Sprejet zakon

Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni

EVIDENČNI PODATKI

ZAKON

O RATIFIKACIJI MEDNARODNE KONVENCIJE O ODGOVORNOSTI IN NADOMESTILU ŠKODE V ZVEZI S PREVOZOM NEVARNIH IN ZDRAVJU ŠKODLJIVIH SNOVI PO MORJU, 1996 (MKONŠ)

1. člen

Ratificira se Mednarodna konvencija o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju, sklenjena 3. maja 1996 v Londonu.

2. člen

Besedilo konvencije se v izvirniku v angleškem jeziku in prevodu v slovenskem jeziku glasi:

MEDNARODNA KONVENCIJA O ODGOVORNOSTI IN NADOMESTILU ŠKODE V ZVEZI S PREVOZOM NEVARNIH IN ZDRAVJU ŠKODLJIVIH SNOVI PO MORJU, 1996

DRŽAVE POGODBENICE TE KONVENCIJE,

ZAVEDAJOČ SE nevarnosti, ki jih povzroča prevoz nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju po vsem svetu,

PREPRIČANE, da je treba zagotoviti primerno, hitro in učinkovito nadomestilo škode osebam, ki so utrpele škodo, ki so jo povzročili incidenti pri prevozu takih snovi po morju,

V ŽELJI, da se sprejmejo enotna mednarodna pravila in postopki za reševanje vprašanj odgovornosti in nadomestil za tako povzročeno škodo,

UPOŠTEVAJOČ, da je treba ekonomske posledice škode, povzročene s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju, razdeliti med zadevni sektor pomorskih prevozov in s tovorom povezane interese,

SO SE SPORAZUMELE, kakor sledi:

Poglavje I

SPLOŠNE DOLOČBE

Opredelitve

Člen 1

Za uporabo te konvencije:

1 »Ladja« pomeni katero koli ladjo in plovilo katere koli vrste, ki je namenjeno plovbi po morju.

2 »Oseba« pomeni fizično ali pravno osebo javnega ali zasebnega prava, vključno z državo ali njenimi ozemeljskimi skupnostmi.

3 »Lastnik« pomeni osebo ali osebe, ki so vpisane v ladijski register kot lastnik ladje ali, če vpisa ni, osebo ali osebe, ki so lastniki ladje. Vendar pa, če je ladja v lasti države in z njo upravlja družba, ki je v navedeni državi vpisana kot upravljavec ladje, pomeni »lastnik« tako družbo.

4 »Prejemnik« pomeni bodisi:

(a) osebo, ki fizično prevzame tovor, za katerega se plačuje prispevek, raztovorjen v pristaniščih in terminalih države pogodbenice; če v času prevzema oseba, ki fizično prevzame tovor, nastopa kot zastopnik za drugo osebo, ki je v pristojnosti katere koli države pogodbenice, potem se za prejemnika šteje naročnik, če seveda zastopnik razkrije naročnika Skladu HNS; ali

(b) osebo v državi pogodbenici, ki skladno z nacionalno zakonodajo te države pogodbenice velja za prejemnika tovora, za katerega se plačuje prispevek, raztovorjenega v pristaniščih in terminalih države pogodbenice, če je celotni tovor, za katerega se plačuje prispevek, prevzet skladno s to nacionalno zakonodajo, v bistvu isti kot tisti, ki bi bil prevzet pod (a).

5 »Nevarne in zdravju škodljive snovi« (HNS) pomeni:

(a) vse snovi, materiale in predmete, ki se prevažajo na ladijskem krovu, iz (i) do (vii) spodaj:

(i) olja, ki se prevažajo v razsutem stanju, navedena v dodatku I k Prilogi I k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij, 1973, kakor je bila spremenjena z zadevnim Protokolom iz leta 1978, skladno s spremembami;

(ii) zdravju škodljive tekoče snovi, ki se prevažajo v razsutem stanju, iz dodatka II k Prilogi II k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij, 1973, kakor je bila spremenjena z zadevnim Protokolom iz leta 1978, skladno s spremembami, in tiste snovi in mešanice, ki so začasno uvrščene v kategorijo onesnaževanja A, B, C in D skladno s pravilom 3(4) navedene Priloge II;

iii) nevarne tekoče snovi, ki se prevažajo v razsutem stanju, navedene v poglavju 17 Mednarodnega kodeksa za gradnjo in opremo ladij za prevoz nevarnih kemikalij, ki se prevažajo v razsutem stanju, 1983, skladno s spremembami, in nevarne proizvode, za katere zadevna uprava in pristaniške uprave predpisujejo predhodne primerne pogoje prevoza skladno z odstavkom 1.1.3 Kodeksa;

(iv) nevarne, tvegane in škodljive snovi, materiale in predmete v pakirani obliki, ki so zajeti v Mednarodnem kodeksu za prevoz nevarnih snovi po morju, skladno s spremembami;

(v) utekočinjene pline iz poglavja 19 Mednarodnega kodeksa za gradnjo in opremo ladij za prevoz nevarnih utekočinjenih plinov, ki se prevažajo v razsutem stanju, 1983, skladno s spremembami, in proizvode, za katere zadevna uprava in pristaniške uprave predpisujejo predhodne primerne pogoje prevoza skladno z odstavkom 1.1.6 Kodeksa;

(vi) tekoče snovi, ki se prevažajo v razsutem stanju, katerih plamenišče ne presega 60 °C (izmerjeno s preizkusom zaprte skodelice);

(vii) trdne materiale v razsutem stanju s kemičnim tveganjem, zajete v dodatku B Kodeksa za varno ravnanje s trdnimi gorivi v razsutem stanju, skladno s spremembami, kolikor za te snovi veljajo določbe Mednarodnega kodeksa za prevoz nevarnih snovi po morju, kadar se prevažajo v pakirani obliki; in

(b) ostanke predhodnega razsutega tovora snovi iz (a)(i) do (iii) in (v) do (vii) zgoraj.

6 »Škoda« pomeni:

(a) izgubo življenja ali telesno poškodbo na krovu ali izven ladje, ki prevaža nevarne in zdravju škodljive snovi, ki so jo povzročile te snovi;

(b) izgubo ali poškodbo lastnine izven ladje, ki prevaža nevarne in zdravju škodljive snovi, ki so jo povzročile te snovi;

(c) izgubo ali škodo zaradi onesnaženja okolja, ki so ga povzročile nevarne in zdravju škodljive snovi, če je nadomestilo za degradacijo okolja, razen za izgubo dobička zaradi take degradacije, mejeno na stroške razumnih in že izvedenih ukrepov ali ukrepov, ki se bodo izvedli za ponovno vzpostavitev prejšnjega stanja; in

(d) stroške preventivnih ukrepov in nadaljnjo izgubo ali škodo, ki jo povzročijo preventivni ukrepi.

Kadar ni mogoče razumno ločiti med škodo, ki so jo povzročile nevarne in zdravju škodljive snovi, in škodo, ki so jo povzročili drugi dejavniki, velja, da so vso tako škodo povzročile nevarne in zdravju škodljive snovi, razen če in kolikor je škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki, vrsta škode iz člena 4(3).

V tem odstavku »so jo povzročile tiste snovi« pomeni, da so jo povzročile nevarne ali zdravju škodljive lastnosti snovi.

7 »Preventivni ukrepi« pomeni vse razumne ukrepe, ki jih izvede katera koli oseba po incidentu, da bi preprečila ali kar najbolj zmanjšala škodo.

8 »Incident« pomeni kateri koli dogodek ali niz dogodkov, ki izhajajo iz istega vira, zaradi katerega nastane škoda ali ki pomeni resno in neposredno grožnjo za nastanek škode.

9 »Prevoz po morju« pomeni obdobje od časa, ko nevarne in zdravju škodljive snovi vstopijo v kateri koli del opreme ladje, ob natovarjanju, do časa, ko prenehajo biti prisotne v katerem koli delu opreme ladje, ob raztovarjanju. Če ni uporabljena nobena ladijska oprema, se obdobje ustrezno začne in konča, ko nevarne in zdravju škodljive snovi prečkajo ladijsko ograjo.

10 »Tovor, za katerega se plačuje prispevek« pomeni katere koli nevarne in zdravju škodljive snovi, ki se prevažajo po morju kot tovor do pristanišča ali terminala na ozemlju države pogodbenice, in ki se raztovorijo v tej državi. Tranzitni tovor, ki se prenese neposredno ali prek pristanišča ali terminala, iz ene ladje na drugo, v celoti ali delno, se med prevozom iz pristanišča ali terminala prvotnega natovarjanja v pristanišče ali terminal končne namembnosti obravnava kot tovor, za katerega se plačuje prispevek, samo v zvezi s prevzemom na kraju končne namembnosti.

11 »Sklad HNS« pomeni Mednarodni sklad za nevarne in zdravju škodljive snovi, ustanovljen po členu 13.

12 »Obračunska enota« pomeni posebno pravico črpanja skladno z opredelitvijo Mednarodnega denarnega sklada.

13 »Država ladijskega registra« pomeni v zvezi z ladjo, ki je vpisana v register, državo ladijskega registra, in v zvezi z ladjo, ki ni vpisana v register, državo, za katero ima ladja pravico, da pluje pod njeno zastavo.

14 »Terminal« pomeni kateri koli kraj za skladiščenje nevarnih in zdravju škodljivih snovi, prevzetih s sredstva za prevoz po vodi, vključno s katerim koli plavajočim objektom, povezanim s takim krajem po cevovodu ali kako drugače.

15 »Direktor« pomeni direktorja Sklada HNS.

16 »Organizacija« pomeni Mednarodno pomorsko organizacijo.

17 »Generalni sekretar« pomeni generalnega sekretarja Organizacije.

Priloge

Člen 2

Priloge k tej konvenciji so sestavni del te konvencije.

Področje uporabe

Člen 3

Priloge se uporabljajo izključno:

(a) za vsako škodo, povzročeno na ozemlju države pogodbenice, vključno z njenim teritorialnim morjem;

(b) za škodo, ki se povzroči zaradi onesnaženja okolja, ki nastane v izključni ekonomski coni države pogodbenice, razglašeni skladno z mednarodnim pravom, ali, če država pogodbenica nima take cone, na območju onkraj teritorialnega morja in ob teritorialnem morju te države, ki ga opredeli ta država skladno z mednarodnim pravom in ki ne sega več kot 200 navtičnih milj od temeljnih črt, od katerih se meri širina teritorialnega morja;

(c) za drugo škodo kot za škodo, ki se povzroči zaradi onesnaženja okolja, ki nastane izven ozemlja katerekoli države, vključno z njenim teritorialnim morjem, če je to škodo povzročila snov, ki se je prevažala na krovu ladje, vpisane v ladijski register države pogodbenice, ali, v primeru ladje, ki ni vpisana v register, na krovu ladje, ki ima pravico do plutja pod zastavo države pogodbenice; in

(d) za preventivne ukrepe, kadar se sprejmejo.

Člen 4

1 Ta konvencija se uporablja za druge zahtevke, kot so zahtevki, ki izhajajo iz katere koli pogodbe za prevoz blaga in potnikov, v zvezi s škodo, ki nastane zaradi prevoza nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju.

2 Ta konvencija se ne uporablja, če so njene določbe neskladne z določbami prava, ki se uporablja v zvezi z odškodninskimi nadomestili delavcem ali programi socialnega varstva.

3 Ta konvencija se ne uporablja:

(a) za škodo, ki se povzroči zaradi onesnaženja, kakor je opredeljena v Mednarodni konvenciji o civilni odgovornosti za škodo, povzročeno z onesnaženjem z nafto, 1969, skladno s spremembami, ne glede na to, ali je zadevno nadomestilo po navedeni konvenciji plačljivo ali ne; in

(b) za škodo, ki jo povzročijo radioaktivni materiali razreda 7 bodisi iz Mednarodnega kodeksa za prevoz nevarnih snovi po morju, skladno s spremembami, ali iz dodatka B Kodeksa za varno ravnanje s trdnimi gorivi v razsutem stanju, skladno s spremembami.

4 Z izjemo določb odstavka 5 se določbe te konvencije ne uporabljajo za vojne ladje, pomožno mornarico ali druge ladje v lasti ali upravljanju države, ki se začasno uporabljajo samo za nekomercialne vladne storitve.

5 Država pogodbenica se lahko odloči, da to konvencijo uporabi za svoje vojne ladje ali druga plovila iz odstavka 4, in v tem primeru o tem obvesti generalnega sekretarja, ob navedbi pogojev take uporabe.

6 V zvezi z ladjami v lasti države pogodbenice, ki se uporabljajo v komercialne namene, za vsako državo velja, da je lahko predmet tožbe v smislu pristojnosti iz člena 38, in da se odreče vsaki obrambi, ki temelji na njenem statusu suverene države.

Člen 5

1 Država lahko ob ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu k tej konvenciji ali kadar koli kasneje izjavi, da se ta konvencija ne uporablja za ladje:

(a) katerih bruto tonaža ne presega 200 ton; in

(b) ki prevažajo nevarne in zdravju škodljive snovi izključno v pakirani obliki; in

(c) med pristanišči ali objekti te države.

2 Kadar se dve sosednji državi dogovorita, da se ta konvencija ravno tako ne uporablja za ladje iz odstavka 1(a) in (b) med plovbo med pristanišči ali objekti teh držav, lahko ti državi razglasita, da izključitev iz uporabe te konvencije iz odstavka 1 zajema tudi ladje, navedene v tem odstavku.

3 Vsaka država, ki je dala izjavo po odstavku 1 ali 2, lahko kadar koli umakne to izjavo.

4 Izjava, dana po odstavku 1 ali 2, in umik izjave, dan po odstavku 3, se deponira pri generalnem sekretarju, ki jo/ga potem, ko začne veljati, sporoči direktorju.

5 Kadar država da izjavo po odstavku 1 ali 2 in je ne umakne, se nevarne in zdravju škodljive snovi, ki se prevažajo na krovu ladij iz zadevnega odstavka, ne obravnavajo kot tovor, za katerega se plačuje prispevek, za namen uporabe členov 18, 20, člena 21(5) ter člena 43.

6 Sklad HNS ni odgovoren za plačilo nadomestila za škodo, ki jo povzročijo snovi, ki jih prevaža ladja, za katere Konvencija ne velja skladno z izjavo, dano po odstavku 1 in 2, če:

(a) je škoda, skladno z opredelitvijo v členu 1, odstavek 6(a), (b) ali (c), povzročena na/v:

(i) ozemlju, vključno s teritorialnim morjem, države, ki je dala izjavo, ali v primeru sosednjih držav, ki so dale izjavo po odstavku 2, katere koli od njih; ali

(ii) izključni ekonomski coni, ali območju iz člena 3(b), države ali držav iz (i);

(b) škoda vključuje sprejete ukrepe za preprečevanje ali zmanjševanje take škode na najmanjšo možno mero.

Dolžnosti držav pogodbenic

Člen 6

Vsaka država pogodbenica zagotovi izpolnitev vseh zadevnih obveznosti in sprejme potrebne ukrepe po svoji zakonodaji, vključno s potrebnimi sankcijami, za učinkovito izvajanje vseh takih obveznosti.

Poglavje II

ODGOVORNOST

Odgovornost lastnika

Člen 7

1 Razen kot je predpisano v odstavkih 2 in 3, je tisti, ki je lastnik v času incidenta, odgovoren za škodo, ki jo povzročijo nevarne in zdravju škodljive snovi pri prevozu po morju na krovu ladje, če se, kadar je incident sestavljen iz niza incidentov istega izvora, odgovornost pripiše lastniku ob prvem izmed teh incidentov.

2 Lastnik ne nosi odgovornosti, če lastnik dokaže, da:

(a) je škoda nastala zaradi vojne, sovražnosti, državljanske vojne, upora ali naravnega pojava izjemnega, neizogibnega in neukrotljivega značaja; ali

(b) je škodo v celoti povzročilo dejanje ali opustitev dejanja tretje osebe z namenom, da se povzroči škoda; ali

(c) je škoda v celoti nastala zaradi malomarnosti ali drugega protipravnega dejanja katere koli vlade ali drugega organa, odgovornega za vzdrževanje luči ali drugih navigacijskih pripomočkov, pri izvajanju svoje funkcije; ali

(d) je dejstvo, da vkrcevalec ali katera koli druga oseba ni dala informacij glede nevarne in zdravju škodljive narave vkrcanih snovi,

(i) povzročilo škodo, v celoti ali delno; ali

(ii) pripeljalo lastnika do tega, da ni sklenil zavarovalne police skladno s členom 12;

če niti lastnik niti njegovi uslužbenci ali zastopniki niso vedeli niti ni mogoče razumno sklepati, da so vedeli za nevarno in zdravju škodljivo naravo vkrcanih snovi.

3 Če lastnik dokaže, da je škoda v celoti ali delno nastala zaradi dejanja ali opustitve nekega dejanja osebe, ki je utrpela škodo, z namenom, da se povzroči škoda, ali zaradi malomarnosti te osebe, se lastnik lahko v celoti ali delno oprosti odgovornosti do te osebe.

4 Odškodninski zahtevki zoper lastnika se vložijo izključno skladno s tem.

5 Skladno z odstavkom 6 se ne sme vložiti noben odškodninski zahtevek, po tej konvenciji ali sicer, zoper:

(a) uslužbence ali zastopnike lastnika ali člane posadke;

(b) pilota ali katero koli drugo osebo, ki opravlja storitve za ladjo, ne da bi bila član posadke;

(c) katerega koli zakupnika (kakor koli opisanega, vključno z zakupnikom ladijskega prostora), upravitelja ali operaterja ladje;

(d) katero koli osebo, ki opravlja reševalne operacije s privolitvijo lastnika ali po navodilih pristojnega organa oblasti;

(e) katero koli osebo, ki izvaja preventivne ukrepe; in

(f) uslužbence ali zastopnike oseb iz (c), (d) in (e);

razen v primerih, če škoda nastane zaradi njihovega osebnega dejanja ali opustitve dejanja, ki se zagreši z namenom povzročiti to škodo, ali zaradi nepremišljenosti in ob poznavanju dejstva, da bo zato po vsej verjetnosti nastala taka škoda.

6 Nič v tej konvenciji ne posega v morebitne obstoječe pravice ali možnosti nadomestila, ki jih lahko uveljavlja lastnik do katere koli tretje osebe, kar vključuje, vendar se ne omejuje na vkrcevalca ali prejemnika snovi, ki je povzročila škodo, ali osebe iz odstavka 5.

Incidenti, v katere sta vpleteni dve ali več ladij

Člen 8

1 Kadar je nastala škoda rezultat incidenta, v katerega sta vpleteni dve ali več ladij, od katerih vse prevažajo nevarne in zdravju škodljive snovi, je za škodo odgovoren vsak lastnik, razen v primeru oprostitve po členu 7. Lastniki so skupno in posamično odgovorni za vso tako škodo, ki je ni mogoče razumno ločiti.

2 Vendar pa imajo lastniki pravico do omejitve odgovornosti, ki velja za vsakega od njih po členu 9.

3 Nič v tem členu ne posega v morebitno pravico ali možnost nadomestila, ki jo lastnik lahko uveljavlja proti kateremu koli drugemu lastniku.

Omejitev odgovornosti

Člen 9

1 Lastnik ladje je upravičen do omejitve odgovornosti po tej konvenciji za katero koli posamični incident do skupne vsote, ki se izračuna, kakor sledi:

(a) 10 milijonov obračunskih enot za ladjo, katere tonaža ne presega 2000 enot; in

(b) za ladjo, katere tonaža presega navedeno, naslednjo vsoto poleg tiste iz (a):

– za vsako enoto tonaže od 2001 do 50000 enot tonaže, 1500 obračunskih enot;

– za vsako enoto tonaže nad 50000 enot tonaže, 360 obračunskih enot;

vendar le, če ta skupna vsota v nobenem primeru ne preseže 100 milijonov obračunskih enot.

2 Lastnik ni upravičen do omejitve odgovornosti po tej konvenciji, če se dokaže, da je škoda nastala zaradi osebnega dejanja ali opustitve dejanja lastnika, ki se zagreši z namenom povzročiti to škodo, ali zaradi nepremišljenosti in ob poznavanju dejstva, da bo zato po vsej verjetnosti nastala taka škoda.

3 Da bi lahko izkoristil omejitev iz odstavka 1, lastnik osnuje sklad za skupno vsoto, ki pomeni omejitev odgovornosti, določeno skladno z odstavkom 1, pri sodišču ali pristojnem organu katere koli države pogodbenice, v kateri se vloži tožba po členu 38 ali, če se ne vloži tožba, pri katerem koli sodišču ali pristojnem organu v kateri koli državi pogodbenici, v kateri se lahko vloži tožba po členu 38. Sklad se lahko ustanovi bodisi s pologom vsote ali ob predložitvi bančne garancije ali drugega jamstva, ki je sprejemljivo po zakonodaji države pogodbenice, v kateri se sklad ustanovi, in za katerega sodišče ali drug pristojni organ meni, da je ustrezno.

4 Skladno z določbami člena 11 se sklad razdeli med vlagatelje zahtevkov sorazmerno z zneski njihovih ugotovljenih zahtevkov.

5 Če je, kot rezultat zadevnega incidenta, pred razdelitvijo sklada lastnik ali kateri koli od uslužbencev ali zastopnikov lastnika ali katera koli oseba, ki lastniku daje zavarovanje ali drugo obliko finančnega jamstva, plačala nadomestilo za škodo, ta oseba po načelu subrogacije pridobi, do višine zneska, ki ga je plačala, pravice, ki bi jih po tej konvenciji imela oseba, ki bi ji pripadlo tako nadomestilo.

6 Pravico do subrogacije iz člena 5 lahko izkoristi tudi druga oseba, ki ni navedena zgoraj, za kateri koli morebitni znesek nadomestila za škodo, ki ga je taka oseba plačala, vendar samo do mere, do katere je taka subrogacija dovoljena po veljavni nacionalni zakonodaji.

7 Kadar lastnik ali druge osebe ugotovijo, da bodo morda kasneje morale v celoti ali delno plačati tak znesek nadomestila, za katerega je mogoče izkoristiti pravico do subrogacije po odstavkih 5 ali 6, če bi bilo nadomestilo plačano pred razdelitvijo sklada, lahko sodišče ali drug pristojni organ države, v kateri se osnuje sklad, odredi začasno rezervacijo zadostne vsote, da zadevni osebi omogoči, da kdaj kasneje izterja zahtevek do sklada.

8 Zahtevki v zvezi z razumno nastalimi stroški ali prostovoljnimi razumnimi žrtvami lastnika, da bi preprečil ali kar se da zmanjšal škodo, imajo enak položaj kot drugi zahtevki do sklada.

9 (a) Zneski iz odstavka 1 se pretvorijo v nacionalno valuto na podlagi vrednosti te valute, s sklicem na posebno pravico črpanja, na datum ustanovitve sklada iz odstavka 3. Vrednost nacionalne valute, v smislu posebne pravice črpanja, za državo pogodbenico, ki je članica Mednarodnega denarnega sklada, se izračuna skladno z metodo vrednotenja, ki jo je uporabljal Mednarodni denarni sklad za svoje operacije in transakcije na zadevni datum. Vrednost nacionalne valute, v smislu posebne pravice črpanja, za državo pogodbenico, ki ni članica Mednarodnega denarnega sklada, se izračuna skladno z metodo, ki jo opredeli ta država.

(b) Kljub temu pa lahko država pogodbenica, ki ni članica Mednarodnega denarnega sklada in katere pravo ne dovoljuje uporabe določb odstavka 9(a), ob času ratifikacije, sprejetja, odobritve ali pristopa k tej konvenciji ali kadar koli kasneje, izjavi, da je obračunska enota iz odstavka 9(a) enaka znesku 15 zlatih frankov. Zlati frank iz tega odstavka ustreza teži petinšestdeset in pol miligramov zlata na tisočino prečiščene kakovosti zlata devetsto. Pretvorba zlatega franka v nacionalno valuto se izvede skladno z zakonodajo te države.

(c) Izračun iz zadnjega stavka odstavka 9(a) in pretvorba iz odstavka 9(b) se izvedeta na način, po katerem je vrednost, izražena v nacionalni valuti države pogodbenice, čim bližja isti realni vrednosti zneskov iz odstavka 1, do katere bi prišli z uporabo prvih dveh stavkov odstavka 9(a). Države pogodbenice obvestijo generalnega sekretarja o načinu izračuna po odstavku 9(a) ali o rezultatu pretvorbe iz odstavka 9(b), kot je ustrezno, ko deponirajo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu k tej konvenciji, in kadar pride do spremembe v enem ali drugem.

10 V tem členu tonaža ladje pomeni bruto tonažo, ki se izračuna skladno s predpisi o izmeri tonaže iz Priloge I k Mednarodni konvenciji o izmeri ladij, 1969.

11 Zavarovalnica ali druga oseba, ki zagotovi finančno jamstvo, je upravičena do ustanovitve sklada skladno s tem členom pod istimi pogoji in z enakim učinkom, kot če bi ga ustanovil lastnik. Tak sklad se lahko oblikuje tudi, če lastnik ni upravičen do omejitve odgovornosti po določbah odstavka 2, vendar v tem primeru njegova ustanovitev ne posega v pravice nobenega vlagatelja zahtevka zoper lastnika.

Člen 10

1 Kadar lastnik po incidentu ustanovi sklad skladno s členom 9 in je upravičen do omejitve odgovornosti:

(a) nobena oseba z odškodninskim zahtevkom, ki izhaja iz tega incidenta, ne more uveljavljati nobene pravice do morebitnih drugih sredstev lastnika v zvezi s takim zahtevkom; in

(b) sodišče ali drug pristojni organ katere koli države pogodbenice odredi sprostitev vsake ladje ali drugega premoženja lastnika, zaplenjenega v zvezi z odškodninskim zahtevkom, ki izhaja iz tega incidenta, in podobno sprosti morebitno varščino ali drugo jamstvo, ki je bilo predloženo z namenom izogniti se taki zaplembi.

2 Vendar se zgoraj navedeno uporabi samo, če ima vlagatelj zahtevka dostop do sodišča, ki upravlja s skladom, in če ima sklad dejansko razpoložljiva sredstva v zvezi z zahtevkom.

Smrt in poškodbe

Člen 11

Zahtevki v zvezi s smrtjo in telesno poškodbo imajo prednost pred drugimi zahtevki, razen kadar skupna vsota takih zahtevkov presega dve tretjini celotnega zneska, opredeljenega skladno s členom 9(1).

Obvezno zavarovanje lastnika

Člen 12

1 Lastnik ladje, ki je vpisana v ladijski register države pogodbenice in ki dejansko prevaža nevarne in zdravju škodljive snovi, mora imeti sklenjeno zavarovanje ali drugo finančno jamstvo, kakor je garancija pri banki ali podobni finančni ustanovi, v zneskih, ki se določijo z uporabo omejitev odgovornosti iz člena 9(1), za kritje odgovornosti za škodo po tej konvenciji.

2 Potrdilo o obveznem zavarovanju, ki priča o veljavnem zavarovanju ali drugem finančnem jamstvu skladno z določbami te konvencije, se izda vsaki ladji, potem ko ustrezni organ države pogodbenice ugotovi, da so izpolnjene zahteve odstavka 1. Za ladjo, ki vpisana v ladijski register v državi pogodbenici, potrdilo o obveznem zavarovanju izda ali overi ustrezni organ države ladijskega registra; za ladjo, ki ni vpisana v register v državi pogodbenici, ga lahko izda ali overi ustrezni organ katere koli države pogodbenice. To potrdilo o obveznem zavarovanju se izda v obliki, skladni z vzorcem iz Priloge I, in vsebuje naslednje podatke:

(a) ime ladje, razločevalno številko ali črke, ter pristanišče vpisa;

(b) ime in primarni kraj poslovanja lastnika;

(c) IMO identifikacijsko številko ladje;

(d) vrsto in trajanje jamstva;

(e) ime in glavni sedež zavarovalnice ali druge osebe, ki je izdala jamstvo, in, kadar je ustrezno, poslovalnico, kjer je bilo sklenjeno zavarovanje ali izdano jamstvo; in

(f) obdobje veljavnosti potrdila, ki ni daljše od obdobja veljavnosti zavarovanja ali drugega jamstva.

3 Potrdilo o obveznem zavarovanju je v uradnem jeziku ali jezikih države, ki ga je izdala. Če uporabljeni jezik ni niti angleščina niti francoščina niti španščina, naj besedilo vsebuje prevod v enega od teh jezikov.

4 Potrdilo o obveznem zavarovanju je na krovu ladje, kopija pa se deponira pri organih, ki vodijo evidenco o vpisu ladje, ali, če ladja ni vpisana v ladijski register v državi pogodbenici, pri organu države, ki izda ali overi potrdilo.

5 Zavarovanje ali drugo finančno jamstvo ne izpolnjuje zahtev tega člena, če lahko preneha iz drugih razlogov, kot je iztek obdobja veljavnosti zavarovanja ali jamstva, navedenega v potrdilu iz odstavka 2, pred iztekom treh mesecev od datuma, na katerega se organom iz odstavka 4 predloži obvestilo o njegovem prenehanju, razen če je bilo potrdilo o obveznem zavarovanju izdano v navedenem obdobju. Podobno se predhodne določbe uporabijo za vse morebitne spremembe, zaradi katerih zavarovanje ali jamstvo več ne izpolnjuje zahtev tega člena.

6 Država ladijskega registra, skladno z določbami tega člena, opredeli pogoje izdaje in veljavnosti potrdila o obveznem zavarovanju.

7 Potrdila o obveznem zavarovanju, ki jih izda ali overi organ države pogodbenice skladno z odstavkom 2, se v drugih državah pogodbenicah sprejmejo za namene te konvencije in zanje velja, da imajo enako veljavo kot potrdila o obveznem zavarovanju, ki so jih izdale te države same, tudi če so izdana ali overjena za ladjo, ki ni vpisana v ladijski register v državi pogodbenici. Država pogodbenica lahko kadar koli zahteva posvet z državo, ki je izdala ali overila potrdilo, če meni, da zavarovalnica ali porok, naveden v potrdilu o obveznem zavarovanju, finančno ni sposoben izpolniti obveznosti iz te konvencije.

8 Kateri koli odškodninski zahtevek se lahko vloži neposredno zoper zavarovalnico ali drugo osebo, ki zagotovi finančno jamstvo za lastnikovo odgovornost za škodo. V takem primeru lahko tožena stranka, tudi če lastnik ni upravičen do omejitve odgovornosti, izkoristi predpisano omejitev odgovornosti skladno z odstavkom 1. Tožena stranka lahko nadalje uporabi ugovore (razen stečaja ali likvidacije lastnika), do uporabe katerih bi bil upravičen lastnik. Nadalje tožena stranka lahko uporabi ugovor, da je škoda nastala zaradi namernega neprimernega ravnanja lastnika, vendar pa tožena stranka ne sme uporabiti nobenega drugega ugovora, do uporabe katere bi bila tožena stranka upravičena v postopku, ki bi ga proti toženi stranki sprožil lastnik. Tožena stranka ima v vsakem primeru pravico zahtevati, da se v postopek vključi lastnik.

9 Vsi morebitni zneski, ki jih zagotovi zavarovalnica ali drugo finančno jamstvo, ki se sklene skladno z odstavkom 1, so na razpolago izključno za poravnavo zahtevkov po tej konvenciji.

10 Država pogodbenica ne dovoli trgovati ladji, za katero se uporablja ta člen in ki pluje pod njeno zastavo, brez izdanega potrdila po odstavku 2 ali 12.

11 Skladno z določbami tega člena vsaka država pogodbenica v svoji nacionalni zakonodaji zagotovi, da ima vsaka ladja, ki vstopa v ali zapušča pristanišče na njenem ozemlju, ali ki vstopa v ali zapušča plavajoči objekt v njenem teritorialnem morju, ne glede na to, kje je vpisana v register, veljavno zavarovanje ali drugo jamstvo v višini, navedeni v odstavku 1.

12 Če se zavarovanje ali drugo finančno jamstvo ne vzdržuje za ladjo v lasti države pogodbenice, se za tako ladjo ne uporabijo zadevne določbe tega člena, vendar naj ima ladja na krovu potrdilo o obveznem zavarovanju, ki so ga izdali ustrezni organi države ladijskega registra, ki navaja, da je ladja v lasti te države in da ima ladja kritje odgovornosti v predpisanih mejah skladno z odstavkom 1. Tako potrdilo o obveznem zavarovanju naj bo kar se da skladno s predpisanim vzorcem iz odstavka 2.

Poglavje III

NADOMESTILA MEDNARODNEGA SKLADA ZA NEVARNE IN ZDRAVJU ŠKODLJIVE SNOVI (SKLAD HNS)

Ustanovitev Sklada HNS

Člen 13

1 Ustanovi se Mednarodni sklad za nevarne in zdravju škodljive snovi (Sklad HNS) z naslednjimi nameni:

(a) zagotavljanje nadomestil za škodo v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju, če zaščita, ki jo zagotavlja Poglavje II, ni zadostna ali ni razpoložljiva; in

(b) izvajanje povezanih nalog iz člena 15.

2 Skladu HNS se v vsaki državi pogodbenici prizna status pravne osebe, ki po zakonih te države lahko prevzame pravice in obveznosti ter vlogo stranke v pravnih postopkih pred sodišči te države. Vsaka država pogodbenica prizna direktorja za zakonitega predstavnika Sklada HNS.

Nadomestila

Člen 14

1 Pri izpolnjevanju svoje funkcije po členu 13(1)(a) Sklad HNS plača nadomestilo vsaki osebi, ki je utrpela škodo, če ta oseba ni mogla dobiti celotnega in ustreznega nadomestila za škodo skladno s poglavjem II:

(a) ker iz poglavja II ne izhaja odgovornost za škodo;

(b) ker je lastnik, ki je po poglavju II odgovoren za škodo, finančno nesposoben izpolniti obveznosti po tej konvenciji v celoti, in morebitno finančno jamstvo, ki se predloži po poglavju II, ne pokriva ali ne zadostuje za kritje odškodninskih zahtevkov; lastnik se obravnava kot finančno nesposoben za izpolnitev teh obveznosti in finančno jamstvo se obravnava kot nezadostno, če oseba, ki je utrpela škodo, ni mogla uveljaviti polne vsote pripadajočega ji nadomestila po poglavju II, potem ko je naredila vse potrebne korake v smislu izkoriščanja razpoložljivih zakonitih sredstev;

(c) ker škoda presega odgovornost lastnika po določbah poglavja II.

2 Razumno nastali stroški ali prostovoljne razumne žrtve lastnika, da bi preprečil ali kar se da zmanjšal škodo, se v tem členu obravnavajo kot škoda.

3 Sklad HNS nima nobene obveznosti iz predhodnih odstavkov, če:

(a) dokaže, da je škoda nastala zaradi vojne, sovražnosti, državljanske vojne ali upora, ali da so jo povzročile nevarne in zdravju škodljive snovi, ki so ušle ali jih je spustila vojna ladja ali druga ladja v lasti ali upravljanju države, in ki se je v času incidenta uporabljala samo v vladne nekomercialne namene; ali

(b) vlagatelj zahtevka ne more dokazati, da obstaja razumna verjetnost, da je škoda nastala zaradi incidenta, v katerega je bila vpletena ena ali več ladij.

4 Če Sklad HNS dokaže, da je škoda v celoti ali delno nastala zaradi dejanja ali opustitve nekega dejanja osebe, ki je utrpela škodo, z namenom, da se povzroči škoda, ali zaradi malomarnosti te osebe, se Sklad HNS lahko v celoti ali delno oprosti obveznosti do plačila nadomestila tej osebi. Sklad HNS se v vsakem primeru razbremeni do mere, do katere je bil oproščen lastnik po členu 7(3). Vendar pa ne obstaja nobena taka razbremenitev Sklada HNS glede preventivnih ukrepov.

5 (a) Razen, kadar je v pododstavku (b) predpisano drugače, je skupni

znesek nadomestila, ki ga plača Sklad HNS po tem členu za kateri koli posamični incident, omejen tako, da celotna vsota tega zneska in vsak znesek dejansko izplačanega nadomestila za škodo po poglavju II v obsegu uporabe te konvencije skladno s členom 3 ne presega 250 milijonov obračunskih enot.

(b) Skupni znesek nadomestila, ki ga plača Sklad HNS po tem členu za škodo, ki nastane zaradi naravnega pojava izjemnega, neizogibnega in neukrotljivega značaja, ne presega 250 milijonov obračunskih enot.

(c) Morebitne obresti, ki se pripišejo skladu, ustanovljenem skladno s členom 9(3), se ne upoštevajo pri izračunu največjega nadomestila, ki ga plača Sklad HNS po tem členu.

(d) Zneski v tem členu se pretvorijo v državno valuto na podlagi vrednosti te valute s sklicem na posebno pravico črpanja na datum sklepa skupščine Sklada HNS o prvem datumu plačila nadomestila.

6 Kadar znesek ugotovljenih zahtevkov do Sklada HNS presega skupni znesek nadomestil za plačilo po odstavku 5, se razpoložljivi znesek razdeli tako, da je sorazmerje med katerim koli ugotovljenim zahtevkom in zneskom nadomestila, ki ga dejansko prejme vlagatelj zahtevka po tej konvenciji, enako za vse vlagatelje zahtevkov. Zahtevki v zvezi s smrtjo in telesno poškodbo imajo prednost pred drugimi zahtevki, razen ko skupna vsota takih zahtevkov presega dve tretjini celotnega zneska, opredeljenega skladno z odstavkom 5.

7 Skupščina Sklada HNS lahko sklene, da se, v izjemnih primerih, nadomestilo po tej konvenciji lahko plača tudi, če lastnik ni ustanovil sklada skladno s poglavjem II. V takih primerih se uporabi odstavek 5(d), kot je ustrezno.

Povezane naloge Sklada HNS

Člen 15

Pri izpolnjevanju svoje funkcije po členu 13(1)(a) ima Sklad HNS naslednje naloge:

(a) preučevanje zahtevkov, vloženih zoper Sklad HNS;

(b) priprava ocene v obliki proračuna za vsako koledarsko leto, za:

izdatke:

(i) stroške in izdatke upravljanja Sklada v zadevnem letu in morebitni primanjkljaj iz poslovanja v preteklih letih; in

(ii) plačila, ki jih bo izvedel Sklad HNS v zadevnem letu;

prihodke:

(iii) presežke sredstev iz poslovanja v preteklih letih, vključno z morebitnimi obrestmi;

(iv) začetne prispevke, ki bodo plačani tekom leta;

(v) letne prispevke, po potrebi, za kritje proračunskega primanjkljaja; in

(vi) morebitne druge prihodke;

(c) ponuditi na zahtevo države pogodbenice pomoč, kot je potrebna zadevni državi, da takoj zagotovi ustrezno potrebno osebje, material in storitve, ki bodo državi omogočili sprejem ukrepov za preprečitev nastanka ali odpravo škode, nastale kot posledica incidenta, v zvezi s katerim se od Sklada HNS lahko zahteva, da plača nadomestilo po tej konvenciji; in

(d) zagotoviti pod pogoji, predpisanimi z internimi pravili, možnosti kreditiranja za izvajanje preventivnih ukrepov za preprečitev škode, ki nastane kot posledica konkretnega incidenta, v zvezi s katerim se od Sklada HNS lahko zahteva, da plača nadomestilo po tej konvenciji.

Splošne določbe o prispevkih

Člen 16

1 Sklad HNS ima splošni račun, ki je razdeljen na področja.

2 Sklad HNS ima, skladno s členom 19(3) in (4), tudi posebne račune za:

(a) nafto, skladno z opredelitvijo iz člena 1(5)(a)(i) (račun za nafto);

(b) utekočinjene zemeljske pline iz lahkih ogljikovodikov, kjer je osnovna sestavina metan (LNG) (račun za LNG); in

(c) utekočinjene naftne pline iz lahkih ogljikovodikov, kjer sta osnovni sestavini propan in butan (LPG) (račun za LPG).

3 Uvedejo se začetni prispevki in, po potrebi, letni prispevki v Sklad HNS.

4 Prispevki v Sklad HNS se vplačajo na splošni račun skladno s členom 18, na posebne račune skladno s členom 19, in na bodisi splošni račun bodisi posebne račune skladno s členoma 20 ali členom 21(5). Skladno s členom 19(6) se iz splošnega računa plačujejo nadomestila za škodo, ki jo povzročijo nevarne in zdravju škodljive snovi, ki se krijejo iz tega računa, iz posebnega računa pa se plačujejo nadomestila za škodo, ki jo povzročijo nevarne in zdravju škodljive snovi, ki se krijejo iz tega posebnega računa.

5 Za namene člena 18, člena 19(1)(a)(i) in (ii) ter (1)(c), člena 20 in člena 21(5), kadar količina neke vrste tovora, za katerega se plačuje prispevek, ki ga na ozemlju države pogodbenice prevzame katera koli oseba v koledarskem letu, ob seštevku količin iste vrste tovora, ki ga na ozemlju iste države pogodbenice v tistem letu prevzame povezana oseba ali osebe, presega omejitev, navedeno v ustreznih pododstavkih, ta oseba plača prispevke za dejansko količino, ki jo je prevzela, ne glede na to, da količina ni presegla zadevne omejitve.

6 »Povezana oseba« pomeni katero kolo hčerinsko družbo ali skupno nadzorovan pravni subjekt. Vprašanje, ali je oseba zajeta v tej opredelitvi, se določi z nacionalno zakonodajo zadevne države.

Splošne določbe o letnih prispevkih

Člen 17

1 Letni prispevki za splošni račun in za vsak posebni račun se pobirajo samo, kolikor je potrebno, za izplačila z zadevnega računa.

2 Skupščina opredeli letne prispevke, ki se plačajo skladno s členoma 18, 19 in členom 21(5), izračunajo pa se skladno z navedenimi členi na podlagi enot prevzetega tovora, za katerega se plačuje prispevek, ali, za tovore iz člena 19(1)(b), raztovorjenega tovora, za katerega se plačuje prispevek, v predhodnem koledarskem letu ali drugem letu, skladno s sklepom skupščine.

3 Skupščina opredeli celotni znesek letnih prispevkov, ki se vplačajo na splošni račun in na vsak posebni račun. Na podlagi tega sklepa direktor izračuna po posameznih državah pogodbenicah za vsako osebo, ki je zavezana plačilu prispevkov skladno s členom 18, členom 19(1) in členom 21(5), znesek letnega prispevka za to osebo na vsak račun, na podlagi fiksnega zneska za vsako enoto prijavljenega tovora, za katerega se plačuje prispevek, za to osebo v predhodnem koledarskem letu ali drugem letu, skladno s sklepom skupščine. Za splošni račun se zgoraj naveden fiksni znesek na enoto tovora, za katerega se plačuje prispevek, za vsako področje izračuna skladno s predpisi iz Priloge II k tej konvenciji. Za vsak posebni račun se zgoraj naveden fiksni znesek na enoto tovora, za katerega se plačuje prispevek, izračuna tako, da se celotni letni prispevek za plačilo na zadevni račun deli s celotno količino tovora, ki prispeva k temu računu.

4 Skupščina lahko predpiše tudi letne prispevke za stroške upravljanja in sprejme sklep o delitvi takih stroškov med področja splošnega računa in posebnih računov.

5 Skupščina prav tako odloča o delitvi zneskov, izplačanih kot nadomestila za škodo, ki jo povzročita dve ali več snovi, zajete v različnih računih ali področjih, med ustrezne račune in sektorje, na podlagi ocene obsega, v katerem je vsaka od vpletenih snovi prispevala k nastali škodi.

Letni prispevki na splošni račun

Člen 18

1 Za vsako državo pogodbenico, plača letne prispevke na splošni račun skladno s členom 16(5) vsaka oseba, ki je v zadevni državi v predhodnem koledarskem letu ali drugem letu, skladno s sklepom skupščine, prejemnik skupne količine tovora, za katerega se plačuje prispevek, ki presega 20 000 ton, razen snovi iz člena 19(1), ki spadajo na naslednja področja:

(a) trdni tovori v razsutem stanju iz člena 1(5)(a)(vii);

(b) snovi iz odstavka 2; in

(c) druge snovi.

2 Letne prispevke na splošni račun plačajo tudi osebe, ki bi morale plačati prispevke na posebni račun skladno s členom 19(1), če poslovanje s tem računom ne bi bilo odloženo ali ustavljeno skladno s členom 19. Vsak posebni račun, s katerim je bilo poslovanje odloženo ali ustavljeno po členu 19, predstavlja posebno področje na splošnem računu.

Letni prispevki na posebne račune

Člen 19

1 Skladno s členom 16(5) vsaka država pogodbenica plača letne prispevke na posebne račune:

(a) za račun za nafto,

(i) vsaka oseba, ki je v zadevni državi v predhodnem koledarskem letu ali drugem letu, skladno s sklepom skupščine, prejela skupno količino več kot 150 000 ton prispele nafte, skladno z opredelitvijo iz člena 1(3) Mednarodne konvencije o ustanovitvi Mednarodnega sklada za povrnitev škode, nastale zaradi onesnaženja z nafto, 1971, skladno s spremembami, in ki je ali bi bila zavezana plačilu prispevkov v Mednarodni sklad za povrnitev škode, nastale zaradi onesnaženja z nafto skladno s členom 10 navedene konvencije; in

(ii) vsaka oseba, ki je bila v zadevni državi v predhodnem koledarskem letu ali drugem letu, skladno s sklepom skupščine, prejemnik skupne količine več kot 20 000 ton druge nafte, ki se prevaža v razsutem stanju, iz Dodatka I k Prilogi I k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij, 1973, kakor je bila spremenjena z zadevnim Protokolom iz leta 1978, skladno s spremembami;

(b) v primeru LNG računa, vsaka oseba, ki je bila v predhodnem koledarskem letu ali drugem letu, skladno s sklepom skupščine, neposredno pred raztovarjanjem, lastnica tovora LNG, raztovorjenega v pristanišču ali terminalu te države;

(c) v primeru LPG računa, vsaka oseba, ki je bila v predhodnem koledarskem letu ali drugem letu, skladno s sklepom skupščine, v navedeni državi prejemnik LNG v skupni količini, ki presega 20 000 ton.

2 Skladno z odstavkom 3 se posebni računi iz odstavka 1 zgoraj začnejo voditi sočasno kot splošni račun.

3 Začetno poslovanje s posebnim računom iz člena 16(2) se odloži, dokler količine tovora, za katerega se plačuje prispevek, za navedeni račun v predhodnem koledarskem letu ali drugem letu, skladno s sklepom skupščine, ne presežejo naslednjih vrednosti:

(a) 350 milijonov ton tovora, za katerega se plačuje prispevek, za račun za nafto;

(b) 20 milijonov ton tovora, za katerega se plačuje prispevek, za račun za LNG; in

(c) 15 milijonov ton tovora, za katerega se plačuje prispevek, za račun za LPG.

4 Skupščina lahko ustavi poslovanje s posebnim računom, če:

(a) količine tovora, za katerega se plačuje prispevek, za ta račun v predhodnem koledarskem letu padejo pod ustrezno raven iz odstavka 3; ali

(b) ko po preteku šest mesecev od datuma zapadlosti prispevkov skupni neplačani prispevki za ta račun presegajo deset odstotkov zadnje terjatve za ta račun skladno z odstavkom 1.

5 Skupščina lahko obnovi poslovanje s posebnim računom, ki je bilo ustavljeno skladno z odstavkom 4.

6 Katera koli oseba, ki bi bila zavezana plačilu prispevkov na posebni račun, s katerim je bilo poslovanje odloženo skladno z odstavkom 3 ali ustavljeno skladno z odstavkom 4, plača zapadle prispevke za zadevni posebni račun na splošni račun. Za izračun prihodnjih prispevkov, odloženi ali ustavljeni posebni račun predstavlja novo področje na splošnem računu in zanj velja točkovni sistem HNS iz Priloge II.

Začetni prispevki

Člen 20

1 Za vsako državo pogodbenico velja, da se plačajo začetni prispevki v znesku, ki se za vsako osebo, ki je zavezana plačevanju prispevkov skladno s členom 16(5), členoma 18, 19 in členom 21(5), izračuna na podlagi fiksnega zneska, ki je enak za splošni račun in vsak posebni račun, za vsako enoto tovora, za katerega se plačuje prispevek, ali, v primeru LNG, raztovorjenega tovora, za katerega se plačuje prispevek, v navedeni državi, v koledarskem letu pred koledarskim letom, v katerem v navedeni državi začne veljati ta konvencija.

2 Fiksni znesek in enote za različna področja na splošnem računu kakor tudi za vsak posebni račun iz odstavka 1 opredeli skupščina.

3 Začetni prispevki se plačajo v treh mesecih po datumu, na katerega Sklad HNS za vsako državo pogodbenico izda račune za plačilo za osebe, zavezane plačevanju prispevkov skladno z odstavkom 1.

Poročila

Člen 21

1 Vsaka država pogodbenica zagotovi, da je vsaka oseba, ki je zavezana plačevanju prispevkov skladno s členoma 18, 19 ali odstavkom 5 tega člena, navedena na seznamu, ki ga pripravi in redno vodi direktor skladno z določbami tega člena.

2 Za namene iz odstavka 1 vsaka država pogodbenica direktorju sporoči v roku in na način, ki sta predpisana z internim pravilnikom Sklada HNS, ime in naslov vsake osebe, ki je zavezana plačevanju prispevkov za zadevno državo skladno s členoma 18, 19 ali odstavkom 5 tega člena, kakor tudi podatke o ustreznih količinah tovora, za katerega mora taka oseba plačati prispevke za predhodno koledarsko leto.

3 Za namene ugotavljanja, kdo so, v katerem koli času, osebe, ki so zavezane plačevanju prispevkov skladno s členoma 18, 19 ali odstavkom 5 tega člena, ter ugotavljanja, kadar je ustrezno, količin tovora, ki se upoštevajo za vsako tako osebo pri opredeljevanju zneska prispevka, pomeni seznam zadosten dokaz v njem navedenih dejstev.

4 Kadar država pogodbenica ne izpolni svojih obveznosti glede sporočanja informacij iz odstavka 2 direktorju in ima to za posledico finančno izgubo Sklada HNS, ima ta država pogodbenica odgovornost, da Skladu HNS povrne nastalo izgubo. Skupščina, na priporočilo direktorja, sprejme sklep o tem, ali naj država pogodbenica plača tako nadomestilo.

5 Za tovor, za katerega se plačuje prispevek, ki se prevaža iz enega pristanišča ali terminala države pogodbenice v drugo pristanišče ali terminal v isti državi za tamkajšnje raztovarjanje, imajo države pogodbenice možnosti, da Skladu HNS predložijo poročilo o letni skupni količini za vsak račun, kar zajema vse prevzeme tovora, za katerega se plačuje prispevek, vključno z morebitnimi količinami, za katere se plačujejo prispevki skladno s členom 16(5). Ob sporočilu država pogodbenica bodisi:

(a) obvesti Sklad HNS, da bo ta država Skladu HNS plačala skupni znesek za vsak račun za ustrezno leto v enem pavšalnem znesku; bodisi

(b) izda navodilo Skladu HNS, da izterja skupni znesek za vsak račun tako, da posamičnim prejemnikom ali, v primeru LNG, lastniku, ki raztovarja na območju pristojnosti te države pogodbenice, izstavi račune za plačilo za zneske, ki jih mora plačati vsak od njih. Te osebe
se opredelijo skladno z nacionalno zakonodajo te države.

Neplačevanje prispevkov

Člen 22

1 Za znesek vsakega prispevka za plačilo po členih 18, 19, 20 ali členu 21(5), ki je v zaostanku, se zaračunajo obresti po stopnji, ki se opredeli skladno z internim pravilnikom Sklada HNS, če se lahko v različnih okoliščinah predpišejo različne stopnje.

2 Kadar oseba, ki je zavezana plačevanju prispevkov skladno s členi 18, 19, 20 ali členom 21(5), ne izpolni obveznosti v zvezi s katerim koli takim prispevkom ali delom prispevka in je v zaostanku, direktor proti osebi v imenu HNS Sklada sproži vse potrebne postopke, vključno s sodnim postopkom, za izterjavo zapadlega zneska. Vendar, kadar je očitno, da je prispevajoča stranka, ki ne izpolnjuje obveznosti, nelikvidna ali če okoliščine to opravičujejo kako drugače, lahko skupščina, na priporočilo direktorja, sklene, da se proti prispevajoči osebi ne sprožijo ali nadaljujejo nobeni postopki.

Prostovoljna odgovornost držav pogodbenic za plačilo prispevkov

Člen 23

1 Brez vpliva na člen 21(5) lahko država pogodbenica kadar koli, ko deponira svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, ali kadar koli kasneje, izjavi, da prevzema odgovornost za obveznosti iz te konvencije za katero koli osebo, ki je zavezana plačevanju prispevkov skladno s členi 18, 19, 20 ali členom 21(5) za nevarne in zdravju škodljive snovi, prevzete ali raztovorjene na ozemlju te države. Taka izjava se da v pisni obliki in navaja, katere odgovornosti se prevzamejo.

2 Kadar se izjava iz odstavka 1 da pred začetkom veljavnosti te konvencije skladno s členom 46, se deponira pri generalnem sekretarju, ki jo po začetku veljavnosti te konvencije pošlje direktorju.

3 Izjava po odstavku 1, ki se da po začetku veljavnosti te konvencije, se deponira pri direktorju.

4 Država lahko umakne izjavo, ki jo je dala skladno s tem členom, tako da o tem pisno obvesti direktorja. Tako obvestilo začne veljati tri mesece po tem, ko ga je direktor prejel.

5 Vsaka država, ki je zavezana z izjavo, dano po tem členu, se v vseh postopkih, ki se sprožijo proti njej pred pristojnim sodiščem v zvezi z obveznostmi, navedenimi v izjavi, odreče imuniteti, ki bi jo sicer lahko uveljavila.

Organizacija in upravljanje

Člen 24

Sklad HNS ima skupščino in sekretariat, ki ga vodi direktor.

Skupščina

Člen 25

Skupščino sestavljajo vse države pogodbenice te konvencije.

Člen 26

Skupščina ima naslednje funkcije:

(a) na vsaki redni seji izvoli predsednika in dva podpredsednika, ki ostanejo na teh položajih do naslednje redne seje;

(b) skladno z določbami te konvencije določi svoj poslovnik;

(c) oblikuje, uporablja in pregleduje ustreznost internih in finančnih predpisov v zvezi z nameni Sklada HNS, kot so opisani v členu 13(1)(a), in povezanih nalog Sklada HNS iz člena 15;

(d) imenuje direktorja in ustvarja pogoje za imenovanje ustreznega drugega osebja, po potrebi, ter opredeljuje pogoje zaposlitve direktorja in drugega osebja;

(e) sprejme letni proračun, ki se pripravi skladno s členom 15(b);

(f) preuči in po potrebi odobri morebitna priporočila direktorja v zvezi z obsegom opredelitve tovora, za katerega se plačuje prispevek;

(g) imenuje revizorje in odobri računovodska poročila Sklada HNS;

(h) odobri poravnave zahtevkov do Sklada HNS, sprejema sklepe v zvezi z razdelitvijo razpoložljivega zneska za nadomestila med vlagatelje zahtevkov skladno s členom 14 ter opredeljuje pogoje za izplačilo začasnih plačil v zvezi z zahtevki, z namenom zagotavljanja čim prejšnjega plačila nadomestil oškodovancem;

(i) ustanovi Odbor za zahtevke za nadomestila z najmanj sedmimi in največ 15 člani ter vse potrebne začasne ali stalne podrejene organe, opredeli njegove naloge in odgovornosti ter mu izda potrebna pooblastila za izvajanje funkcij, ki so mu zaupane; ob imenovanju članov takega organa skuša skupščina zagotoviti enakovredno geografsko porazdelitev članov in zagotoviti ustrezno zastopanost držav pogodbenic; za delo takega podrejenega organa se, s potrebnimi spremembami, lahko uporabi poslovnik skupščine;

(j) opredeli, katere države, ki niso pogodbenice te konvencije, katere pridružene pogodbenice Organizacije in katere medvladne in mednarodne nevladne organizacije se pripustijo, brez pravic glasovanja, k udeležbi na sejah skupščine in podrejenih organov;

(k) izdaja navodila direktorju in podrejenim organom v zvezi z upravljanjem Sklada HNS;

(l) nadzoruje pravilno izvajanje te konvencije in svojih sklepov;

(m) vsakih pet let naredi pregled izvajanja te konvencije s posebnim poudarkom na uspešnosti delovanja sistema za izračun dajatev in mehanizma prispevkov za domačo trgovino; in

(n) opravlja druge funkcije, ki ji jih nalaga ta konvencija ali ki so sicer nujne za pravilno poslovanje Sklada HNS.

Člen 27

1 Redne seje skupščine potekajo enkrat v vsakem koledarskem letu na sklic direktorja.

2 Izredne seje skupščine skliče direktor na zahtevo najmanj ene tretjine članic skupščine in se lahko skličejo na lastno pobudo direktorja po posvetu s predsednikom skupščine. Direktor obvesti članice o takih sejah najmanj 30 dni vnaprej.

Člen 28

Za sklepčnost sej skupščine zadošča večina članic skupščine.

Sekretariat

Člen 29

1 Sekretariat obsega direktorja in drugo ustrezno potrebno osebje za upravljanje Sklada HNS.

2 Direktor je zakoniti predstavnik Sklada HNS.

Člen 30

1 Direktor je glavni upravni uradnik Sklada HNS. Skladno z navodili skupščine direktor opravlja tiste funkcije, ki jih direktorju nalagajo ta konvencija, interni pravilnik Sklada HNS in skupščina.

2 Direktor zlasti:

(a) imenuje potrebno osebje za upravljanje Sklada HNS;

(b) izvede vse potrebne ukrepe za pravilno upravljanje s sredstvi Sklada HNS;

(c) pobira prispevke za plačilo po tej konvenciji, pri čemer zlasti upošteva določbe člena 22(2);

(d) do potrebne mere rešuje zahtevke do Sklada HNS in izvaja druge funkcije Sklada HNS, najema storitve pravnih, finančnih in drugih strokovnjakov;

(e) izvede vse ustrezne ukrepe za reševanje zahtevkov do Sklada HNS, v mejah in pod pogoji, ki se predpišejo v internem pravilniku Sklada HNS, vključno s končno poravnavo zahtevkov brez predhodne odobritve skupščine, kadar je tako predpisano s pravilnikom;

(f) pripravi in skupščini predloži finančna poročila in ocene proračuna za vsako koledarsko leto;

(g) pripravi, v posvetu s predsednikom skupščine, in objavi poročilo o dejavnostih Sklada HNS v predhodnem koledarskem letu; in

(h) pripravi, zbere in razpošilja okrožnice dokumentov in informacij, ki jih utegnejo za svoje delo potrebovati skupščina in podrejeni organi.

Člen 31

Pri opravljanju svojih dolžnosti direktor in osebje ter strokovnjaki, ki jih imenuje direktor, ne smejo prositi za navodila niti prejeti navodil od katere koli vlade ali katerega koli organa izven Sklada HNS. Ne smejo delovati na način, ki bi negativno vplival na njihov položaj mednarodnih uradnikov. Vsaka država pogodbenica se zase zaveže, da bo spoštovala izključno mednarodni značaj odgovornosti direktorja in osebja ter strokovnjakov, ki jih imenuje direktor, in da ne bo skušala vplivati nanje pri izvajanju njihovih dolžnosti.

Finance

Člen 32

1 Vsaka država pogodbenica krije plačo, potne in druge stroške svoje delegacije v skupščini in svojih predstavnikov v podrejenih organih.

2 Vsi drugi stroški, ki nastanejo pri poslovanju Sklada HNS, se krijejo iz Sklada HNS.

Glasovanje

Člen 33

Za glasovanje v skupščini se uporabljajo naslednje določbe:

(a) vsaka članica ima po en glas;

(b) razen, kadar je s členom 34 predpisano drugače, se sklepi skupščine sprejemajo z večino glasov članic, ki so prisotne in glasujejo;

(c) sklepi, za katere se zahteva dvotretjinska večina, se sprejmejo z dvotretjinsko večino prisotnih članic; in

(d) v tem členu izraz »prisotne članice« pomeni »članice, ki so prisotne na seji ob času glasovanja«, in izraz »članice, ki so prisotne in glasujejo« pomeni »članice, ki so prisotne in se izrečejo za ali proti«. Članice, ki se vzdržijo glasovanja, se obravnavajo, kot da niso glasovale.

Člen 34

Naslednji sklepi skupščine se sprejemajo z dvotretjinsko večino:

(a) sklep po členu 19(4) ali (5) o ustavitvi poslovanja ali obnovitvi poslovanja s posebnim računom;

(b) sklep po členu 22(2) o tem, da se proti prispevajoči osebi ne sproži ali nadaljuje postopek;

(c) imenovanje direktorja po členu 26(d);

(d) ustanovitev podrejenih organov, po členu 26(i), in zadeve, povezane s tako ustanovitvijo; in

(e) sklep po členu 51(a), da ta konvencija še naprej ostane v veljavi.

Davčne oprostitve in predpisi v zvezi z valutami

Člen 35

1 Sklad HNS, njegova sredstva, prihodki, vključno s prispevki, in drugo potrebno premoženje za izvajanje njegovih funkcij, skladno z opisom iz člena 13(1), je v vseh državah pogodbenicah oproščeno vseh neposrednih obdavčitev.

2 Kadar Sklad HNS izvede obsežno nabavo premoženja v obliki premičnin ali nepremičnin, ali storitev, ki so potrebne za izvajanje njegovih uradnih dejavnosti za dosego namenov iz člena 13(1), pri čemer strošek vključuje posredne davke ali prometne davke, sprejmejo vlade držav pogodbenic, kadar je le mogoče, ustrezne ukrepe za oprostitev plačila ali povračilo zneska takih davkov in dajatev. Tako pridobljeno blago se ne proda proti plačilu ali odda brezplačno, razen skladno s pogoji, ki jih odobri vlada države, ki je odobrila ali pristala na oprostitev plačila ali povračilo.

3 Za dajatve, davke ali pristojbine, ki so zgolj plačilo za storitve javnih podjetij, se ne odobri nobena oprostitev.

4 Sklad HNS je oproščen vseh carinskih dajatev, davkov in drugih povezanih davkov za predmete, ki jih uvozi ali izvozi ali ki se uvozijo ali izvozijo zanj za njegovo uradno uporabo. Tako uvoženi predmeti se ne morejo prenesti bodisi proti nadomestilu bodisi brezplačno na ozemlju države, v katero so bili uvoženi, razen skladno s pogoji, ki jih odobri vlada te države.

5 Za osebe, ki prispevajo v Sklad HNS, kakor tudi za žrtve in lastnike, ki prejmejo nadomestilo iz Sklada HNS, velja finančna zakonodaja države, v kateri so davčni zavezanci, in jim tozadevno ne pripada nobena posebna oprostitev ali drugo nadomestilo.

6 Ne glede na obstoječe ali prihodnje predpise glede valut ali prenosov, države pogodbenice odobrijo prenos in plačilo vsakega prispevka v Sklad HNS in vsakega nadomestila, ki ga plača Sklad HNS, brez vsakršne omejitve.

Zaupnost informacij

Člen 36

Informacije v zvezi s posamičnimi prispevajočimi osebami, predložene za namene te konvencije, se ne izdajo izven Sklada HNS, razen če je nujno za izvajanje funkcij Sklada HNS, vključno z vloženimi tožbami ali obrambo v sodnih postopkih.

Poglavje IV

ZAHTEVKI IN TOŽBE

Omejitev tožb

Člen 37

1 Pravice do nadomestila po poglavju II prenehajo, če se ne vloži tozadevna tožba v treh letih od datuma, ko je oseba, ki je utrpela škodo, izvedela ali bi razumno morala izvedeti za nastalo škodo in za identiteto lastnika.

2 Pravice do nadomestila po poglavju III prenehajo, če se ne vloži zadevna tožba ali, če ni podano obvestilo po členu 39(7), v treh letih od datuma, ko je oseba, ki je utrpela škodo, izvedela ali bi razumno morala izvedeti za nastalo škodo.

3 V nobenem primeru pa ni mogoče vložiti tožbe kasneje kot 10 let od datuma incidenta, ki je povzročil škodo.

4 Kadar je incident sestavljen iz niza dogodkov, se 10-letno obdobje iz odstavka 3 nanaša na datum zadnjega takega dogodka.

Pristojnost v zvezi s tožbami zoper lastnika

Člen 38

1 Kadar incident povzroči škodo na ozemlju, vključno s teritorialnim morjem ali na območju iz člena 3(b), ene ali več držav pogodbenic, ali kadar se izvedejo preventivni ukrepi za preprečitev ali kar največje zmanjšanje škode na tem ozemlju, vključno s teritorialnim morjem ali na takem območju, se lahko tožbe za nadomestilo zoper lastnika ali drugo osebo, ki je predložila finančno jamstvo za odgovornost lastnika, vložijo samo pri sodiščih teh držav pogodbenic.

2 Kadar incident povzroči škodo izključno izven ozemlja, vključno s teritorialnim morjem, katere koli države in so bodisi izpolnjeni pogoji za uporabo te konvencije iz člena 3(c) bodisi so bili izvedeni preventivni ukrepi za preprečevanje ali kar največje zmanjšanje škode, se lahko tožbe za nadomestilo zoper lastnika ali drugo osebo, ki je predložila finančno jamstvo za odgovornost lastnika, vložijo samo pri sodiščih:

(a) države pogodbenice, v kateri je ladja vpisana v register, ali, v primeru ladje, ki ni vpisana v register, države pogodbenice, za katero ima ladja pravico, da pluje pod njeno zastavo; ali

(b) države pogodbenice, kjer ima lastnik svoje običajno bivališče ali kjer ima podjetje lastnika svoj sedež; ali

(c) države pogodbenice, kjer je ustanovljen sklad po členu 9(3).

3 Tožena stranka se v razumnem času obvesti o morebitni vloženi tožbi po odstavku 1 ali 2.

4 Vsaka država pogodbenica zagotovi, da imajo njena sodišča pristojnost za obravnavo tožb za nadomestila po tej konvenciji.

5 Potem ko je lastnik ali zavarovalnica ali druga oseba, ki je predložila finančno jamstvo skladno s členom 12, ustanovil sklad po členu 9, imajo sodišča države, v kateri je ta sklad ustanovljen, izključno pristojnost za opredelitev vseh zadev v zvezi z dodelitvijo in razdelitvijo sklada.

Pristojnost za tožbe, ki se vložijo proti Skladu HNS ali ki jih vloži Sklad HNS

Člen 39

1 Skladno z nadaljnjimi določbami tega člena se vsaka tožba, ki se vloži proti Skladu HNS za nadomestilo po členu 14, vloži samo pri sodišču, ki je po členu 38 pristojno za tožbe, vložene proti lastniku, ki je odgovoren za škodo, nastalo zaradi ustreznega incidenta, ali pri sodišču države pogodbenice, ki bi bilo pristojno v primeru odgovornosti lastnika.

2 Če se ne ugotovi identitete ladje, ki je prevažala nevarne ali zdravju škodljive snovi, ki so povzročile škodo, se za tožbe proti Skladu HNS smiselno uporabijo določbe člena 38(1).

3 Vsaka država pogodbenica zagotovi, da imajo njena sodišča pristojnost za obravnavo takih tožb zoper Sklad HNS iz odstavka 1.

4 Kadar se na sodišču vloži tožba proti lastniku ali poroku lastnika, ima to sodišče izključno pristojnost za vse tožbe proti Skladu HNS za nadomestilo za to škodo po določbah člena 14.

5 Vsaka država pogodbenica zagotovi, da ima Sklad HNS pravico, da se pridruži kot stranski intervenient v katerem koli sodnem postopku, ki se skladno s to konvencijo sproži pred pristojnim sodiščem te države proti lastniku ali poroku lastnika.

6 Razen kadar je z odstavkom 7 predpisano drugače, Sklad HNS ni zavezan nobeni sodbi ali sklepu v sodnem postopku, v katerem ni bil udeležen kot stranka, ali kateri koli poravnavi, v kateri ni udeležen kot stranka.

7 Brez vpliva na določbe odstavka 5, kadar se pri pristojnem sodišču v državi pogodbenici vloži tožba po tej konvenciji za nadomestilo škode proti lastniku ali poroku lastnika, ima vsaka stranka v sodnem postopku po nacionalnem pravu te države pravico, da o sodnem postopku obvesti Sklad HNS. Če je bilo tako obvestilo izdelano skladno s formalnostmi, ki se zahtevajo po pravu sodišča, ki obravnava primer, in v takem roku in na način, da Sklad HNS dejansko ni imel možnosti, da se učinkovito pridruži kot stranski intervenient v sodnem postopku, postane vsaka morebitna sodba, ki jo izreče sodišče v tem sodnem postopku, potem ko postane dokončna in izvršljiva v državi, v kateri je bila sodba izrečena, zavezujoča za Sklad HNS v smislu, da Sklad HNS ne sme izpodbijati dejstev in ugotovitev v tej sodbi, tudi če se Sklad HNS dejansko ni vmešal v sodni postopek.

Priznavanje in izvršljivost

Člen 40

1 Vsaka sodba, ki jo izreče sodišče s pristojnostjo skladno s členom 38, ki je izvršljiva v državi izvora, ko v njej ni več predmet rednih pravnih sredstev, se prizna v vseh državah pogodbenicah, razen:

(a) kadar je bila sodba pridobljena z goljufijo; ali

(b) kadar tožena stranka ni bila obveščena v razumnem času in ni imela poštene možnosti, da predstavi primer.

2 Sodba, ki se prizna po odstavku 1, postane izvršljiva v vsaki državi pogodbenici, takoj ko so izpolnjene zahtevane formalnosti v tej državi. Formalnosti ne smejo preprečiti ponovne obravnave argumentov primera.

3 Skladno s sklepom glede razdelitve iz člena 14(6) se vsaka sodba, ki jo je proti Skladu HNS izreklo sodišče s pristojnostjo skladno s členom 39(1) in (3), ko postane izvršljiva v državi izvora in v tej državi ni več predmet običajnih oblik revizije, prizna in se lahko uveljavi v vsaki državi pogodbenici.

Subrogacija in regres

Člen 41

1 Za vsak znesek nadomestila za škodo, ki ga izplača Sklad HNS skladno s členom 14(1), Sklad HNS po načelu subrogacije pridobi pravice osebe, ki bi jih ta oseba, ki ji je bilo izplačano nadomestilo, imela do lastnika ali poroka lastnika.

2 Nič v tej konvenciji ne posega v katere koli regresne pravice Sklada HNS ali pravice do subrogacije proti kateri koli osebi, vključno z osebami iz člena 7(2)(d), razen tistih iz predhodnega odstavka, če lahko omejijo svojo odgovornost. V nobenem primeru pa pravica Sklada HNS do subrogacije proti takim osebam ne sme biti manj ugodna od tiste, ki jo ima zavarovalnica osebe, ki ji je bilo izplačano nadomestilo.

3 Brez poseganja v vse katere koli druge obstoječe pravice do subrogacije ali regresa proti Skladu HNS, država pogodbenica ali njen zastopnik, ki je plačal nadomestilo za škodo skladno z določbami nacionalne zakonodaje, po načelu subrogacije pridobi pravice osebe, ki bi jih po tej konvenciji imela oseba, ki ji je bilo plačano nadomestilo.

Določba o nadomestitvi

Člen 42

Ta konvencija nadomesti vse morebitne veljavne konvencije ali konvencije, ki so odprte za podpis, ratifikacijo ali pristop na datum, na katerega je ta konvencija odprta za podpis, vendar samo do mere, do katere bi bila taka konvencija v nasprotju z njo; vendar pa nič v tem členu ne vpliva na obveznosti držav pogodbenic, ki izhajajo iz take konvencije, do držav, ki niso pogodbenice te konvencije.

Poglavje V

PREHODNE DOLOČBE

Informacije o tovoru, za katerega se plačuje prispevek,

Člen 43

Ob deponiranju listine iz člena 45(3) in vsako leto zatem do začetka veljavnosti te konvencije za neko državo, ta država generalnemu sekretarju predloži podatke o ustreznih količinah prevzetega ali, v primeru LNG, raztovorjenega tovora, za katerega se plačuje prispevek, v tej državi v predhodnem koledarskem letu za splošni račun in za vsak posebni račun.

Prva seja skupščine

Člen 44

Generalni sekretar skliče prvo sejo skupščine. Ta seja se skliče čim prej po začetku veljavnosti te konvencije in, v vsakem primeru, najkasneje 30 dni po takem začetku veljavnosti.

Poglavje VI

KONČNE DOLOČBE

Podpis, ratifikacija, sprejetje, odobritev in pristop

Člen 45

1 Ta konvencija bo odprta za podpis na sedežu Organizacije od 1. oktobra 1996 do 30. septembra 1997, po tem datumu pa ostane odprta za pristop.

2 Države lahko izrazijo svojo privolitev glede sprejema obveznosti iz te konvencije s:

(a) podpisom brez pridržka glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve; ali

(b) podpisom, ob pogoju ratifikacije, sprejetja ali odobritve, čemur sledi ratifikacija, sprejetje ali odobritev; ali

(c) pristopom.

3 Ratifikacija, sprejetje ali odobritev se izvede z deponiranjem ustrezne listine pri generalnem sekretarju.

Začetek veljavnosti

Člen 46

1 Ta konvencija začne veljati 18 mesecev po datumu, na katerega so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) najmanj 12 držav, vključno s štirimi državami, od katerih ima vsaka najmanj 2 milijona enot bruto tonaže, je izrazilo svojo privolitev glede sprejema obveznosti iz te konvencije, in

(b) generalni sekretar je skladno s členom 43 prejel informacije, da so osebe v teh državah, ki bi bile zavezane plačevanju prispevkov po členu 18(1)(a) in (c), v predhodnem koledarskem letu prevzele skupno količino najmanj 40 milijonov ton tovora, za katerega se plačuje prispevek na splošni račun.

2 Za državo, ki izrazi svojo privolitev glede sprejema obveznosti iz te konvencije po izpolnitvi pogojev za začetek veljavnosti, začne veljati taka privolitev tri mesece po datumu, ko je bila izražena, ali, kar je kasneje, na datum, na katerega začne veljati ta konvencija skladno z odstavkom 1.

Revizija in sprememba

Člen 47

1 Organizacija lahko skliče konferenco za namene revizije ali spremembe te konvencije.

2 Generalni sekretar skliče konferenco držav pogodbenic te konvencije za revizijo ali spremembo Konvencije, na zahtevo šestih držav pogodbenic ali ene tretjine držav pogodbenic, kar je več.

3 Vsaka morebitna privolitev glede sprejema obveznosti iz te konvencije, ki se izrazi po datumu začetka veljavnosti spremembe te konvencije, velja za spremenjeno konvencijo.

Spremembe omejitev

Člen 48

1 Brez poseganja v določbe člena 48 se posebni postopek iz tega člena uporablja samo za spremembe omejitev iz člena 9(1) in člena 14(5).

2 Na zahtevo najmanj polovice, vendar v nobenem primeru manj kot šestih držav pogodbenic, generalni sekretar za vsak predlog o spremembi omejitev iz člena 9(1), in člena 14(5), izda okrožnico vsem članicam Organizacije in vsem državam pogodbenicam.

3 Vsaka predlagana sprememba, za katero je bila izdana okrožnica skladno z gornjim opisom, se predloži v obravnavo Pravnemu odboru Organizacije (Pravni odbor) najmanj šest mesecev po datumu izdaje okrožnice.

4 Vse države pogodbenice, ne glede na to, ali so članice Organizacije ali ne, imajo pravico do sodelovanja v postopkih Pravnega odbora za obravnavo in sprejetje sprememb.

5 Spremembe se sprejmejo z dvotretjinsko večino držav pogodbenic, ki so prisotne in glasujejo v Pravnem odboru, razširjenem skladno z določbami odstavka 4, če je ob času glasovanja prisotna najmanj polovica držav pogodbenic.

6 Pri obravnavah predlogov o spremembi omejitev Pravni odbor upošteva izkušnje pri incidentov in zlasti višino škode, ki je pri tem nastala, spremembe v denarnih vrednostih ter učinek predlagane spremembe na stroške zavarovanja. Prav tako upošteva tudi medsebojno razmerje med uveljavljenimi omejitvami iz člena 9(1) in tistimi iz člena 14(5).

7 (a) Nobena sprememba omejitev po tem členu se ne sme obravnavati prej kot pet let od datuma, ko je bila ta konvencija dana na voljo za podpis, niti prej kot pet let od datuma začetka veljavnosti predhodne spremembe po tem členu.

(b) Nobena omejitev se ne sme zvišati tako, da preseže znesek, ki ustreza omejitvi, predpisani s to konvencijo, povečani za šest odstotkov letno, ob uporabi obrestno obrestnega računa od datuma, ko je bila ta konvencija dana na voljo za podpis.

(c) Nobena omejitev se ne sme zvišati tako, da preseže znesek, ki ustreza omejitvi, predpisani s to konvencijo, pomnoženi s tri.

8 O vsaki spremembi, ki se sprejme skladno z odstavkom 5, Organizacija obvesti vse države pogodbenice. Velja, da je sprememba sprejeta ob izteku obdobja 18 mesecev po datumu uradne obvestitve, razen če v tem obdobju najmanj ena četrtina držav, ki so bile države pogodbenice v času sprejetja spremembe, obvesti generalnega sekretarja, da spremembe ne sprejemajo. V tem primeru se sprememba zavrne in nima učinka.

9 Sprememba, za katero velja, da je bila sprejeta skladno z odstavkom 8, začne veljati 18 mesecev po tem, ko je bila sprejeta.

10 Sprememba postane zavezujoča za vse države pogodbenice, razen če odpovejo to konvencijo skladno s členom 49(1) in (2), najmanj šest mesecev pred začetkom veljavnosti spremembe. Taka odpoved ima učinek z začetkom veljavnosti spremembe.

11 Kadar se sprememba sprejme, vendar se 18-mesečno obdobje za njeno sprejetje še ni izteklo, je država, ki postane država pogodbenica v tem obdobju, zavezana spremembi, če slednja začne veljati. Država, ki postane država pogodbenica po tem obdobju, je zavezana spremembi, ki je bila sprejeta skladno z odstavkom 8. V primerih iz tega odstavka začne veljati sprememba za državo z začetkom veljavnosti spremembe, ali z začetkom veljavnosti te konvencije za to državo, če se slednje zgodi kasneje.

Odpoved

Člen 49

1 Katera koli država pogodbenica lahko odpove to konvencijo kadar koli po datumu, ko začne veljati za to državo pogodbenico.

2 Odpoved se izvede z deponiranjem listine o odpovedi pri generalnem sekretarju.

3 Odpoved ima učinek 12 mesecev ali še kasneje, skladno z morebitno navedbo v listini o odpovedi, po njenem deponiranju pri generalnem sekretarju.

4 Ne glede na odpoved države pogodbenice po tem členu se še naprej uporabljajo vse določbe te konvencije glede obveznosti plačevanja prispevkov po členih 18, 19 ali členu 21(5) za plačila nadomestil, skladno s sklepi skupščine, v zvezi z incidenti, ki se zgodijo preden odpoved začne učinkovati.

Izredne seje skupščine

Člen 50

1 Katera koli država pogodbenica lahko v 90 dneh po tem, ko je bila deponirana listina o odpovedi, zaradi katere se bo po njenem mnenju bistveno zvišala raven prispevkov za preostale države pogodbenice, od direktorja zahteva, da skliče izredno sejo skupščine. Direktor skliče skupščino, ki se sestane najmanj 60 dni po prejemu zahteve.

2 Direktor lahko prevzame pobudo in skliče izredno sejo skupščine, ki se sestane v 60 dneh po tem, ko je bil deponiran kateri koli instrument odpovedi, če direktor meni, da bo taka odpoved povzročila bistveno zvišanje ravni prispevkov za preostale države pogodbenice.

3 Če skupščina na izredni seji, ki se skliče skladno z odstavkom 1 ali 2, sklene, da bo odpoved povzročila bistveno zvišanje ravni prispevkov za preostale države pogodbenice, lahko vsaka taka država najkasneje 120 dni pred datumom začetka učinkovanja odpovedi, odpove to konvencijo z učinkom od istega datuma dalje.

Prenehanje veljavnosti

Člen 51

1 Ta konvencija preneha veljati:

(a) na datum, ko število držav pogodbenic pade pod šest; ali

(b) 12 mesecev po datumu, na katerega se skladno s členom 21 direktorju sporočijo podatki za predhodno koledarsko leto, če ti podatki kažejo, da je bila celotna količina tovora, ki prispeva na splošni račun skladno s členom 18(1)(a) in (c), prevzetega v državah pogodbenicah v tem predhodnem koledarskem letu, manj kot 30 milijonov ton.

Ne glede na (b), če je bila celotna količina tovora, ki prispeva na splošni račun skladno s členom 18(1)(a) in (c), prevzetega v državah pogodbenicah v tem predhodnem koledarskem letu, manj kot 30 milijonov ton, vendar več kot 25 milijonov ton, lahko skupščina, če meni, da je bila to posledica izrednih razmer in da ni verjetno, da bi se to ponovilo, pred iztekom zgoraj navedenega 12-mesečnega obdobja sklene, da Konvencija ostane v veljavi. Vendar skupščina ne sme sprejeti takega sklepa več kot dve leti zapored.

2 Države, za katere velja ta Konvencija na dan pred datumom prenehanja njene veljavnosti, omogočijo Skladu HNS, da opravlja svoje funkcije skladno z opisom iz člena 52, in ostajajo, samo za ta namen, zavezane tej konvenciji.

Likvidacija Sklada HNS

Člen 52

1 Če ta konvencija preneha veljati, Sklad HNS kljub temu:

(a) izpolni svoje obveznosti za vsak incident, ki se je zgodil pred prenehanjem veljavnosti te konvencije; in

(b) ima pravico, da uveljavi svoje pravice do prispevkov, če so ti prispevki

nujni za izpolnitev obveznosti po (a), vključno s potrebnimi stroški za upravljanje Sklada HNS v ta namen.

2 Skupščina izvede vse ustrezne ukrepe, da dokonča likvidacijo Sklada HNS, vključno s pravično razdelitvijo preostalih sredstev med tiste osebe, ki so prispevale v Sklad HNS.

3 Za namene tega člena Sklad HNS ostane pravna oseba.

Depozitar

Člen 53

1 Ta konvencija in vse morebitne spremembe, sprejete po členu 48, se deponirajo pri generalnem sekretarju.

2 Generalni sekretar:

(a) obvesti vse države, ki so podpisale to konvencijo ali pristopile k njej, in vse članice Organizacije, o:

(i) vsakem novem podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, skupaj z njenim datumom;

(ii) datumu začetka veljavnosti te konvencije;

(iii) vsakem morebitnem predlogu za spremembo omejitev zneskov nadomestil, ki je bil predložen skladno s členom 48(2);

(iv) vsaki spremembi, ki je bila sprejeta skladno s členom 48(5);

(v) vsaki spremembi, ki velja kot sprejeta po členu 48(8), skupaj z datumom začetka veljavnosti te spremembe, skladno z odstavkoma 9 in 10 navedenega člena;

(vi) deponiranju vsake listine o odpovedi te konvencije, skupaj z datumom prejema in datumom začetka učinkovanja odpovedi; in

(vii) vsakem sporočilu, ki se zahteva po katerem koli členu te konvencije; ter

(b) razpošlje overjene točne kopije te konvencije vsem državam, ki so podpisale to konvencijo ali pristopile k njej.

3 Ob začetku veljavnosti te konvencije depozitar nemudoma pošlje overjeno točno kopijo te konvencije generalnemu sekretarju Združenih narodov v registracijo in objavo, skladno s členom 102 listine Združenih narodov.

Jeziki

Člen 54

Ta konvencija je napisana v enem samem izvirniku v arabskem, kitajskem, angleškem, francoskem, ruskem in španskem jeziku, pri čemer je vsako besedilo enako verodostojno.

V Londonu, dne tretjega maja tisoč devetsto šestindevetdeset.

To konvencijo so pred pričami podpisali predstavniki vlad z ustreznimi tozadevnimi pooblastili.

PRILOGA I

POTRDILO O ZAVAROVANJU ALI DRUGEM FINANČNEM JAMSTVU V ZVEZI Z ODGOVORNOSTJO ZA ŠKODO, KI JO POVZROČIJO NEVARNE IN ZDRAVJU ŠKODLJIVE SNOVI (HNS)

Izdano skladno z določbami člena 12 Mednarodne konvencije o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju, 1996

Ime ladje	Razlikovalna številka ali črke	IMO identifikacijska številka ladje	Pristanišče vpisa	Ime in polni naslov glavnega poslovnega sedeža lastnika

Potrjujemo, da za zgoraj navedeno ladjo obstaja veljavna zavarovalna polica ali drugo finančno jamstvo, ki izpolnjuje zahteve člena 12 Mednarodne konvencije o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju, 1996.

Vrsta jamstva:...................................................................................................................

Trajanje jamstva:..............................................................................................................

Ime in naslov zavarovalnice(-) in/ali poroka(ov):

Ime:..................................................................................................................................

Naslov:......................................................................................................................................................................................................................................................................

To potrdilo velja do:........................................................................................................

Izdala ali overila vlada:...................................................................................................
(Polni naziv države)

V…..........................................., dne…...........................................................................
(Kraj) (Datum)

....................................................................................................
(Podpis in naziv uradnika, ki izda ali overi dokument)

Pojasnjevalne opombe:

1. Po želji lahko naziv države vključuje sklic na pristojni državni organ države, v kateri se izda potrdilo.

2. Če je skupni znesek jamstva zagotovljen iz več kot enega vira, je treba navesti znesek za vsak vir posebej.

3. Če se jamstvo predloži v več oblikah, jih je treba našteti.

4. V polje »Trajanje jamstva« je treba vpisati datum začetka veljavnosti tega jamstva.

5. V polje »Ime in naslov zavarovalnice(-) in/ali poroka(ov)« je treba vpisati glavni kraj poslovanja zavarovalnice(-) in/ali poroka(ov). Če je ustrezno, se vpiše poslovalnica, kjer je bilo sklenjeno zavarovanje ali drugo jamstvo.

PRILOGA II

PRAVILNIK ZA IZRAČUN LETNIH PRISPEVKOV NA SPLOŠNI RAČUN

Pravilo 1

1 Fiksni znesek iz člena 17(3) se opredeli za vsako področje skladno s tem pravilnikom.

2 Kadar je treba izračunati prispevke za več kot eno področje splošnega računa, se posebni fiksni znesek na enoto tovora, za katerega se plačuje prispevek, izračuna za vsako področje, kot je lahko potrebno:

(a) za trdne tovore v razsutem stanju iz člena 1(5)(a)(vii);

(b) za nafto, če je poslovanje z računom za nafto odloženo ali ustavljeno;

(c) za LNG, če je poslovanje z računom za LNG odloženo ali ustavljeno;

(d) za LPG, če je poslovanje z računom za LPG odloženo ali ustavljeno;

(e) za druge snovi.

Pravilo 2

1 Za vsako področje je fiksni znesek na enoto tovora, za katerega se plačuje prispevek, zmnožek dajatve na točko HNS in področni faktor za to področje.

2 Dajatev na točko HNS se izračuna kot ulomek med vsoto letnih prispevkov, ki se izterjajo za plačilo na splošni račun, in vsoto točk HNS za vsa področja.

3 Vsota točk HNS za vsako področje je zmnožek celotne količine tovora, za katerega se plačuje prispevek, za to področje v tonah in ustreznega področnega faktorja.

4 Faktor področja se izračuna kot ponderirano aritmetično povprečje razmerja zahtevki/količina za to področje za ustrezno leto in predhodnih devet let, skladno s tem predpisom.

5 Razen kakor je predpisano z odstavkom 6, se razmerje zahtevki/količina za vsako od teh let izračuna, kakor sledi:

(a) ugotovljeni zahtevki, izmerjeni v obračunskih enotah, pretvorjenih iz valute zahtevka z uporabo veljavne stopnje na datum zadevnega incidenta, za škodo, ki so jo povzročile snovi, za katere se za zadevno leto plačujejo prispevki v Sklad HNS; deljeno s

(b) količino tovora, za katerega se plačuje prispevek, v ustreznem letu.

6 V primerih, kadar zahtevana informacija iz odstavka 5(a) in (b) ni na voljo, se za manjkajoča leta za razmerje zahtevki/količina uporabijo naslednje vrednosti:

(a) trdni tovori v razsutem stanju iz člena 1(5)(a)(vii) 0

(b) nafta, če je poslovanje z računom za nafto odloženo ali ustavljeno 0

(c) LNG, če je poslovanje z računom za LNG odloženo ali ustavljeno 0

(d) LPG, če je poslovanje z računom za LPG odloženo ali ustavljeno 0

(e) druge snovi 0.0001

7 Aritmetično povprečje 10 let se ponderira po padajoči linearni lestvici, tako da ima razmerje ustreznega leta faktor ponderiranja 10, leto pred ustreznim letom ima faktor ponderiranja devet, naslednje predhodno leto ima faktor ponderiranja osem, in tako naprej, do 10. leta, ki ima faktor ponderiranja 1.

8 Če je bilo poslovanje posebnega računa ustavljeno, se ustrezni faktor področja izračuna skladno s tistimi določbami tega pravilnika, za katere skupščina meni, da so ustrezne.

3. člen

Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za promet.

4. člen

Republika Slovenija bo ob deponiranju listine o ratifikaciji Mednarodne konvencije o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju, 1996, podala Evropskemu svetu in Evropski komisiji izjavo, ki se v slovenskem jeziku glasi:

"Sodbe o zadevah, za katere velja konvencija, se, kadar jih izda sodišče v katerikoli državi članici, za katero se uporablja sklep Sveta z dne 18. novembra 2002, ki države članice pooblašča, da v interesu Skupnosti ratificirajo ali pristopijo k Mednarodni konvenciji o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju, 1996 (2002/971/ES), razen v Republiki Sloveniji in na Danskem, priznajo in izvršijo v Republiki Sloveniji, skladno z ustreznimi notranjimi pravili Skupnosti o tej zadevi."

5. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.

Številka: 802-06/04-12/1
Ljubljana, dne 20. maja 2004
EPA 1294-III

Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor

Zadnja sprememba: 06/17/2004

Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni