pridobljene iz tretjih držav in tretjih organov ter podatke o analizah, je neposredno dostopen za uporabo nacionalnim enotam, uradnikom za zvezo, direktorju, namestnikom direktorja in pooblaščenim uslužbencem Europola.
V zvezi z osebami iz točke 2 člena 8(1) je neposreden dostop nacionalnih enot do informacijskega sistema omejen samo na podrobnosti glede identitete, navedene v členu 8(2). Dostop nacionalnih enot do celotne zbirke podatkov, če je to treba za določeno preiskavo, je mogoč prek uradnikov za zvezo.
2. Europol:
(1) ima nalogo, da zagotovi skladnost z določbami, ki urejajo sodelovanje pri informacijskem sistemu in njegovo vodenje, ter
(2) je odgovoren za ustrezno delovanje informacijskega sistema v tehničnem in operativnem smislu. Europol zlasti sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi ustrezno izvajanje ukrepov iz členov 21 in 25 v zvezi z informacijskim sistemom.
3. Nacionalna enota vsake države članice je odgovorna za povezavo z informacijskim sistemom. Zlasti je odgovorna za varnostne ukrepe iz člena 25 glede opreme za obdelavo podatkov, ki je v uporabi na območju zadevne države članice, za pregled v skladu s členom 21 in, kolikor je treba v okviru zakonov, predpisov in upravnih določb ter postopkov navedene države članice, za ustrezno izvajanje te konvencije v drugih pogledih.
Člen 8
Vsebina informacijskega sistema
1. Informacijski sistem je mogoče uporabiti za shranjevanje, spreminjanje in uporabo izključno tistih podatkov, ki so potrebni za opravljanje nalog Europola, z izjemo podatkov, s katerimi so povezana kazniva dejanja iz drugega pododstavka člena 2(3). Vneseni podatki se nanašajo na:
(1) osebe, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo osumljene storitve ali sodelovanja v kaznivem dejanju, za katero je Europol pristojen v skladu s členom 2, ali pravnomočno obsojene, zaradi storitve takih dejanj;
(2) osebe, za katere v okviru nacionalne zakonodaje obstaja utemeljen sum, da bodo storile kaznivo dejanje, za katero je Europol pristojen v skladu s členom 2.
2. Osebni podatki iz odstavka 1 smejo vsebovati samo naslednje podatke:
(1) priimek, dekliški priimek, rojstna imena in vsa druga imena ali privzeta imena;
(2) datum in kraj rojstva;
(3) državljanstvo;
(4) spol; in
(5) kadar je treba, druge značilnosti, ki bi lahko pomagale pri identifikaciji, vključno z vsemi posebnimi stvarnimi fizičnimi značilnostmi, ki jih ni mogoče spreminjati.
3. Poleg podatkov iz odstavka 2 in navedb o Europolu ali nacionalni enoti, ki je podatke vnesla, je informacijski sistem mogoče uporabiti tudi za shranjevanje, spreminjanje in uporabo naslednjih navedb v zvezi z osebami iz odstavka 1:
(1) kazniva dejanja, domnevna kazniva dejanja ter kje in kdaj so bila storjena;
(2) sredstva, ki so bila ali utegnejo biti uporabljena za storitev kaznivih dejanj;
(3) oddelki, odgovorni za postopek, in referenčna številka zadeve;
(4) domnevno članstvo v kriminalni združbi;
(5) pravnomočne obsodbe, kadar so povezana s kaznivimi dejanji, za katera je Europol pristojen v skladu s členom 2.
Te podatke je mogoče vnesti tudi, ko se še ne nanašajo na nobeno osebo. Kadar Europol vnese podatke sam in hkrati posreduje referenčno številko zadeve, označi tudi, ali je podatke posredovala tretja stranka ali so rezultat analiz, opravljenih v Europolu.
4. Dodatne informacije, ki jih hrani Europol ali nacionalne enote v zvezi s skupinami oseb iz odstavka 1, se lahko sporočijo kateri koli nacionalni enoti ali Europolu na njuno zaprosilo. Nacionalne enote to opravijo v skladu s svojo nacionalno zakonodajo.
Kadar dodatne informacije zadevajo eno ali več povezanih kaznivih dejanj, kot so opredeljena v drugem pododstavku člena 2(3), se podatki, shranjeni v informacijskem sistemu, ustrezno označijo, s čimer se nacionalnim enotam in Europolu omogoči izmenjava informacij o povezanih kaznivih dejanjih.
5. Če so postopki proti osebi opuščeni ali če je ta oseba oproščena tožbe, se podatki o eni ali drugi odločitvi izbrišejo.
Člen 9
Pravica do dostopa do informacijskega sistema
1. Pravico do neposrednega vnosa podatkov v informacijski sistem in do dostopa do njih v sistemu imajo samo nacionalne enote, uradniki za zvezo, direktor, namestniki direktorja ter pooblaščeni uslužbenci Europola. Dostop do podatkov je mogoč, kadar je to potrebno za opravljanje Europolovih nalog v zvezi z določenim primerom; dostop se izvrši v skladu z zakoni in drugimi predpisi ter postopki enote, ki do podatkov dostopa, ob upoštevanju vseh določb iz te konvencije.
2. Samo enota, ki je podatke vnesla, lahko te podatke spreminja, popravlja ali briše. Kadar enota upravičeno domneva, da so podatki iz člena 8(2) nepravilni, ali kadar jih želi dopolniti, o tem takoj obvesti enoto, ki je podatke vnesla; ta nemudoma preveri takšno obvestilo in, če je potrebno, podatke takoj spremeni, dopolni, popravi ali izbriše. Kadar sistem vsebuje podatke iz člena 8(3), ki veljajo za določeno osebo, lahko katera koli enota vnese dodatne podatke v okviru člena 8(3). Kadar obstajajo med vnesenimi podatki očitne razlike, se enote med sabo posvetujejo in sklenejo dogovor. Kadar enota namerava v celoti izbrisati podatke iz člena 8(2), ki veljajo za določeno osebo, in kadar shranjeni podatki iz člena 8(3) veljajo za isto osebo, vnesle pa so jih druge enote, se odgovornost po zakonu o varstvu podatkov v skladu s členom 15(1) ter pravica spreminjanja, dopolnjevanja, popravljanja in brisanja teh podatkov v skladu s členom 8(2) prenese na enoto, ki je naslednja vnesla podatke iz člena 8(3) o navedeni osebi. Enota, ki namerava podatke izbrisati, o svojem namenu obvesti enoto, na katero je bila prenesena odgovornost glede varstva podatkov.
3. Odgovornost glede dopustitve dostopa do, vnosa v ali sprememb v informacijskem sistemu nosi enota, ki do podatkov dostopa, jih vnaša ali spreminja; navedena enota mora biti prepoznavna. Sporočanje informacij med nacionalnimi enotami in pristojnimi organi držav članic je urejeno z nacionalno zakonodajo.
NASLOV III
DELOVNE DATOTEKE ZA ANALITIČNE NAMENE
Člen 10
Zbiranje, obdelava in uporaba osebnih podatkov
1. Kadar je treba za dosego cilja iz člena 2(1), lahko Europol poleg podatkov neosebne narave v drugih datotekah hrani, spreminja in uporablja podatke o kaznivih dejanjih, za katera je Europol pristojen v skladu s členom 2(2), vključno s podatki o povezanih kaznivih dejanjih, ki jih predvideva drugi pododstavek člena 2(3), namenjenimi za posebne analize in v zvezi z:
(1) osebami iz člena 8(1);
(2) osebami, ki bi lahko bile poklicane, da pričajo pri preiskavah v zvezi z obravnavanimi kaznivimi dejanji ali pri nadaljnjih kazenskih postopkih;
(3) osebami, ki so bile žrtve enega izmed obravnavanih kaznivih dejanj ali v zvezi s katerimi na podlagi nekaterih dejstev obstaja utemeljen sum, da lahko postanejo žrtve takšnega kaznivega dejanja;
(4) zvezami in sodelavci, ter
(5) osebami, ki lahko posredujejo informacije o obravnavanih kaznivih dejanjih.
Zbiranje, shranjevanje in obdelava podatkov, navedenih v prvem stavku člena 6 Konvencije Sveta Evrope o zaščiti posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov z dne 28. januarja 1981 se ne dovoli, razen če je to nujno potrebno za namene datoteke in če takšni podatki dopolnjujejo druge osebne podatke, ki so že vneseni v navedeno datoteko. Prepovedano je izbrati posebno skupino ljudi izključno na podlagi podatkov, navedenih v prvem stavku člena 6 Konvencije Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981, s čimer bi se kršila prej navedena pravila glede namena.
Svet soglasno, v skladu s postopkom iz Naslova VI Pogodbe o Evropski uniji, sprejme pravila izvajanja v zvezi s podatkovnimi zbirkami, ki jih pripravi Upravni odbor in ki vsebujejo dodatne podrobnosti, zlasti glede kategorij osebnih podatkov iz tega člena ter določb o varnosti teh podatkov in notranjem nadzoru njihove uporabe.
2. Tovrstne datoteke se odprejo v namene analize, kar pomeni zbiranje, obdelavo in uporabo podatkov z namenom olajšanja kriminalistične preiskave. Vsak analitični projekt sproži ustanovitev analitične skupine, ki v skladu z nalogami iz člena 3(1) in (2) in člena 5(3) tesno sodeluje z naslednjimi udeleženci:
(1) analitiki in drugimi uslužbenci Europola, ki jih določi Direktorat Europola: za vnos in dostop do podatkov v datoteki so pooblaščeni izključno analitiki;
(2) uradniki za zvezo in/ali strokovnjaki iz držav članic, ki prispevajo informacije ali za katere velja analiza v smislu odstavka 6.
3. Nacionalne enote na zaprosilo Europola ali na svojo lastno pobudo v okviru člena 4(5) Europolu sporočijo vse informacije, ki bi jih le-ta lahko potreboval za opravljanje svojih nalog iz točke 2 člena 3(1). Države članice sporočijo te informacije le v primeru, da njihovo obdelavo za namen preprečevanja, analize ali boja proti kaznivim dejanjem dopušča tudi njihova nacionalna zakonodaja.
Podatki iz nacionalnih enot lahko, odvisno od stopnje občutljivosti podatkov, do analitičnih skupin prispejo neposredno in z uporabo kakršnih koli ustreznih sredstev, bodisi preko uradnikov za zvezo ali ne.
4. Če se zdi, da bi poleg podatkov iz odstavka 3 Europol bil upravičen tudi do drugih informacij, potrebnih za opravljanje svojih nalog v okviru točke 2 člena 3(1), lahko Europol zaprosi, da mu:
(1) Evropske Skupnosti in organi javnega prava, ustanovljeni v okviru Pogodb o ustanovitvi Skupnosti;
(2) drugi organi javnega prava, ustanovljeni v okviru Evropske unije;
(3) organi, ki temeljijo na sporazumu med dvema ali več državami članicami Evropske unije;
(4) tretje države;
(5) mednarodne organizacije in njihovi podrejeni organi javnega prava;
(6) drugi organi javnega prava, ki temeljijo na sporazumu med dvema ali več državami; in
(7) Mednarodna organizacija kriminalistične policije,
pošljejo vse koristne informacije s pomočjo kakršnih koli ustreznih sredstev. Poleg tega lahko Europol pod enakimi pogoji in s pomočjo enakih sredstev sprejema tudi informacije, ki jih na svojo lastno pobudo posredujejo navedeni različni organi. Svet soglasno, v skladu s postopkom iz Naslova VI Pogodbe o Evropski uniji, in po posvetu z Upravnim odborom v zvezi s tem sestavi pravila, ki jih mora Europol spoštovati.
5. Če je Europol na podlagi drugih sporazumov upravičen do pridobitve računalniškega dostopa do podatkov iz drugih informacijskih sistemov, lahko na ta način išče osebne podatke, kadar je to potrebno za opravljanje njegovih nalog v skladu s točko 2 člena 3(1).
6. Če je analiza splošnega in strateškega tipa, so vse države članice z njenimi ugotovitvami povezane preko uradnikov za zvezo in/ali strokovnjakov, od katerih prejmejo poročila, ki jih sestavi Europol.
Če analiza obravnava posebne primere, ki ne veljajo za vse države članice, in ima neposreden operativen cilj, so v njej udeleženi predstavniki naslednjih držav članic:
(1) tistih, ki so bile vir informacij, na podlagi katerih je prišlo do odločitve o odprtju analitične datoteke, ali tistih, za katere navedene informacije veljajo neposredno, ter tistih, ki jih je analitična skupina naknadno povabila k sodelovanju v analizi, ker so tudi one postale vpletene;
(2) tistih, ki iz indeksnih sistemov razberejo, da morajo biti obveščene, in uveljavijo to potrebo pod pogoji iz odstavka 7.
7. Na potrebo po obveščanju se lahko sklicujejo pooblaščeni uradniki za zvezo. Vsaka država članica imenuje in pooblasti omejeno število takšnih uradnikov za zvezo. Njihov seznam pošlje Upravnemu odboru.
Uradnik za zvezo se na potrebo po obveščanju sklicuje v skladu z odstavkom 6 prek pisne utemeljene izjave, ki jo odobrijo organi, katerim je podrejen v svoji državi, in ki jo pošlje vsem udeležencem analize. S tem se avtomatično udeleži analize, ki je v teku.
Če analitična skupina temu ugovarja, se avtomatična udeležitev odloži do zaključka spravnega postopka, ki lahko obsega tri stopnje:
(1) udeleženci analize se lahko trudijo doseči sporazum z uradnikomza zvezo, ki se sklicuje na potrebo po obveščanju; za to imajo največ osem dni časa;
(2) če ni sklenjen nikakršen sporazum, se vodje nacionalnih enot in Direktorata Europola sestanejo v treh dneh;
(3) če se nesoglasje ne razreši, se predstavniki strank v Upravnem odboru sestanejo v osmih dneh. Če se država članica ne odreče potrebi po obveščanju, se odločitev o avtomatični udeležbi navedene države članice sprejme s soglasjem.
8. Država članica, ki Europolu sporoči podatek, je edina, ki presodi stopnjo njegove občutljivosti in njegove variacije. Odločitev o vsakem širjenju ali operativni uporabi analitičnih podatkov se sprejme po posvetu z udeleženci analize. Država članica, ki se udeleži analize, ki je v teku, zlasti ne sme širiti ali uporabiti podatkov brez predhodnega sporazuma držav članic na katere se to nanaša že od samega začetka.
Člen 11
Indeksni sistem
1. Za podatke, shranjene v datotekah iz člena 10(1) Europol sestavi indeksni sistem.
2. Do uporabe indeksnega sistema so upravičeni direktor, namestniki direktorja in pooblaščeni uslužbenci Europola ter uradniki za zvezo. Indeksni sistem je sestavljen tako, da je uradniku za zvezo, ki ga uporablja, iz uporabljenih podatkov razumljivo, da datoteke iz točke 2 člena 6(1) ter iz člena 10(1) vsebujejo podatke, ki veljajo za državo članico pošiljateljico.
Dostop uradnikov za zvezo se uredi tako, da je mogoče ugotoviti, ali je neka informacija shranjena ali ne, ni pa mogoče določiti povezav ali priti do nadaljnjih ugotovitev glede vsebine datotek.
3. Podrobno opredeljene postopke sestave indeksnega sistema soglasno opredeli Upravni odbor.
Člen 12
Odredba o odprtju podatkovne zbirke
1. Europol za vsako računalniško podatkovno zbirko z osebnimi podatki, ki jih uporablja pri opravljanju svojih nalog iz člena 10, v odredbi o odprtju podatkovne zbirke, ki jo mora odobriti Upravni odbor, navede:
(1) ime podatkovne zbirke;
(2) namen podatkovne zbirke;
(3) skupino oseb, o katerih so podatki shranjeni;
(4) naravo podatkov, ki jih je treba shraniti, in vseh nujno potrebnih podatkov, navedenih v prvem stavku člena 6 Konvencije Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981;
(5) vrsto osebnih podatkov, uporabljenih za odprtje podatkovne zbirke;
(6) pritok ali vnos podatkov, ki jih je treba shraniti;
(7) pogoje za sporočanje osebnih podatkov, shranjenih v podatkovni zbirki, prejemnike in vrste postopkov;
(8) roke za pregled in čas shranjevanja;
(9) metodo za sestavo dnevnika nadzora.
Direktor Europola takoj obvesti skupni nadzorni organ, kot ga predvideva člen 24, o načrtu odredbe za odprtje takšne podatkovne zbirke, in mu pošlje zapisnik, na podlagi katerega lahko vse svoje po njegovem mnenju potrebne pripombe, pošlje Upravnemu odboru.
2. Če je zadeva tako nujne narave, da pridobitev dovoljenja Upravnega odbora iz odstavka 1 ni mogoča, direktor na svojo lastno pobudo ali na zaprosilo držav članic, v kolikor je odločitev utemeljena, odredi odprtje podatkovne zbirke. O svoji odločitvi hkrati obvesti tudi člane Upravnega odbora. Postopek se v skladu z odstavkom 1 sproži brez odlašanja in zaključi v najkrajšem roku.
NASLOV IV
SPLOŠNE DOLOČBE GLEDE OBDELAVE INFORMACIJ
Člen 13
Dolžnost uradnega obveščanja
Europol takoj obvesti nacionalne enote in njihove uradnike za zvezo, če nacionalne enote tako zahtevajo, o vseh informacijah v zvezi z njihovo državo članico in prepoznanimi povezavami med kaznivimi dejanji, za katera je Europol pristojen v skladu s členom 2. Posredujejo se lahko tudi informacije in obvestila o drugih kaznivih dejanjih, s katerimi se Europol seznani med opravljanjem svojih dolžnosti.
Člen 14
Standard varstva podatkov
1. Vsaka država članica najpozneje do začetka veljavnosti te konvencije v skladu s svojo nacionalno zakonodajo sprejme potrebne ukrepe o obdelavi osebnih podatkov v podatkovnih zbirkah v okviru te konvencije, da se zagotovi standard varstva podatkov, najmanj enak standardu, ki je rezultat izvajanja načel Konvencije Sveta Evrope z 28. januarja 1981, pri tem pa upošteva Priporočilo št. R (87) 15 Odbora ministrov Sveta Evrope z 17. septembra 1987 o uporabi osebnih podatkov v policijskem sektorju.
2. Sporočanje osebnih podatkov, predvideno v tej konvenciji, se ne sme začeti, vse dokler na ozemlju vsake od držav članic, ki je udeležena pri takšnem sporočanju, ne začnejo veljati pravila o varstvu podatkov iz odstavka 1.
3. Pri zbiranju, obdelavi in uporabi osebnih podatkov Europol upošteva načela Konvencije Sveta Evrope z 28. januarja 1981 in Priporočilo št. R (87) 15 Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 17. septembra 1987.
Europol prav tako upošteva načela v zvezi z neavtomatiziranimi podatki, hranjenimi v obliki podatkovnih zbirk, tj. v kakršni koli strukturirani zbirki osebnih podatkov, ki je dostopna v skladu s posebnimi kriteriji.
Člen 15
Odgovornost v zadevah varstva podatkov
1. Na podlagi drugih določb v tej konvenciji odgovornost za podatke, shranjene v Europolu, zlasti v zvezi z zakonitostjo njihovega zbiranja, pošiljanja Europolu in vnosa, kot tudi v zvezi z njihovo pravilnostjo, aktualnostjo in preverjanjem rokov za shranjevanje, nosita:
(1) država članica, ki vnaša ali kakor koli drugače sporoči podatke;
(2) Europol, in sicer v zvezi s podatki, ki mu jih sporočijo tretje stranke ali ki so rezultat njegovih analiz.
2. Poleg tega je, na podlagi drugih določb v tej konvenciji Europol odgovoren za vse podatke, ki jih sprejme in obdela, ne glede na to ali se ti podatki nahajajo v informacijskem sistemu iz člena 8, v podatkovnih zbirkah, odprtih za namene analize iz člena 10, ali v indeksnih sistemih iz člena 11, ali v podatkovnih zbirkah iz člena 14(3).
3. Europol shranjuje podatke tako, da je mogoče razbrati, katera država članica ali tretja stranka je podatke poslala, oziroma da so podatki rezultat analize, ki jo je opravil Europol.
Člen 16
Določbe o sestavi poročil
Europol v povprečju sestavi poročila za najmanj eno na deset dostopanj do osebnih podatkov – in za vsako iskanje, opravljeno znotraj informacijskega sistema iz člena 7 –, da preveri, ali jih zakon dopušča. Podatke, vsebovane v poročilih, za ta namen uporabijo le Europol in nadzorni organi iz členov 23 in 24 ter se izbrišejo po šestih mesecih, razen če so potrebni še za nadzor, ki je v teku. O podrobnostih odloči Upravni odbor po posvetu s skupnim nadzornim organom.
Člen 17
Pravila o uporabi podatkov
1. Osebne podatke, do katerih se dostopa v informacijskem sistemu, indeksnem sistemu ali podatkovnih zbirkah, odprtih za namene analize, ter podatke, sporočene s pomočjo katerih koli drugih ustreznih sredstev, lahko pošiljajo in uporabijo le pristojni organi držav članic za namen preprečevanja in boja proti kriminalu, za katera je pristojen Europol, ter boja proti drugim hujšim oblikam kriminala.
Podatki iz prvega odstavka se uporabijo v skladu z zakonom države članice, odgovorne za organe, ki so podatke uporabili.
Europol lahko uporabi podatke iz odstavka 1 le za opravljanje svojih nalog iz člena 3.
2. Če v primeru nekaterih podatkov država članica ali tretja država, ki podatke sporoči, ali tretji organ iz člena 10(4) določi posebne omejitve za uporabo teh podatkov v navedeni državi članici ali s strani tretjih strank, se mora po teh omejitvah ravnati tudi uporabnik podatkov, razen v posebnih primerih, kadar nacionalna zakonodaja določa, da omejitve za uporabo ne veljajo za sodne organe, zakonodajne organe ali kateri koli drug neodvisen organ, ki je ustanovljen na podlagi zakona in odgovoren za nadzor nacionalnih pristojnih organov v smislu člena 2(4). V takšnih primerih je podatke mogoče uporabiti le po predhodnem posvetu države članice, ki podatke sporoča in katere interese in mnenja je treba kar najbolj upoštevati.
3. Uporaba podatkov za druge namene ali s strani drugih organov, ki niso navedeni v členu 2 te konvencije, je mogoča le po predhodnem posvetu z državo članico, ki je podatke poslala, kolikor to dovoljuje nacionalna zakonodaja navedene države članice.
Člen 18
Sporočanje podatkov tretjim državam in tretjim organom
1. Europol lahko pod pogoji iz odstavka 4 sporoči shranjene osebne podatke tretjim državam ali tretjim organom v smislu člena 10(4), kadar:
(1) je to v posameznih primerih potrebno za namene preprečevanja ali boja proti kaznivim dejanjem, za katera je Europol pristojen v skladu s členom 2;
(2) je v navedeni državi ali navedenem organu zagotovljena ustrezna stopnja varstva podatkov; in
(3) je to dovoljeno v okviru splošnih pravil v smislu odstavka 2.
2. V skladu s postopkom iz Naslova VI Pogodbe o Evropski uniji in upoštevajoč okoliščine iz odstavka 3, Svet soglasno opredeli splošna pravila sporočanja osebnih podatkov Europola tretjim državam in tretjim organom v smislu člena 10(4). Upravni odbor pripravi odločitev Sveta in se posvetuje s skupnim nadzornim organom iz člena 24.
3. Ustreznost stopnje varstva podatkov, ki jo nudijo tretje države in tretji organi v smislu člena 10(4), se oceni ob upoštevanju vseh okoliščin, ki igrajo vlogo v sporočanju osebnih podatkov; zlasti se upošteva naslednje:
(1) narava podatkov;
(2) namen podatkov;
(3) trajanje predvidene obdelave; in
(4) splošne ali posebne določbe, ki veljajo za tretje države in tretje organe v smislu člena 10(4).
4. Če omenjene podatke Europolu sporoči država članica, jih Europol lahko sporoči tretjim državam in tretjim organom le s soglasjem države članice. Država članica lahko da za takšno sporočanje svoje soglasje,v splošnem ali drugačnem smislu, že vnaprej; soglasje se lahko umakne kadar koli.
Če podatkov ni sporočila država članica, se Europol prepriča, da sporočanje navedenih podatkov:
(1) ne ovira ustreznega opravljanja nalog, ki so v pristojnosti države članice;
(2) ne ogroža varnosti in javnega reda države članice ali kako drugače škodi njeni splošni blaginji.
5. Europol je odgovoren za zakonitost odobritve sporočanja. Europol vodi evidenco o sporočanju podatkov in o razlogih za takšno sporočanje. Sporočanje podatkov se odobri le, če prejemnik zajamči, da bodo podatki uporabljeni le za namen, za katerega so bili sporočeni. To ne velja za sporočanje osebnih podatkov, ki so potrebni za preiskavo, ki jo izvaja Europol.
6. Kadar sporočanje, predvideno v odstavku 1, velja za informacije, za katere se zahteva zaupnost, se to dovoli le, v kolikor obstaja sporazum o zaupnosti med Europolom in prejemnikom.
Člen 19
Pravica do dostopa
1. Vsak posameznik, ki želi uveljaviti pravico do dostopa do podatkov, ki se nanašajo nanj in jih hrani Europol, ali ki želi te podatke preveriti, lahko za ta namen pošlje brezplačno zahtevo pristojnemu nacionalnemu organu v kateri koli državi članici po njegovi izbiri, navedeni organ pa zahtevo nemudoma posreduje Europolu in prosilca obvesti, da mu bo Europol takoj odgovoril na zahtevo.
2. Europol mora zahtevo dokončno razrešiti v treh mesecih po tem, ko jo je prejel nacionalni pristojni organ države članice.
3. Posameznikova pravica do dostopa do podatkov, ki se nanašajo nanj, ali do preverjanja teh podatkov se uveljavlja v skladu s predpisi države članice, kjer se za to pravico zaprosi, in sicer ob upoštevanju naslednjih določb:
Kadar zakoni države članice, na katero je bila zahteva naslovljena, predvideva sporočanje podatkov, se to sporočanje zavrne, če je to potrebno:
(1) da Europol ustrezno opravi svoje naloge;
(2) za zaščito varnosti in javnega reda v državah članicah ali za preprečitev kriminala;
(3) za zaščito pravic in svoboščin tretjih strank,
v primeru česar ne prevladajo interesi osebe, za katere velja sporočanje teh informacij.
4. Pravica do sporočanja informacij v skladu z odstavkom 3 se uveljavlja v skladu z naslednjimi postopki:
(1) v zvezi s podatki, vnesenimi v informacijski sistem iz člena 8, odločitev o sporočanju teh podatkov ni mogoče sprejeti, razen če je imela država članica, ki je podatke vnesla, skupaj z državami članicami, za katere sporočanje teh podatkov neposredno velja, prva možnost opredelitve svojega položaja, kar se lahko razširi tudi na zavrnitev sporočanja podatkov. Podatke, ki se smejo sporočati, ter sporazume v zvezi s sporočanjem takih podatkov opredeli država članica, ki je podatke vnesla;
(2) v zvezi s podatki, ki jih je v informacijski sistem vnesel Europol, morajo imeti države članice, za katere sporočanje takšnih podatkov neposredno velja, prve možnost opredelitve svojega položaja, kar se lahko razširi tudi na zavrnitev sporočanja podatkov;
(3) v zvezi s podatki, vnesenimi v delovne datoteke za namene analiiz iz člena 10, je sporočanje takšnih podatkov odvisno od soglasja med Europolom in državami članicami, ki se udeležijo analize v skladu s členom 10(2), ter od soglasja med državo ali državami članicami, za katere sporočanje takšnih podatkov neposredno velja.
Če ena ali več držav članic ali Europol nasprotujejo sporočanju podatkov, Europol obvesti prosilca o opravljeni preveritvi, ne da bi mu razkril, ali Europol o njem hrani kakršne koli podatke ali ne.
5. Pravica do preverjanja informacij se uveljavlja v skladu z naslednjimi postopki:
Kadar veljavna nacionalna zakonodaja ne vsebuje nikakršne določbe o sporočanju podatkov ali kadar gre zgolj za preprosto zahtevo za preveritev, Europol v tesnem sodelovanju z zadevnimi nacionalnimi organi obvesti prosilca o opravljeni preveritvi, ne da bi mu razkril, ali Europol o njem hrani kakršne koli podatke ali ne.
6. Europol v svojem odgovoru na zaprosilo za preveritev ali dostop do podatkov prosilca obvesti, da se lahko, če z odločitvijo ni zadovoljen, pritoži skupnemu nadzornemu organu. Prosilec lahko zadevo sporoči skupnemu nadzornemu organu tudi, če na svojo prošnjo v roku, določenem v tem členu, ni prejel nobenega odgovora.
7. Če prosilec pošlje pritožbo skupnemu nadzornemu organu iz člena 24, navedeni organ pritožbo pregleda.
Kadar se pritožba nanaša na sporočanje podatkov, ki jih je v informacijski sistem vnesla država članica, skupni nadzorni organ sprejme odločitev v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, v kateri je bilo vloženo zaprosilo. Skupni nadzorni organ se najprej posvetuje z nacionalnim nadzornim organom ali pristojnim sodnim organom v državi članici, ki je podatke posredovala. Oba državna organa opravita potrebno preveritev, zlasti da bi ugotovila, ali je bila odločitev o zavrnitvi sprejeta v skladu z odstavki 3 in 4(1) tega člena. Če se to potrdi, skupni nadzorni organ v tesnem sodelovanju z nacionalnim nadzornim organom ali pristojnim sodnim organom sprejme odločitev, ki se lahko razširi na zavrnitev sporočanja kakršnih koli informacij.
Kadar se pritožba nanaša na sporočanje podatkov, ki jih je v informacijski sistem vnesel Europol, ali podatkov, ki so shranjeni v delovnih datotekah za namene analize, lahko skupni nadzorni organ v primeru vztrajnih nasprotovanj s strani Europola ali države članice ta nasprotovanja zavrne izključno z dvotretjinsko večino njegovih članov po zaslišanju Europola ali države članice. Če takšna večina ni dosežena, skupni nadzorni organ obvesti prosilca o opravljeni preveritvi, ne da bi mu razkril, ali Europol o njem hrani kakršne koli podatke ali ne.
Kadar se pritožba nanaša na preveritev podatkov, ki jih je v informacijski sistem vnesla država članica, skupni nadzorni organ zagotovi, da so potrebne preveritve opravljene primerno in v tesnem sodelovanju z nacionalnim nadzornim organom države članice, ki je podatke vnesla. Skupni nadzorni organ uradno obvesti prosilca o opravljeni preveritvi, ne da bi mu razkril, ali Europol o njem hrani kakršne koli podatke ali ne.
Kadar se pritožba nanaša na preveritev podatkov, ki jih je v informacijski sistem vnesel Europol, ali podatkov, ki so shranjeni v delovnih datotekah v namene analize, skupni nadzorni organ zagotovi, da Europol opravi vse potrebne preveritve. Skupni nadzorni organ obvesti prosilca o opravljeni preveritvi, ne da bi mu razkril, ali Europol o njem hrani kakršne koli podatke ali ne.
8. Zgoraj navedene določbe se s potrebnimi spremembami nanašajo na neavtomatizirane podatke, ki jih hrani Europol v obliki podatkovnih zbirk, tj. v kakršni koli strukturirani zbirki osebnih podatkov, ki je dostopna v skladu s posebnimi kriteriji.
Člen 20
Popravljanje in brisanje podatkov
1. Če se izkaže, da so podatki, ki jih hrani Europol in ki so jih Europolu sporočile tretje države ali tretji organi, ali ki so rezultat Europolovih lastnih analiz, nepravilni, ali da njihov vnos ali shranjevanje krši to konvencijo, Europol takšne podatke popravi ali izbriše.
2. Če so podatke, ki so netočni ali kršijo to konvencijo, Europolu neposredno posredovale države članice, so jih te države članice obvezne popraviti ali izbrisati v sodelovanju z Europolom. Če so netočni podatki poslani s pomočjo kakšnega drugega ustreznega sredstva, ali če so napake v podatkih, ki jih posredujejo države članice, posledica napak pri pošiljanju, ali so bili preneseni s kršitvijo določb te konvencije, ali če do napak pride zaradi nepravilnega vnosa, prevzema ali shranjevanja podatkov ali s kršitvijo določb te konvencije s strani Europola, je Europol zavezan podatke popraviti ali izbrisati v sodelovanju z državami članicami.
3. V zvezi s primeri iz odstavkov 1 in 2 je treba nemudoma obvestiti države članice, ki te podatke sprejemajo. Države članice prejemnice navedene podatke tudi popravijo ali izbrišejo.
4. Vsaka oseba ima pravico zaprositi Europol, da popravi ali izbriše nepravilne podatke, ki se nanašajo nanjo.
Europol prosilca obvesti, da so bili podatki, ki se nanašajo nanj, popravljeni ali izbrisani. Če prosilec z Europolovim odgovorom ni zadovoljen ali če v roku treh mesecev ne prejme nikakršnega odgovora, lahko o tem obvesti skupni nadzorni organ.
Člen 21
Roki za shranjevanje in brisanje podatkovnih zbirk
1. Podatke v podatkovnih zbirkah Europol hrani le toliko časa, kolikor je to potrebno za opravljanje njegovih nalog. Potreba po nadaljnjem shranjevanju se preveri najpozneje v treh letih po vnosu podatkov. Pregled podatkov, shranjenih v informacijskem sistemu, in njihovo brisanje opravi enota, ki jih je vnesla. Pregled podatkov, shranjenih v drugih Europolovih podatkovnih zbirkah, in njihovo brisanje opravi Europol. Europol tri mesece vnaprej avtomatično obvesti države članice o izteku roka za pregled shranjevanja podatkov.
2. Med pregledom se enote iz tretjega in četrtega stavka zgoraj navedenega odstavka 1 lahko odločijo za nadaljnje shranjevanje podatkov do naslednjega pregleda, če je to še potrebno za opravljanje Europolovih nalog. Če o nadaljnjemshranjevanju podatkov niso bile sprejete nikakršne odločitve, se ti podatki avtomatično izbrišejo.
3. Shranjevanje osebnih podatkov v zvezi s posamezniki iz točke 1 prvega pododstavka člena 10(1) ne sme prekoračiti treh let. Vsak rok začne teči na novo na dan, ko se začne shranjevanje podatkov v zvezi z navedenim posameznikom. Potreba po neprekinjenem shranjevanju se pregleda vsako leto, pregled pa se dokumentira.
4. Kadar država članica iz svojih nacionalnih podatkovnih zbirk izbriše Europolu sporočene podatke, ki so shranjeni v drugih Europolovih podatkovnih zbirkah, o tem obvesti Europol. Europol v takšnih primerih izbriše podatke, razen če ima za njih še naknaden interes, ki izhaja iz obvestil, ki so bolj obsežna od tistih, ki mu jih je sporočila država članica. Europol državo članico obvesti o nadaljnjem shranjevanju takšnih podatkov.
5. Brisanje podatkov se ne izvrši, če bi to škodovalo interesom osebe, na katero se podatki nanašajo, ki zahteva zaščito. V takšnih primerih je podatke mogoče uporabiti le s privolitvijo osebe, na katero se podatki nanašajo.
Člen 22
Popravljanje in shranjevanje podatkov v dokumentih
1. Če se zgodi, da celoten dokument ali nekateri podatki iz tega dokumenta, ki jih hrani Europol, niso več potrebni za opravljanje Europolovih nalog, ali če je informacija popolnoma v nasprotju s to konvencijo, se dokument ali podatki uničijo. Dokler dokument ali podatki niso dokončno uničeni, je treba označiti, da niso uporabni.
Uničenje se ne sme izvršiti, če obstaja utemeljen sum, da bi bili legitimni interesi osebe, na katero se podatki nanašajo, s tem kršeni. V takšnih primerih mora dokument nositi enako oznako, ki prepoveduje vsakršno uporabo.
2. Če se izkaže, da so podatki, vsebovani v Europolovih dokumentih, nepravilni, jih mora Europol popraviti.
3. Vsaka oseba, na katero se nanašajo Europolovi dokumenti, lahko v zvezi z Europolom uveljavlja pravico do popravljanja ali uničenja teh dokumentov ali pripojitve oznake. V tem primeru se uporabljata člena 20(4) in 24(2) in (7).
Člen 23
Nacionalni nadzorni organ
1. Vsaka država članica določi nacionalni nadzorni organ, katerega naloga je, da neodvisno in v skladu z nacionalno zakonodajo spremlja dopustnost vnosa, dostopa in vsakega sporočanja osebnih podatkov Europolu s strani države članice, ter preveri, ali so s tem kršene pravice osebe, na katero se podatki nanašajo. V ta namen ima nadzorni organ v nacionalni enoti ali v prostorih uradnika za zvezo dostop do podatkov, ki jih je v informacijski sistem ali indeksni sistem vnesla država članica v skladu z ustreznimi nacionalnimi postopki.
Za svoje nadzorne postopke lahko nacionalni nadzorni organi dostopajo do pisarn in dokumentov njihovih uradnikov za zvezo v Europolu.
Poleg tega, v skladu z ustreznimi nacionalnimi postopki, nacionalni nadzorni organi nadzorujejo dejavnosti nacionalnih enot v okviru člena 4(4) ter dejavnosti uradnikov za zvezo v okviru točk 1 in 3 člena 5(3) ter člena 5(4) in (5), vse dokler so takšne dejavnosti pomembne za varstvo osebnih podatkov.
2. Vsak posameznik ima pravico zaprositi nacionalni nadzorni organ, da zagotovi zakonitost vnosa ali sporočanja podatkov v zvezi z njim Europolu v kakršni koli obliki ter dostopa do teh podatkov s strani zadevne države članice.
Ta pravica se uveljavlja v skladu z nacionalno zakonodajo države članice pri nacionalnem nadzornem organu, na katerega je naslovljeno zaprosilo.
Člen 24
Skupni nadzorni organ
1. Ustanovi ali uvede se neodvisni skupni nadzorni organ, katerega naloga je, da v skladu s to konvencijo opravlja pregled nad dejavnostmi Europola in tako zagotovi, da s shranjevanjem, obdelavo in uporabo podatkov, ki jih ima Europol, niso kršene pravice posameznika. Poleg tega skupni nadzorni organ spremlja dopustnost prenosa podatkov, ki izhajajo iz Europola. Skupni nadzorni organ sestavljata največ dva člana ali predstavnika (ki jima, kjer je primerno, pomagata namestnika) vsakega izmed nacionalnih nadzornih organov, za katera je zagotovljeno, da sta neodvisna in da imata vse potrebne sposobnosti, ter ki ju vsaka država članica imenuje za dobo petih let. Vsaka delegacija ima pravico do enega glasu.
Skupni nadzorni organ imenuje predsednika iz vrst svojih članov.
Člani skupnega nadzornega organa ne sprejemajo navodil drugih organov pri opravljanju svojih nalog.
2. Europol mora skupnemu nadzornemu organu pomagati pri opravljanju njegovih nalog. Pri tem zlasti:
(1) posreduje zahtevane informacije, omogoča dostop do vseh dokumentov in datotek, ter do podatkov, shranjenih v sistemu;
(2) omogoči prost dostop v vse svoje prostore v katerem koli času; in
(3) izvaja odločitve skupnega nadzornega organa v zvezi s pritožbami v skladu z določbami členov 19(7) in 20(4).
3. Skupni nadzorni organ je prav tako pristojen za pregled vseh vprašanj o izvajanju in razlag v zvezi z dejavnostmi Europola, ki se nanašajo na obdelavo in uporabo osebnih podatkov, za pregled vprašanj o preverjanjih, ki so jih neodvisno opravili nacionalni nadzorni organi držav članic ali ki se nanašajo na uveljavljanje pravice do informacij, kakor tudi za sestavo usklajenih predlogov za skupne rešitve obstoječih problemov.
4. Vsak posameznik ima pravico zaprositi skupni nadzorni organ, da mu zagotovi zakonitost in pravilnost načina zbiranja, shranjevanja, obdelave in uporabe njegovih osebnih podatkov Europola.
5. Če skupni nadzorni organ opazi kakršno koli kršitev določb iz te konvencije v zvezi s shranjevanjem, obdelavo ali uporabo osebnih podatkov, pošlje direktorju Europola pritožbe, glede katerih je mnenja, da so potrebne, in zahteva odgovor v roku, ki ga določi sam. Direktor o celotnem postopku obvesti Upravni odbor. V primeru kakršnih koli zapletov skupni nadzorni organ zadevo posreduje Upravnemu odboru.
6. Skupni nadzorni organ v rednih časovnih obdobjih sestavi poročilo o svojih dejavnostih. Po postopku iz Naslova VI Pogodbe o Evropski uniji se ta poročila posredujejo Svetu; Upravni odbor ima prvi možnost, da sprejme mnenje, ki ga priloži k poročilom.
Skupni nadzorni organ se odloči, ali bo poročilo o dejavnostih objavil ali ne in, v kolikor se odloči za objavo, opredeli tudi način objave.
7. Skupni nadzorni organ enoglasno sprejme svoj poslovnik in ga posreduje Svetu, ki ga soglasno odobri. Skupni nadzorni organ ustanovi notranji odbor, ki ga sestavlja po en usposobljen predstavnik iz vsake države članice s pravico do enega glasu. Naloga odbora je pregledovanje pritožb, predvidenih v členih 19(7) in 20(4), s pomočjo vseh ustreznih sredstev. Odbor lahko zasliši stranke na njihovozaprosilo, pri čemer jim lahko pomagajo njihovi svetovalci, v kolikor tako želijo. Odločitve, sprejete v tem sobesedilu v zvezi s strankami so dokončne.
8. Skupni nadzorni organ lahko sestavi tudi enega ali več drugih odborov.
9. S skupnim nadzornim organom se je treba posvetovati v zvezi s tistim delom proračuna, ki se nanaša nanj. Njegovo mnenje se priloži osnutku proračuna.
10. Skupnemu nadzornemu organu pomaga sekretariat, katerega naloge so opredeljene v poslovniku.
Člen 25
Zaščita podatkov
1. Europol sprejme vse potrebne tehnične in organizacijske ukrepe za zagotovitev izvajanja te konvencije. Ukrepi so potrebni takrat, kadar je vložen napor sorazmeren s ciljem, ki ga želijo izpolniti glede zaščite.
2. Ob upoštevanju avtomatizirane obdelave podatkov v Europolu vsaka država članica in Europol izvajata ukrepe, da se:
(1) nepooblaščenim osebam onemogoči dostop do opreme za obdelavo podatkov, ki se uporablja za obdelavo osebnih podatkov (nadzor dostopa do opreme);
(2) prepreči nepooblaščeno branje, kopiranje, spreminjanje ali odstranjevanje nosilcev podatkov (nadzor nosilcev podatkov);
(3) prepreči nepooblaščen vnos podatkov in nepooblaščeno preverjanje, spreminjanje ali brisanje shranjenih osebnih podatkov (nadzor shranjevanja);
(4) prepreči uporaba sistemov za avtomatizirano obdelavo podatkov nepooblaščenih oseb, ki uporabljajo opremo za sporočanje podatkov (nadzor uporabnikov);
(5) osebam, ki so pooblaščene za uporabo sistemov za avtomatizirano obdelavo podatkov, zagotovi dostop le do tistih podatkov, ki so zajeti v njihovem pooblastilu za dostop (nadzor dostopa do podatkov);
(6) zagotovijo možnosti preverjanja in ugotovitve, katerim organom je dovoljeno sporočiti osebne podatke z uporabo opreme za sporočanje podatkov (nadzor sporočanja);
(7) zagotovi, da je naknadno mogoče preveriti in ugotoviti, kateri osebni podatki so bili vneseni v sisteme za avtomatizirano obdelavo podatkov ter kdaj in kdo je podatke vnesel (nadzor vnosa);
(8) prepreči nepooblaščeno branje, kopiranje, spreminjanje ali brisanje osebnih podatkov v času pošiljanja osebnih podatkov ali v času prenosa nosilcev podatkov (nadzor prenosa):
(9) zagotovi, da je vgrajene sisteme v primeru prekinitve mogoče takoj povrniti (obnovitev);
(10) zagotovi, da funkcije sistema delujejo brezhibno, da se o pojavu napak v funkcijah takoj poroča (zanesljivost) in da shranjenih podatkov ni mogoče uničiti z okvaro sistema (neoporečnost).
NASLOV V
PRAVNI POLOŽAJ, ORGANIZACIJA IN FINANČNE DOLOČBE
Člen 26
Pravna sposobnost
1. Europol ima pravno osebnost.
2. Europol v vsaki državi članici uživa najobsežnejšo pravno in pogodbeno sposobnost, ki je na voljo pravnim osebam v okviru nacionalne zakonodaje. Europol lahko zlasti pridobi in razpolaga s premičninami ali nepremičninami ter je stranka v pravnih postopkih.
3. Europol je pooblaščen za sklenitev sporazuma o sedežu s Kraljevino Nizozemsko ter v smislu člena 10(4) za sklenitev potrebnih sporazumov o zaupnosti s tretjimi državami in tretjimi organi v skladu s členom 18(6), kot tudi drugih sporazumov v okviru pravil, ki jih je soglasno določil Svet na podlagi te konvencije ter Naslova VI Pogodbe o Evropski uniji.
Člen 27
Organi Europola
Organi Europola so:
(1) Upravni odbor;
(2) direktor;
(3) finančni nadzornik;
(4) finančni odbor.
Člen 28
Upravni odbor
1. Europol ima svoj Upravni odbor.
Upravni odbor:
(1) sodeluje pri širjenju cilja Europola (člen 2(2));
(2) soglasno opredeli pravice in obveznosti uradnikov za zvezo do Europola (člen 5);
(3) soglasno odloči o številu uradnikov za zvezo, ki jih države članice lahko pošljejo v Europol (člen 5);
(4) pripravi pravila izvajanja, ki urejajo podatkovne zbirke (člen 10);
(5) sodeluje pri sprejetju pravil, ki urejajo Europolove odnose s tretjimi državami in tretjimi organi v smislu člena 10(4) (členi 10, 18 in 42);
(6) soglasno odloči o podrobnostih v zvezi z oblikovanjem indeksnega sistema (člen 11);
(7) z dvotretjinsko večino odobri odredbe o odprtju podatkovnih zbirk (člen 12);
(8) lahko posreduje mnenja o pripombah in poročilih skupnega nadzornega organa (člen 24);
(9) preuči probleme, na katere opozori skupni nadzorni organ (člen 24(5));
(10) se odloči o podrobnostih glede postopka za preverjanje pravnega značaja dostopov v informacijski sistem (člen 16);
(11) sodeluje pri imenovanju in odstavitvi direktorja in namestnikov direktorja (člen 29);
(12) nadzoruje ustrezno izvajanje direktorjevih dolžnosti (člena 7 in 29);
(13) sodeluje pri sprejemanju kadrovskih predpisov (člen 30);
(14) sodeluje pri pripravi sporazumov o zaupnosti in sprejemanju določb o zaščiti zaupnosti (člena 18 in 31);
(15) sodeluje pri sestavi proračuna, vključujoč organizacijsko shemo, revizije in razrešnice, ki naj se dajo direktorju (člena 35 in 36);
(16) soglasno sprejme petletni finančni načrt (člen 35);
(17) soglasno imenuje finančnega nadzornika ter nadzoruje opravljanje njegovih dolžnosti (člen 35);
(18) sodeluje pri sprejetju finančnih predpisov (člen 35);
(19) soglasno odobri sklenitev sporazuma o sedežu (člen 37);
(20) soglasno sprejme pravila za varnostno preverjanje uslužbencev Europola;
(21) z dvotretjinsko večino odloča v sporih med državo članico in Europolom ali med državami članicami v zvezi z odškodnino, izplačano v okviru odgovornosti za nepooblaščeno ali nepravilno obdelavo podatkov (člen 38);
(22) sodeluje pri vsaki spremembi te konvencije (člen 43);
(23) je odgovoren za vse druge naloge, ki mu jih dodeli Svet, zlasti v določbah o izvajanju te konvencije.
2. Upravni odbor sestavlja po en predstavnik vsake države članice. Vsak član Upravnega odbora ima en glas.
3. Vsakega člana Upravnega odbora lahko predstavlja njegov nadomestni član; v odsotnosti polnopravnega člana lahko nadomestni član uveljavlja njegovo volilno pravico.
4. Komisija Evropskih skupnosti je povabljena, da sodeluje na sestankih Upravnega odbora brez glasovalne pravice. Upravni odbor pa se lahko odloči, da se sestane brez predstavnika Komisije.
5. Člani ali nadomestni člani imajo pravico, da jih na sestankih Upravnega odbora spremljajo ali jim svetujejo strokovnjaki iz njihovih držav članic.
6. Upravnemu odboru predseduje predstavnik tiste države članice, ki predseduje Svetu.
7. Upravni odbor soglasno sprejme svoj poslovnik.
8. Vzdržani glasovi Upravnemu odboru ne preprečijo sprejemanja soglasnih odločitev.
9. Upravni odbor se sestane najmanj dvakrat letno.
10. Upravni odbor vsako leto soglasno sprejme:
(1) splošno poročilo o dejavnostih Europola med preteklim letom;
(2) poročilo o prihodnjih dejavnostih Europola, upoštevajoč operativne zahteve držav članic in posledice za Europol v zvezi s proračunom in kadri.
Ti poročili se posredujeta Svetu v skladu s postopkom iz Naslova VI Pogodbe o Evropski uniji.
Člen 29
Direktor
1. Na čelu Europola je direktor, ki ga imenuje Svet soglasno po postopku iz Naslova VI Pogodbe o Evropski uniji po sprejetju mnenja Upravnega odbora za štiriletni mandat z enim podaljšanjem.
2. Direktorju pomaga število namestnikov direktorja, kot jih določi Svet in imenuje za štiriletni mandat z enim podaljšanjem po postopku iz odstavka 1. Njihove naloge v največjih podrobnostih opredeli direktor.
3. Direktor je odgovoren za:
(1) opravljanje nalog, dodeljenih Europolu;
(2) tekoče upravljanje;
(3) kadrovsko vodenje;
(4) ustrezno pripravo in izvajanje odločitev Upravnega odbora;
(5) pripravo osnutka proračuna, osnutka organizacijske sheme in osnutka petletnega finančnega načrta ter izvajanja proračuna Europola;
(6) vse druge naloge, ki so mu dodeljene po tej konvenciji ali s strani Upravnega odbora.
4. Direktor za opravljanje svojih dolžnosti odgovarja Upravnemu odboru. Prisostvuje tudi na njegovih sestankih.
5. Direktor je pravni predstavnik Europola.
6. Direktorja in namestnike direktorja je mogoče odstaviti z odločitvijo Sveta, ki se sprejme v skladu s postopkom iz Naslova VI Pogodbe o Evropski uniji z dvotretjinsko večino držav članic po prejetju mnenja Upravnega odbora.
7. Ne glede na odstavka 1 in 2 prvi mandat po začetku veljavnosti te konvencije traja pet let za direktorja, štiri leta za njegovega neposrednega namestnika in tri leta za njegovega drugega namestnika.
Člen 30
Osebje
1. Direktorja, namestnike direktorja in uslužbence Europola pri njihovih dejavnostih vodijo cilji in naloge Europola, zato ne sprejemajo ali iščejo navodil pri nobeni vladi, organu, organizaciji ali osebi zunaj Europola, razen če je to predvideno v tej konvenciji in brez vpliva na Naslov VI Pogodbe o Evropski uniji.
2. Direktor je odgovoren za namestnike direktorja in uslužbence Europola. Uslužbence zaposli in odstavi. Pri izbiri uslužbencev mora, poleg upoštevanja posameznikove ustreznosti in profesionalne usposobljenosti, upoštevati tudi potrebo po zagotovitvi ustrezne zastopanosti državljanov vseh držav članic ter uradnih jezikov Evropske unije.
3. Podrobne ureditve se določijo v kadrovskih predpisih, ki ga Svet po prejetju mnenja Upravnega odbora soglasno sprejme v skladu s postopkom iz Naslova VI Pogodbe o Evropski uniji.
Člen 31
Zaupnost
1. Europol in države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zaščito zaupnih informacij, ki jih pridobi Europol ali ki so z njim izmenjane na podlagi te konvencije. V ta namen Svet soglasno sprejme ustrezna pravila o zaupnosti, ki jih pripravi Upravni odbor in predloži Svetu v skladu s postopkom iz Naslova VI Pogodbe o Evropski uniji.
2. Kadar Europol osebam zaupa občutljivo nalogo, države članice na prošnjo direktorja Europola pripravijo varnostno preverjanje svojih lastnih državljanov, ki naj se opravi v skladu z nacionalnimi določbami, ter druga drugi za ta namen posredujejo vzajemno pomoč. Pristojni organ v okviru nacionalnih določb obvesti Europol le o rezultatih varnostnega preverjanja, obvezujočih za Europol.
3. Vsaka država članica in Europol lahko obdelovanje podatkov v Europolu zaupa le tistim osebam, ki so opravili posebno usposabljanje in prestali varnostno preverjanje.
Člen 32
Obveznost molčečnosti in zaupnosti
1. Organi Europola, njihovi člani, namestniki direktorja, uslužbenci Europola in uradniki za zvezo se vzdržijo vseh dejanj in vsakega izražanja mnenja, ki bi lahko škodoval Europolu ali njegovim dejavnostim.
2. Organi Europola, njihovi člani, namestniki direktorja, uslužbenci Europola in uradniki za zvezo kot tudi vse druge osebe, ki jih posebej obvezujeta molčečnost in zaupnost, ne smejo nepooblaščeni osebi ali javnosti razkriti nikakršnih dejstev ali informacij, s katerimi se seznanijo med opravljanjem svojih dolžnosti ali izvajanjem svojih dejavnosti. To ne velja za dejstva ali informacije, ki so preveč nepomembnega značaja, da bi se zanje zahtevala zaupnost. Obveznost molčečnosti in zaupnosti velja celo po izteku dolžnosti ali delovnega razmerja ali po zaključku dejavnosti. Europol uradno sporoči posebne obveznosti iz prvega stavka, in hkrati opozori na pravne posledice vsake kršitve; sestavi se zapis o takšnih uradnih obvestilih.
3. Organi Europola, njihovi člani, namestniki direktorja, uslužbenci Europola in uradniki za zvezo kot tudi vse druge osebe, za katere veljajo obveznosti, predvidene v odstavku 2, ne smejo razkrivati dokazov na ali izven sodišča ali dajati kakršni koli izjav o katerih koli dejstvih ali informacijah, s katerimi se lahko seznanijo med opravljanjem svojih dolžnosti ali izvajanjem svojih dejavnosti, brez navodil direktorja ali, v kolikor gre za direktorja, brez navodil Upravnega odbora.
Direktor ali Upravni odbor, odvisno od primera, pristopita sodnemu organu ali kateremu koli pristojnemu organu z namenom sprejemanja potrebnih ukrepov v okviru nacionalne zakonodaje, na podlagi katere deluje organ; ti ukrepi so lahko ali prilagojeni postopkom posredovanja dokazov, da se zagotovi zaupnost informacij, ali, pod pogojem da zadevna nacionalna zakonodaja tako dovoljuje, da se zavrne vsakršno sporočanje podatkov, kolikor je to ključno za zaščito interesov Europola ali države članice.
Kadar zakonodaja države članice predvideva pravico do zavrnitve posredovanja dokazov, morajo osebe, ki so bile zaprošene, da dokaze posredujejo, za to pridobiti dovoljenje. Dovoljenje izda direktor in, v kolikor naj dokaze posreduje direktor, pa Upravni odbor. Kadar je za dokaze v zvezi z informacijami, ki jih dobi od Europola, zaprošen uradnik za zvezo, se takšno dovoljenje izda po sprejetju soglasja države članice, odgovorne za zadevnega uradnika.
Nadalje, če obstaja možnost, da bi dokaz lahko razkril informacije in obvestila, ki jih je država članica sporočila Europolu ali ki očitno vpletajo državo članico, je treba stališče zadevne države članice v zvezi z dokazom določiti še pred izdajo dovoljenja.
Dovoljenje za posredovanje dokazov se lahko zavrne, v kolikor je to potrebno za zaščito glavnih interesov Europola ali države članice ali držav, ki potrebujejo zaščito.
Ta obveznost velja tudi po izteku dolžnosti ali delovnega razmerja ali po zaključku dejavnosti.
4. Vsaka država članica obravnava vsako kršenje obveznosti molčečnosti ali zaupnosti iz odstavkov 2 in 3 kot kršitev obveznosti, ki jih nalaga njena zakonodaja o uradnih ali poklicnih tajnostih ali njene določbe o varstvu zaupnega materiala.
Kadar je to primerno, vsaka država članica najpozneje do dne začetka veljavnosti te konvencije določi pravila v okviru nacionalne zakonodaje ali določb, ki so potrebna za uvedbo postopkov proti kršenju obveznosti glede molčečnosti ali zaupnosti iz odstavkov 2 in 3. S tem zagotovi, da zadevna pravila in določbe veljajo tudi za njene lastne uslužbence, ki med svojim delom vzpostavljajo zvezo z Europolom.
Člen 33
Jeziki
1. Poročila in vsa druga dokazila ter dokumentacija, poslani Upravnemu odboru, se posredujejo v vseh uradnih jezikih Evropske unije; delovni jeziki Upravnega odbora so uradni jeziki Evropske unije.
2. Prevode, potrebne za delo Europola, posreduje prevajalsko središče institucij Evropske unije.
Člen 34
Obveščanje Evropskega parlamenta
1. Predsedstvo Sveta vsako leto posreduje Evropskemu parlamentu posebno poročilo o delu Europola. Če naj se ta konvencija kakor koli spreminja, se o tem opravi posvet z Evropskim parlamentom.
2. Predsedstvo Sveta ali njegovi predstavniki, ki jih imenuje predsedstvo, upošteva v zvezi z Evropskim parlamentom obveznosti glede molčečnosti in zaupnosti.
3. Obveznosti iz tega člena ne vplivajo na pravice nacionalnih parlamentov, na člen K.6 Pogodbe o Evropski uniji in na splošna načela, ki veljajo za zveze z Evropskim parlamentom, v skladu z Naslovom VI Pogodbe o Evropski uniji.
Člen 35
Proračun
1. Sestavijo se ocene vseh Europolovih prihodkov in odhodkov, vključno z vsemi stroški skupnega nadzornega organa in sekretariata, ki ga Europol ustanovi v okviru člena 22 za vsako finančno leto, te postavke pa vnese v proračun; proračunu se priloži ustanovitveni načrt. Finančno leto se začne 1. januarja in konča 31. decembra.
Prihodki in odhodki, prikazani v proračunu, so uravnoteženi.
Skupaj s proračunom se sestavi petletni finančni načrt.
2. Proračun se financira iz prispevkov držav članic in drugih naključnih dohodkov. Finančni prispevek vsake države članice se določi v skladu z višino njenega bruto nacionalnega proizvoda v odnosu do skupnega zneska bruto nacionalnih proizvodov držav članic za leto pred letom sestave proračuna. Za namene tega odstavka "bruto nacionalni proizvod" pomeni bruto nacionalni proizvod, določen v skladu z Direktivo Sveta 89/130/EGS, Euratom z dne 13. februarja 1989 o usklajevanju kompilacije bruto družbenega proizvoda po tržnih cenah.
3. Direktor najpozneje do 31. marca vsakega leta sestavi osnutek proračuna in osnutek ustanovitvenega načrta za naslednje finančno leto in ju po pregledu s strani finančnega odbora odda Upravnemu odboru skupaj z osnutkom petletnega finančnega načrta.
4. Upravni odbor sprejme odločitev glede petletnega finančnega načrta. Odločitev sprejmesoglasno.
5. Po prejetju mnenja Upravnega odbora Svet v skladu s postopkom iz Naslova VI Pogodbe o Evropski uniji najpozneje do 30. junija sprejme proračun Europola za leto pred finančnim letom. Odločitev sprejme s soglasjem. Ko Svet sprejme proračun, so države članice obvezne nemudoma ponuditi ustrezen finančni prispevek.
6. Direktor izvaja proračun v skladu s finančnimi predpisi, predvidenimi v odstavku 9.
7. Spremljanje obveznosti in izplačila odhodkov ter ustanovitve in zbiranja dohodkov izvaja finančni nadzornik iz uradnega revizijskega organa ene izmed držav članic, ki ga soglasno imenuje Upravni odbor, kateremu je odgovoren. V primeru posebnih postavk prihodkov ali odhodkov lahko finančni predpisi predvidijo določbo o naknadnem spremljanju s strani finančnega nadzornika.
8. Finančni odbor sestavlja po en proračunski predstavnik iz vsake države članice. Njegova naloga je pripraviti razprave o proračunskih in finančnih zadevah.
9. Svet v skladu s postopkom iz Naslova VI Pogodbe o Evropski uniji soglasno sprejme finančne predpise in zlasti opredeli podrobna pravila za sestavo, dopolnjevanje in izvajanje proračuna ter spremljanje njegovega izvajanja kot tudi način plačila finančnih prispevkov s strani držav članic.
Člen 36
Revizija
1. Računi v zvezi z vsemi dohodki in odhodki, vnesenimi v proračun, skupaj z izkazom stanja, ki Europolu prikazujejo sredstva in obveznosti, so predmet letne revizije v skladu s finančnimi predpisi. Za ta namen direktor posreduje poročilo o letnih računih najpozneje do 31. maja naslednjega leta.
2. Revizijo izvede skupni revizijski odbor v sestavi treh članov, ki jih imenuje Računsko sodišče Evropskih skupnosti na predlog njegovega predsednika. Mandat članov traja tri leta; ti se menjajo tako, da se vsako leto zamenja član, ki je bil tri leta v revizijskem odboru. Ne glede na določbe drugega stavka, mandat člana, ki je po žrebu:
– prvi, traja dve leti,
– drugi, traja tri leta,
– tretji, traja štiri leta,
in sicer v začetni postavi skupnega revizijskega odbora po začetku delovanja Europola.
Vsi stroški, ki nastanejo iz revizije, se zaračunajo v proračun, kot predvideva člen 35.
3. Skupni revizijski odbor v skladu s postopkom iz Naslova VI Pogodbe o Evropski uniji Svetu posreduje revizijsko poročilo o letnih računih; pred tem imata direktor in finančni nadzornik možnost izraziti mnenje o revizijskem poročilu, o katerem razpravlja tudi Upravni odbor.
4. Direktor Europola posreduje članom skupnega revizijskega odbora vse informacije in vso pomoč, ki jo zahteva pri opravljanju svojih nalog.
5. Odločitev o dolžnostih, ki naj bodo naložene direktorju v zvezi z izvajanjem proračuna za zadevno finančno leto, sprejme Svet po pregledu poročila o letnih računih.
6. Podrobna pravila za izvajanje revizije so določena v finančnih predpisih.
Člen 37
Sporazum o sedežu
Potrebne ureditve glede namestitve, ki jo je treba priskrbeti Europolu v državi sedeža ter glede prostorov, ki naj mu jih navedena država omogoči, so skupaj s posebnimi pravili, ki v državi Europolovega sedeža veljajo za člane Europolovih organov, njegove namestnike direktorja, uslužbence in njihove družinske člane, opredeljene v sporazumu o sedežu med Europolom in Kraljevino Nizozemsko, ki se sklene po sprejetju soglasnega dovoljenja s strani Upravnega odbora.
NASLOV VI
ODGOVORNOST IN PRAVNO VARSTVO
Člen 38
Odgovornost za nepooblaščeno ali nepravilno obdelavo podatkov
1. Vsaka država članica je v skladu z nacionalno zakonodajo odgovorna za vsako škodo, povzročeno posamezniku, ki je posledica pravnih ali dejanskih napak v podatkih, shranjenih ali obdelanih v Europolu. Samo država članica, v kateri se je zgodila povzročitev škode, je lahko tožena za povračilo škode, ki jo vloži oškodovana stranka pred sodiščem, ki spada pod pristojnost nacionalne zakonodaje vpletene države članice. Država članica se ne sme zagovarjati, da je druga država članica prenesla nepravilne podatke, da bi se izognila lastni odgovornosti v okviru svoje nacionalne zakonodaje v zvezi z oškodovano stranko.
2. Če so te pravne ali dejanske napake posledica napačno sporočenih podatkov ali neuspele izpolnitve obveznosti iz te konvencije s strani ene ali več držav članic ali posledica nepooblaščenega ali nepravilnega shranjevanja ali obdelovanja s strani Europola, so Europol ali druge države članice obvezne na zahtevo izplačati zneske v obliki odškodnin, razen če je podatke uporabila država članica, na področju katere je bila povzročena škoda s kršenjem te konvencije.
3. Vsak spor med navedeno državo članico in Europolom ali drugo državo članico glede načela ali zneska odplačila se naslovi na Upravni odbor, ki zadevo razreši z dvotretjinsko večino.
Člen 39
Druge vrste odgovornosti
1. Europolove pogodbene odgovornosti ureja zakon, ki velja za posamezno pogodbo.
2. V primeru nepogodbenih odgovornosti je Europol obvezen, neodvisno od vsake odgovornosti iz člena 38, popraviti vsako škodo, ki je nastala zaradi napak njegovih organov, namestnikov direktorja ali njegovih uslužbencev pri opravljanju njihovih dolžnosti, v kolikor jih je s tem mogoče bremeniti in ne glede na različne postopke za zahtevo odškodnine, ki obstajajo po zakonodaji države članice.
3. Oškodovana stranka ima pravico zahtevati, da se Europol od tožbe vzdrži ali jo zavrže.
4. Nacionalna sodišča držav članic, pristojna za reševanje sporov, ki se nanašajo na odgovornost Europola, kot je določeno v tem členu, so določena na podlagi ustreznih določb Bruseljske konvencije z dne 27. septembra 1968 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in trgovinskih zadevah, kasneje spremenjenimi s Pogodbami o pristopu.
Člen 40
Reševanje sporov
1. O sporih med državami članicami glede razlage ali uporabe te konvencije na začetni stopnji razpravlja Svet v skladu s postopkom iz Naslova VI Pogodbe o Evropski uniji z namenom najti rešitev.
2. Kadar takšni spori niso razrešeni v šestih mesecih, se države članice, ki so stranke v sporu, z medsebojnim sporazumom odločijo o načinih, po katerih naj se spori razrešijo.
3. Določbe o pritožbah, na katere opozarjajo pravila v zvezi s pogoji zaposlitve, ki veljajo za začasno in pomožno osebje Evropskih skupnosti veljajo s potrebnimi spremembami tudi za osebje Europola.
Člen 41
Privilegiji in imunitete
1. Europol, člani njegovih organov in namestniki direktorjev ter uslužbenci Europola uživajo privilegije in imunitete pri opravljanju svoji nalog v skladu s protokolom, ki določa pravila za uporabo v vseh državah članicah.
2. Kraljevina Nizozemska in druge države članice pod istimi pogoji sklenejo, da se uradnikom za zvezo, ki jih predlagajo druge države članice, kot tudi njihovim družinskim članom, podelijo tisti privilegiji in imunitete, potrebne za ustrezno opravljanje nalog uradnikov za zvezo v Europolu.
3. Protokol iz odstavka 1 sprejme Svet soglasno v skladu s postopkom iz Naslova VI Pogodbe o Evropski uniji, odobrijo pa ga države članice v skladu z ustavnimi pravili vsake izmed njih.
NASLOV VII
KONČNE DOLOČBE
Člen 42
Odnosi s tretjimi državami in tretjimi organi
1. Kolikor je pomembno za opravljanje nalog iz člena 3, Europol vzpostavi in vzdržuje medsebojne odnose s tretjimi organi v smislu točk 1 in 3 člena 10(4). Upravni odbor soglasno sestavi pravila, ki urejajo takšne odnose. Ta določba ne vpliva na člen 10(4) in (5) ter člen 18(2); izmenjave osebnih podatkov se izvršijo le v skladu z določbami iz Naslovov II do IV te konvencije.
2. Kolikor je to potrebno za opravljanje nalog iz člena 3, Europol lahko tudi vzpostavi in vzdržuje odnose s tretjimi državami in tretjimi organi v smislu točk 4, 5, 6 in 7, člena 10(4). Po prejetju mnenja Upravnega odbora, Svet soglasno in v skladu s postopkom iz Naslova VI Pogodbe o Evropski uniji, sestavi pravila, ki urejajo odnose iz prvega stavka. Tretji stavek odstavka 1 se uporablja s potrebnimi spremembami.
Člen 43
Spremembe Konvencije
1. V skladu s postopkom iz Naslova VI Pogodbe o Evropski uniji se Svet na predlog države članice in po posvetu z Upravnim odborom soglasno odloči v okviru člena K.1(9) Pogodbe o Evropski uniji o vseh spremembah te konvencije, ki jih predlaga državam članicam, da naj jih sprejmejo v skladu s svojimi ustavnimi pravili.
2. Spremembe začnejo veljati v skladu s členom 45(2) te konvencije.
3. Svet pa se lahko soglasno v skladu s postopkom iz Naslova VI Pogodbe o Evropski uniji odloči, na pobudo države članice in po tem, ko je o zadevi že razpravljal Upravni odbor, za razširitev, spremembo ali dopolnitev opredelitev oblik kriminala iz priloge. Poleg tega se lahko odloči za uvedbo opredelitev novih oblik kriminala, navedenih v prilogi.
4. Generalni sekretar Sveta Evropske unije uradno obvesti vse države članice o datumu začetka veljavnosti sprememb.
Člen 44
Pridržki
V zvezi s to konvencijo niso dovoljeni nobeni pridržki.
Člen 45
Začetek veljavnosti
1. To konvencijo sprejmejo države članice v skladu s svojimi ustavnimi pravili.
2. Države članice uradno obvestijo depozitarja o zaključku vseh postopkov, ki so v skladu z njihovimi ustavnimi pravili potrebni za sprejem te konvencije.
3. Ta konvencija začne veljati prvega dne v mesecu, ki sledi izteku trimesečnega obdobja po priglasitvi iz odstavka 2 države članice, ki je kot član Evropske unije na dan sprejetja akta o sestavi te konvencije s strani Sveta, zadnja, ki izpolni naveden pogoj.
4. Brez vpliva na odstavek 2 Europol ne prevzema dejavnosti iz te konvencije do začetka veljavnosti zadnjega izmed aktov iz členov 5(7), 10(1), 24(7), 30(3), 31(1), 35(9), 37 ter 41(1) in (2).
5. Ko Europol prevzame svoje dejavnosti, se zaključijo dejavnosti Europol službe za droge v okviru skupnih nalog, ki veljajo za Europol službo za droge z dne 10. marca 1995. Hkrati postane last Europola vsa oprema, ki je financirana iz skupnega proračuna Europol službe za droge, ki jo je Europol služba za droge razvila ali izdelala ali ki ji jo je na brezplačno razpolago dala za stalno uporabo država sedeža.
6. Ko Svet sprejme akt o sestavi te konvencije, države članice, ki delujejo vsaka zase ali skupaj, sprejmejo pripravljalne ukrepe v okviru svoje nacionalne zakonodaje, ki so potrebni za začetek Europolovih dejavnosti.
Člen 46
Pristop novih držav članic
1. Ta konvencija je odprta za pristop katere koli države, ki postane članica Evropske unije.
2. Besedilo te konvencije v jeziku države pristopnice, ki ga sestavi Svet Evropske unije, je enako verodostojno.
3. Listine o pristopu se predajo depozitarju.
4. Ta konvencija, ob upoštevanju vsake države pristopnice, začne veljati prvega dne v mesecu, ki sledi izteku trimesečnega obdobja po dnevu predaje listin o pristopu ali na dan začetka veljavnosti te konvencije, če ta že ni začela veljati v času izteka navedenega obdobja.
Člen 47
Depozitar
1. Generalni sekretar Sveta Evropske unije prevzame naloge depozitarja te konvencije.
2. Depozitar v Uradnem listu Evropskih skupnosti objavi priglasitve, listine ali sporočila, ki veljajo za to konvencijo.
V potrditev tega so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali to konvencijo.
V Bruslju, dne šestindvajsetega julija leta tisoč devetsto petindevetdeset, v enem izvodu, v danskem, nizozemskem, angleškem, finskem, francoskem, nemškem, grškem, irskem, italijanskem, portugalskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer je vsako besedilo enako verodostojno, takšen originalni izvod pa ostane deponiran v arhivih generalnega sekretariata Sveta Evropske unije.
PRILOGA
iz člena 2
Seznam resnih oblik mednarodnega kriminala, ki jih lahko rešuje Europol poleg tistih, ki so že predvidene v členu 2(2) v skladu s cilji Europola iz člena 2(1).
Zoper življenje, telo ali osebno svobodo:
– umor, hude telesne poškodbe,
– nedovoljeno trgovanje s človeškimi organi in tkivi,
– ugrabitev, nezakonito zadrževanje in jemanje talcev,
– rasizem in ksenofobija.
Zoper lastnino ali javnim dobrinam, vključno z goljufijo:
– organiziran rop,
– nedovoljen promet kulturnih dobrin, vključno s starinami in umetninami,
– prevare in goljufije,
– grožnje in izsiljevanje,
– ponarejanje in piratstvo,
– ponarejanje uradnih dokumentov in trgovina z njimi,
– ponarejanje denarja in plačilnih sredstev,
– računalniški kriminal,
– korupcija.
Nezakonito trgovanje in škoda, povzročena v okolju:
– nedovoljena trgovina z orožjem, strelivom in eksplozivi,
– nedovoljena trgovina z ogroženimi živalskimi vrstami,
– nedovoljena trgovina z ogroženimi rastlinskimi vrstami in podvrstami,
– okolje-varstveni kriminal,
– nedovoljena trgovina s hormonskimi snovmi in drugimi spodbujevalci rasti.
Poleg tega, v skladu s členom 2(2), posredovanje napotkov Europolu, naj rešuje eno izmed zgoraj naštetih oblik kriminala, pomeni, da je Europol prav tako pristojen za reševanje sorodnih dejavnosti pranja denarja in z njim povezanih kaznivih dejanj.
Upoštevajoč oblike kriminala, naštete v členu 2(2) za namene konvencije:
– "kriminal, povezan z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi" pomeni kazniva dejanja, našteta v členu 7(1) Konvencije o fizični zaščiti jedrskega materiala, podpisane na Dunaju in v New Yorku 3. marca 1980, ki velja za jedrski in/ali radioaktivni material, opredeljen v členu 197 pogodbe Euratom in Direktive 80/836/Euratom z dne 15. julija 1980,
– "nezakonito tihotapljenje imigrantov" pomeni dejavnosti, s katerimi se namerno za finančni dobiček omogoči vstop v, bivanje ali zaposlitev na ozemlju držav članic Evropske Unije, v nasprotju s pravili in pogoji, ki veljajo v državah članicah,
– "trgovina z ljudmi" pomeni izpostavljanje osebe pravemu in nezakonitemu vplivu drugih oseb z uporabo nasilja ali groženj ali z zlorabo oblasti ali intrigo z namenom izkoriščanja prostitucije, oblik spolnega izkoriščanja in zlorabe mladoletnikov ali trgovine z zapuščenimi otroki,
– "kriminal, povezan z motornimi vozili" pomeni krajo ali odtujitev motornih vozil, tovornjakov, poltovornih vozil, tovorov tovornjakov ali poltovornih vozil, avtobusov, motornih koles, prikolic in kmetijskih vozil, delovnih vozil in rezervnih delov za takšna vozila, ter sprejemanje in skrivanje teh predmetov,
– "nezakonite dejavnosti pranja denarja" pomenijo kazniva dejanja, našteta v členu 6(1) do (3) Konvencije Sveta Evrope o pranju denarja, iskanju, zajetju in zaplembi postopkov iz kriminala, podpisane v Strasbourgu, dne 8. novembra 1990.
Oblike kriminala iz člena 2 in te Priloge ocenijo pristojni nacionalni organi v skladu z nacionalno zakonodajo držav članic, ki jim pripadajo.
Izjava
o členu 40(2)
"Naslednje države članice se strinjajo, da bodo v takšnih primerih sistematično predložile spor Sodišču evropskih skupnosti:
– Kraljevina Belgija,
– Kraljevina Danska,
– Zvezna republika Nemčija,
– Helenska republika,
– Kraljevina Španija,
– Francoska republika,
– Irska,
– Italijanska republika,
– Veliko vojvodstvo Luksemburg,
– Kraljevina Nizozemska,
– Republika Avstrija,
– Portugalska republika,
– Republika Finska,
– Kraljevina Švedska."
3. člen
Republika Slovenija izjavlja, da bo v primerih iz drugega odstavka 40. člena konvencije spor med Republiko Slovenijo in državo članico, ki bo stranka v sporu, predložila v reševanje Sodišču evropskih skupnosti.
4. člen
Nacionalna enota, določena v 4. členu konvencije, je pristojna enota Generalne policijske uprave v Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije - Policiji. Pri opravljanju svojih nalog sodeluje s pristojnima enotama Ministrstva za finance Republike Slovenije, odgovornima za področji carinskih zadev in preprečevanja pranja denarja.
5. člen
Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije.
6. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
Številka: 212-05/04-40/1
Ljubljana, dne 20. maja 2004
EPA 1297-III
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor
| Zadnja sprememba: 04/20/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |