Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
ZAKON
O RATIFIKACIJI POGODBE O ODPRTIH ZRAČNIH PROSTORIH (MPOZP)
1. člen
Ratificira se Pogodba o odprtih zračnih prostorih, podpisana 24. marca 1992 v Helsinkih.
2. člen
Besedilo Pogodbe se v izvirniku v angleškem jeziku in prevodu v slovenskem jeziku glasi: *
POGODBA O ODPRTIH ZRAČNIH PROSTORIH
Države, ki so sklenile to pogodbo in se skupno imenujejo države pogodbenice, posamično pa država pogodbenica, in ki
· upoštevajo obveznosti, sprejete na Konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi z namenom spodbujati večjo odprtost in preglednost v njihovih vojaških dejavnostih ter povečati varnost s pomočjo ukrepov za krepitev zaupanja in varnosti,
· pozdravljajo zgodovinske dogodke v Evropi, ki so spremenili varnostni položaj od Vancouvra do Vladivostoka,
· želijo na tem področju prispevati k nadaljnjemu razvoju ter h krepitvi miru, stabilnosti in sodelovanja za zagotavljanje varnosti z vzpostavitvijo režima odprtih zračnih prostorov za opazovanje iz zraka,
· se zavedajo možnega prispevka takega režima za opazovanje iz zraka k varnosti in stabilnosti tudi na drugih območjih,
· ugotavljajo možnost za uporabo takega režima za izboljšanje odprtosti in preglednosti, za olajšanje nadzora nad spoštovanjem sedanjih ali prihodnjih dogovorov o nadzoru nad orožjem ter za povečanje zmogljivosti za preprečevanje sporov in obvladovanje kriz v okviru Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi ter v drugih ustreznih mednarodnih ustanovah,
· predvidevajo možno razširitev režima odprtih zračnih prostorov na dodatna področja, kot je varstvo okolja,
· si prizadevajo uveljaviti dogovorjene postopke za zagotavljanje opazovanja nad ozemlji vseh držav pogodbenic iz zraka z namenom opazovati posamezno državo pogodbenico ali skupine držav pogodbenic na podlagi enakosti in učinkovitosti ob zagotavljanju varnosti letenja,
· ugotavljajo, da režim odprtih zračnih prostorov ne bo vplival na države, ki ne bodo sodelovale v njem,
so se dogovorile o naslednjem:
I. člen
SPLOŠNE DOLOČBE
1. Ta pogodba vzpostavlja režim, znan kot režim odprtih zračnih prostorov za opazovalne lete, ki jih izvajajo države pogodbenice nad ozemlji drugih držav pogodbenic, ter določa pravice in dolžnosti držav pogodbenic, ki se nanašajo na ta režim.
2. Vsi dodatki in njihove priloge so sestavni del te pogodbe.
II. člen
POMEN IZRAZOV
V tej pogodbi:
1. Izraz "opazovanka" pomeni državo pogodbenico ali skupino držav pogodbenic, nad ozemljem katerih se izvaja ali namerava izvesti opazovalni let, od prejema uradnega obvestila opazovalke do dokončanja postopkov v zvezi s tem letom ali osebje, ki deluje v imenu te države pogodbenice ali skupine držav pogodbenic.
2. Izraz "opazovalka" pomeni državo pogodbenico ali skupino držav pogodbenic, ki namerava izvesti ali izvaja opazovalni let nad ozemljem druge države pogodbenice ali skupine držav pogodbenic, od uradnega obvestila o njeni nameri izvesti opazovalni let do dokončanja postopkov v zvezi s tem letom ali osebje, ki deluje v imenu te države pogodbenice ali skupine držav pogodbenic.
3. Izraz "skupina držav pogodbenic" pomeni dve ali več držav pogodbenic, ki so se dogovorile, da sestavljajo skupino za namen te pogodbe.
4. Izraz "opazovalno letalo" pomeni neoboroženo letalo z nepremičnimi krili, namenjeno opazovalnim letom, registrirano pri pristojnih organih države pogodbenice in opremljeno z dogovorjenimi senzorji. Izraz "neoboroženo" pomeni, da opazovalno letalo, uporabljeno za namene te pogodbe, ni opremljeno za nošenje in uporabo orožja.
5. Izraz "opazovalni let" pomeni let opazovalnega letala, ki ga izvaja opazovalka nad ozemljem opazovanke v skladu z načrtom leta od vstopne točke ali letališča odprtih zračnih prostorov do izstopne točke ali letališča odprtih zračnih prostorov.
6. Izraz "tranzitni let" pomeni let opazovalnega ali transportnega letala, ki ga izvede opazovalka ali se izvede v njenem imenu nad ozemljem tretje države pogodbenice na poti na ozemlje opazovanke ali z njega.
7. Izraz "transportno letalo" pomeni letalo, ki ni opazovalno letalo in v imenu opazovalke izvaja lete na ozemlje opazovanke ali z njega izključno za namene te pogodbe.
8. Izraz "ozemlje" pomeni kopno, vključno z otoki, notranjimi morskimi vodami in teritorialnim morjem , nad katerimi izvaja suverenost država pogodbenica.
9. Izraz "pasivna kvota" pomeni število opazovalnih letov, ki jih mora vsaka država pogodbenica sprejeti kot opazovanka.
10. Izraz "aktivna kvota" pomeni število opazovalnih letov, ki jih ima vsaka država pogodbenica pravico izvesti kot opazovalka.
11. Izraz "največja dolžina leta" pomeni največjo razdaljo nad ozemljem opazovanke od točke, kjer se opazovalni let lahko začne, do točke, kjer se lahko konča, kot je določeno v Dodatku A k tej pogodbi.
12. Izraz "senzor" pomeni vrsto opreme, ki je opisana v prvem odstavku IV. člena in se namesti na opazovalno letalo za uporabo med opazovalnimi leti.
13. Izraz "ločljivost na zemlji" pomeni najmanjšo razdaljo med bližnjima objektoma na zemlji, na kateri ju je še mogoče razločiti kot posamezna objekta.
14. Izraz "infrardeči premočrtni čitalnik" pomeni senzor, ki sprejema in vidno prikaže toplotno elektromagnetno sevanje, ki ga v nevidnem infrardečem delu optičnega spektra oddajajo predmeti zaradi svoje temperature, ne da bi bili umetno osvetljeni.
15. Izraz "čas opazovanja" pomeni določeno časovno obdobje med opazovalnim letom, ko določeni senzor na opazovalnem letalu deluje.
16. Izraz "posadka letala" pomeni osebe iz katere koli države pogodbenice, ki opravljajo dolžnosti v zvezi z upravljanjem ali vzdrževanjem opazovalnega ali transportnega letala, in lahko vključuje tolmače, če država pogodbenica tako odloči.
17. Izraz "poveljnik letala" pomeni pilota v opazovalnem letalu, ki je odgovoren za upravljanje opazovalnega letala, izvedbo načrta leta in varnost opazovalnega letala.
18. Izraz "nadzornik leta" pomeni osebo, ki je v imenu opazovanke med opazovalnim letom v opazovalnem letalu, ki ga zagotovi opazovalka, in opravlja dolžnosti v skladu z Dodatkom G k tej pogodbi.
19. Izraz "predstavnik leta" pomeni osebo, ki je v imenu opazovalke med opazovalnim letom v opazovalnem letalu, ki ga zagotovi opazovanka, in opravlja dolžnosti v skladu z Dodatkom G k tej pogodbi.
20. Izraz "predstavnik" pomeni osebo, ki jo je določila opazovalka in med opazovalnim letom opravlja dolžnosti v imenu opazovalke v skladu z Dodatkom G k tej pogodbi v opazovalnem letalu, ki ga je določila neka druga država pogodbenica in ne opazovalka ali opazovanka.
21. Izraz "upravljavec senzorjev" pomeni osebo iz katere koli države pogodbenice, ki opravlja dolžnosti v zvezi z delovanjem, upravljanjem in vzdrževanjem senzorjev opazovalnega letala.
22. Izraz "inšpektor" pomeni osebo iz katere koli države pogodbenice, ki pregleduje senzorje ali opazovalno letalo druge države pogodbenice.
23. Izraz "spremljevalec" pomeni osebo iz katere koli države pogodbenice, ki spremlja inšpektorje druge države pogodbenice.
24. Izraz "načrt naloge" pomeni dokument, ki ga v obliki, ki jo določi posvetovalna komisija za odprte zračne prostore, predloži opazovalka in vsebuje ruto, profil, ukaz za izvedbo in potrebno podporo za izvedbo opazovalnega leta, o njem pa se je treba dogovoriti z opazovanko in bo podlaga za izdelavo načrta leta.
25. Izraz "načrt leta" pomeni dokument, ki je izdelan na podlagi dogovorjenega načrta naloge v obliki in vsebini, kot ju določa Mednarodna organizacija civilnega letalstva, v nadaljevanju imenovana ICAO, izroči pa se kontroli letenja in bo podlaga za izvedbo opazovalnega leta.
26. Izraz "poročilo o nalogi" pomeni dokument, v katerem po končanem letu opazovalka opiše opazovalni let in ga podpišeta opazovalka in opazovanka, ima pa obliko, kot jo določi posvetovalna komisija za odprte zračne prostore.
27. Izraz "letališče odprtih zračnih prostorov" pomeni letališče, ki ga določi opazovanka kot točko, kjer se opazovalni let lahko začne ali konča.
28. Izraz "točka vstopa" pomeni točko, ki jo določi opazovanka za prihod osebja opazovalke na ozemlje opazovanke.
29. Izraz "točka izstopa" pomeni točko, ki jo določi opazovanka za odhod osebja opazovalke z ozemlja opazovanke.
30. Izraz "letališče za polnjenje z gorivom" pomeni letališče, ki ga določi opazovanka za polnjenje z gorivom ter oskrbo opazovalnih in transportnih letal.
31. Izraz "nadomestno letališče" pomeni letališče, določeno v načrtu leta, na katero sme nadaljevati let opazovalno ali transportno letalo, kadar ni priporočljivo pristati na letališču predvidenega pristanka.
32. Izraz "tvegan zračni prostor" pomeni prepovedana območja, območja omejitev in nevarna območja, ki so določena na podlagi Dodatka 2 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu in vzpostavljena v skladu z Dodatkom 15 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu v interesu varnosti letenja, javne varnosti in varstva okolja ter o katerih so informacije dane na voljo v skladu s predpisi ICAO.
33. Izraz "prepovedano območje" pomeni zračni prostor določenih velikosti nad ozemljem države pogodbenice, v katerem je letenje zrakoplovov prepovedano.
34. Izraz "območje omejitev" pomeni zračni prostor določenih velikosti nad ozemljem države pogodbenice, v katerem je letenje zrakoplovov omejeno v skladu z določenimi pogoji.
35. Izraz "nevarno območje" pomeni zračni prostor določenih velikosti, v katerem lahko ob določenem času potekajo dejavnosti, nevarne za letenje zrakoplovov.
III. člen
KVOTE
I. RAZDELEK SPLOŠNE DOLOČBE
1. Vsaka država pogodbenica ima pravico izvajati opazovalne lete v skladu z določbami te pogodbe.
2. Vsaka država pogodbenica mora sprejeti opazovalne lete nad svojim ozemljem v skladu z določbami te pogodbe.
3. Vsaka država pogodbenica ima pravico izvesti enako število opazovalnih letov nad ozemljem katere koli druge države pogodbenice, kot je število letov, ki jih sme ta druga država pogodbenica izvesti nad njenim ozemljem.
4. Celotno število opazovalnih letov, ki jih mora vsaka država pogodbenica sprejeti nad svojim ozemljem, je celotna pasivna kvota za to državo pogodbenico. Celotna pasivna kvota za države pogodbenice je določena v I. razdelku Dodatka A k tej pogodbi.
5. Število opazovalnih letov, ki jih ima država pogodbenica pravico vsako leto izvesti nad ozemljem vsake druge države pogodbenice, je posamezna aktivna kvota te države pogodbenice glede na to drugo državo pogodbenico. Vsota posameznih aktivnih kvot je celotna aktivna kvota države pogodbenice. Celotna aktivna kvota države pogodbenice ne sme biti večja od njene celotne pasivne kvote.
6. Prva razdelitev aktivnih kvot je določena v II. razdelku Dodatka A k tej pogodbi.
7. Po začetku veljavnosti te pogodbe posvetovalna komisija za odprte zračne prostore vsako leto pregleda razdelitev aktivnih kvot za naslednje koledarsko leto. Če se ob letnem pregledu v treh tednih ni mogoče sporazumeti o razdelitvi aktivnih kvot za določeno državo pogodbenico za naslednje leto, ostane razdelitev aktivnih kvot za to državo pogodbenico iz prejšnjega leta nespremenjena.
8. Vsak opazovalni let, ki ga izvede država pogodbenica, se šteje v posamezno in celotno aktivno kvoto te države pogodbenice, razen če ni drugače predvideno v določbah VIII. člena.
9. Ne glede na določbe tretjega in petega odstavka tega razdelka lahko država pogodbenica, ki ji je bila dodeljena aktivna kvota, v dogovoru z državo pogodbenico, ki naj bi bila preletena, prenese vso svojo celotno aktivno kvoto ali njen del na druge države pogodbenice ter o tem takoj uradno obvesti vse druge države pogodbenice in posvetovalno komisijo za odprte zračne prostore. Uporablja se deseti odstavek tega razdelka.
10. Nobena država pogodbenica ne sme nad ozemljem druge države pogodbenice opraviti več kot 50 odstotkov opazovalnih letov, zaokroženih na najbližje celo število, svoje celotne aktivne kvote ali celotne pasivne kvote te druge države pogodbenice, kar od tega je manj.
11. Največje dolžine opazovalnih letov nad ozemlji držav pogodbenic so določene v III. razdelku Dodatka A k tej pogodbi.
II. RAZDELEK: DOLOČBE ZA SKUPINO DRŽAV POGODBENIC
1. (A) Brez poseganja v pravice in obveznosti iz te pogodbe smeta dve ali več držav pogodbenic, ki imajo določene kvote, ob podpisu te pogodbe ali pozneje oblikovati skupino držav pogodbenic. Za skupino držav pogodbenic, ki se oblikuje po podpisu te pogodbe, se določbe tega razdelka začnejo uporabljati najmanj šest mesecev od datuma obvestila vsem drugim državam pogodbenicam in zanjo veljajo določbe šestega odstavka tega razdelka.
(B) Skupina držav pogodbenic sodeluje glede aktivnih in pasivne kvot v skladu z določbami drugega ali tretjega odstavka tega razdelka.
2. (A) Članice skupine držav pogodbenic imajo pravico do medsebojne ponovne razdelitve aktivnih kvot za tekoče leto, obdržati pa morajo vrednost lastnih posameznih pasivnih kvot. O prerazporeditvi morajo biti takoj uradno obveščene vse tretje države pogodbenice, ki jih to zadeva.
(B) Opazovalni let se šteje za toliko opazovalnih letov glede na posamezno in celotno aktivno kvoto opazovalke, kolikor opazovank, ki pripadajo skupini, je preletenih. Let se šteje za en opazovalni let glede na celotno pasivno kvoto vsake opazovanke.
(C) Vsaka država pogodbenica, ki je vključena v aktivno kvoto ene ali več članic skupine, ima pravico izvesti nad ozemljem katere koli članice skupine 50 odstotkov več opazovalnih letov, zaokroženih na najbližje celo število, kot je njena posamezna aktivna kvota za to članico skupine, ali pa ima pravico izvesti dva taka preleta, če za to članico skupine nima aktivne kvote..
(D) Če država pogodbenica izkoristi to pravico, zmanjša svoje aktivne kvote za druge članice skupine tako, da celotna vsota opazovalnih letov, ki jih izvede nad ozemlji držav članic skupine, ne preseže vsote posameznih aktivnih kvot, ki jih ima za vse članice skupine v tekočem letu.
(E) Nad ozemlji vsake članice skupine veljajo največje dolžine opazovalnih letov. Če se opazovalni let izvaja nad več članicami, se po izpolnitvi največje dolžine leta nad eno članico izključijo vsi senzorji, dokler opazovalno letalo ne doseže točke nad ozemljem naslednje članice skupine držav pogodbenic, kjer je načrtovan začetek opazovalnega leta. Za tak nadaljevani opazovalni let velja največja dolžina leta glede na letališče odprtih zračnih prostorov, ki je najbližje tej točki.
3. (A) Skupina držav pogodbenic ima pravico, da se ji na njeno zahtevo določi skupna celotna pasivna kvota, skupne posamezne in celotne aktivne kvote pa se razdelijo glede na to.
(B) V tem primeru je celotna pasivna kvota celotno število opazovalnih letov, ki jih mora skupina držav pogodbenic sprejeti vsako leto. Celotna aktivna kvota je seštevek opazovalnih letov, ki jih ima skupina držav pogodbenic pravico izvesti vsako leto. Njena celotna aktivna kvota ne sme presegati njene celotne pasivne kvote.
(C) Opazovalni let, ki izhaja iz celotne aktivne kvote skupine držav pogodbenic, se izvede v imenu skupine.
(D) Opazovalni leti, ki jih mora sprejeti skupina držav pogodbenic, se lahko izvajajo nad ozemljem ene ali več njenih članic.
(E) Največje dolžine letov vsake skupine držav pogodbenic so naštete v III. razdelku Dodatka A, letališča odprtih zračnih prostorov pa se določijo na podlagi Dodatka E k tej pogodbi.
4. V skladu s splošnimi načeli iz tretjega odstavka X. člena lahko katera koli tretja država pogodbenica, ki meni, da so njene pravice po določbah tretjega odstavka I. razdelka tega člena neupravičeno omejene zaradi dejavnosti skupine držav pogodbenic, zadevo predloži posvetovalni komisiji za odprte zračne prostore.
5. Skupina držav pogodbenic zagotovi, da so vzpostavljeni postopki, ki omogočajo opazovalne lete nad ozemlji njenih članic med posamezno nalogo in tudi polnjenje z gorivom, če je to potrebno. Če je skupina držav pogodbenic oblikovana v skladu s tretjim odstavkom tega razdelka, dolžina opazovalnih letov ne sme biti večja, kot velja za tista letališča odprtih zračnih prostorov, kjer se opazovalni leti začenjajo.
6. Ne prej kot šest mesecev po uradnem obvestilu vsem drugim državam pogodbenicam:
(A) se sme skupina držav pogodbenic, ki je bila ustanovljena po določbah drugega odstavka tega razdelka, preoblikovati v skupino držav pogodbenic po določbah tretjega odstavka tega razdelka;
(B) se sme skupina držav pogodbenic, ki je bila ustanovljena po določbah tretjega odstavka tega razdelka, preoblikovati v skupino držav pogodbenic po določbah drugega odstavka tega razdelka;
(C) sme ena država pogodbenica izstopiti iz skupine držav pogodbenic ali
(D)sme skupina držav pogodbenic sprejeti druge države pogodbenice, ki imajo kvote.
7. Po začetku veljavnosti te pogodbe spremembe pri dodelitvi ali razporeditvi kvot zaradi oblikovanja skupine držav pogodbenic ali vstopa vanjo ali izstopa iz nje v skladu s tretjim odstavkom tega razdelka začnejo veljati 1. januarja po prvem letnem pregledu, ki ga posvetovalna komisija za odprte zračne prostore opravi po poteku šestmesečnega roka za uradno obveščanje. Če je to potrebno, se določijo nova letališča odprtih zračnih prostorov in vzpostavijo ustrezne največje dolžine letov.
IV. člen
SENZORJI
1. Razen če v tretjem odstavku tega člena ni določeno drugače, je opazovalno letalo opremljeno le s senzorji teh vrst:
(A) optičnimi panoramskimi kamerami in kamerami za posamezne posnetke;
(B) videokamerami s prikazom realnega časa delovanja;
(C) infrardečimi premočrtnimi čitalniki in
(D) zbirnim aperturnim radarjem za bočno opazovanje.
2. Država pogodbenica sme za opazovalne lete uporabljati katere koli senzorje, navedene v prvem odstavku, če so komercialno dostopni vsem državam pogodbenicam, ob upoštevanju teh omejitev delovanja:
(A) pri uporabi optičnih panoramskih kamer in kamer za posamezne posnetke ločljivost na zemlji, dosežena z ne več kot eno panoramsko kamero, eno vertikalno nameščeno kamero za posamezne posnetke in dvema poševno nameščenima kamerama za posamezne posnetke, po eno na vsaki strani letala, ki pokrivata, ne nujno neprekinjeno, ozemlje do 50 km na vsako stran smeri leta letala, ne sme biti boljša od 30 cm na najmanjši višini letenja nad tlemi, kot je določena v Prilogi 1 k Dodatku D;
(B) pri uporabi videokamer ločljivost na zemlji ne sme biti boljša od 30 cm, kot je določena v Prilogi 1 k Dodatku D;
(C) pri uporabi infrardečih premočrtnih čitalnikov ločljivost na zemlji, dosežena z eno samo napravo, ne sme biti boljša kot 50 cm na najmanjši višini nad tlemi, kot je določena v Prilogi 1 k Dodatku D, in
(D) pri uporabi zbirnega aperturnega radarja za bočno opazovanje ločljivost na zemlji, dosežena z eno samo radarsko enoto, sposobno opazovanja z ene ali druge strani letala, ne pa z obeh strani hkrati, ne sme biti boljša od 3 metrov, računano z metodo odzivnega impulza, ki vključuje metodo ločevanja objektov, po kateri se na radarski sliki lahko razločita dva posamezna kotna reflektorja, katerih središči sta najmanj 5 metrov narazen na širini pasu največ 25 kilometrov.
3. Uvedbo dodatnih vrst in izboljšave zmogljivosti obstoječih vrst senzorjev, ki jih predvideva ta člen, mora obravnavati posvetovalna komisija za odprte zračne prostore v skladu z X. členom te pogodbe.
4. Vsi senzorji morajo biti opremljeni z aperturnimi pokrovi ali drugimi napravami, ki onemogočajo delovanje senzorjev, tako da je preprečeno zbiranje podatkov med tranzitnimi leti ali med leti do točke vstopa ali od točke izstopa nad ozemljem opazovanke. Take pokrove ali druge naprave je mogoče odstraniti ali z njimi ravnati le z zunanjosti opazovalnega letala.
5. V opazovalnem letalu je dovoljena oprema, s katero je mogoče v skladu z II. razdelkom Dodatka B razlagati podatke, zbrane s senzorji. Država pogodbenica, ki priskrbi opazovalno letalo za opazovalni let, razlaga podatke, zbrane s senzorji, v skladu z informacijami, danimi v II. razdelku Dodatka B k tej pogodbi.
6. V opazovalnem letalu je dovoljena oprema, s katero je mogoče prikazati podatke, zbrane s senzorji v realnem času, zaradi spremljanja delovanja senzorjev med opazovalnim letom.
7. Razen kot je zahtevano za delovanje dogovorjenih senzorjev ali delovanje opazovalnega letala ali kot je določeno v petem in šestem odstavku tega člena, so zbiranje, obdelava, prenašanje ali snemanje elektronskih signalov z elektromagnetnih valov v opazovalnem letalu prepovedani in opreme za takšne dejavnosti v opazovalnem letalu ni.
8. Če opazovalno letalo priskrbi opazovalka, ima pravico uporabiti opazovalno letalo, opremljeno s senzorji vsake vrste, ki ne presegajo zmogljivosti, določene v drugem odstavku tega člena.
9. Če opazovalno letalo za opazovalni let priskrbi opazovanka, mora priskrbeti opazovalno letalo, opremljeno s senzorji vsake vrste, določene v prvem odstavku tega člena, z največjo zmogljivostjo in v količini, ki je določena v drugem odstavku tega člena, ob upoštevanju določb II. razdelka XVIII. člena, razen če se opazovalka in opazovanka nista dogovorili drugače. Sklop in razporeditev senzorjev morata biti taka, da omogočata pokrivanje površine, kot je predvideno v drugem odstavku tega člena. Če opazovalno letalo priskrbi opazovanka, mora priskrbeti zbirni aperturni radar za bočno opazovanje z ločljivostjo na zemlji, ki določena po metodi razločevanja objektov ni slabša od 6 metrov.
10. Ko določi letalo za opazovalno letalo v skladu s V. členom te pogodbe, vsaka država pogodbenica obvesti vse druge države pogodbenice o tehničnih podatkih vsakega senzorja, nameščenega na takem letalu, kot je določeno v Dodatku B k tej pogodbi.
11. Vsaka država pogodbenica ima pravico sodelovati pri certificiranju senzorjev, nameščenih na opazovalnem letalu, v skladu z določbami Dodatka D. Za opazovalni let se ne sme uporabljati nobeno opazovalno letalo določene vrste, dokler taka vrsta opazovalnega letala in njegovi senzorji niso bili certificirani v skladu z določbami Dodatka D k tej pogodbi.
12. Država pogodbenica, ki določi letalo za opazovalno letalo, ima pravico ob upoštevanju določb Dodatka D k tej pogodbi odstraniti, zamenjati ali dodati senzorje ali spremeniti tehnične podatke, ki jih je dala v skladu z določbami desetega odstavka tega člena in Dodatkom B k tej pogodbi, če o tem 90 dni prej obvesti druge države pogodbenice. Zamenjavo senzorjev in dodatne senzorje je treba certificirati v skladu z Dodatkom D k tej pogodbi, preden se uporabijo med opazovalnim letom.
13. Če država pogodbenica ali skupina držav pogodbenic na podlagi izkušenj pri uporabi določenega opazovalnega letala meni, da kateri koli senzor ali z njim povezana oprema, nameščena na letalo, ne ustreza certificiranim v skladu z določbami Dodatka D, zainteresirane države pogodbenice o svojih pomislekih obvestijo vse druge države pogodbenice. Država pogodbenica, ki je določila letalo, mora:
(A) sprejeti potrebne ukrepe, da zagotovi, da senzor in z njim povezana oprema, nameščena na opazovalnem letalu, ustrezata certificiranim v skladu z določbami Dodatka D, in mora, če je to potrebno, popraviti, naravnati ali zamenjati določeni senzor ali z njim povezano opremo in
(B) na zahtevo zainteresirane države pogodbenice z demonstracijskim letom, pripravljenim pred naslednjim opazovalnim letom v skladu z določbami Dodatka F, prikazati, da senzor in z njim povezana oprema, nameščena na opazovalnem letalu, ustrezata certificiranim v skladu z določbami iz Dodatka D. Druge države pogodbenice, ki izrazijo pomisleke glede senzorja in z njim povezane opreme, nameščene na opazovalnem letalu, imajo pravico poslati osebje, da sodeluje pri predstavitvenem letu.
14. Če po izvedbi ukrepov iz trinajstega odstavka tega člena države pogodbenice ostajajo v dvomih, ali senzor in z njim povezana oprema, nameščena na opazovalnem letalu, ustrezata certificiranim v skladu z določbami Dodatka D, se zadeva lahko predloži posvetovalni komisiji za odprte zračne prostore.
V. člen
DOLOČITEV LETAL
1. Vsaka država pogodbenica ima pravico določiti za opazovalno letalo eno ali več vrst ali modelov letal, registriranih pri ustreznih organih države pogodbenice.
2. Vsaka država pogodbenica ima pravico določiti vrste ali modele letal za opazovalna letala ali dodati nove vrste ali modele letal k tistim, ki jih je določila prej, če o tem 30 dni vnaprej uradno obvesti vse druge države pogodbenice. Uradno obvestilo o določitvi vrste ali modela letala za opazovalno letalo vsebuje podatke, ki so določeni v Dodatku C k tej pogodbi.
3. Vsaka država pogodbenica ima pravico izvzeti vrste ali modele letal, ki jih je prej določila, če o tem 90 dni vnaprej uradno obvesti vse druge države pogodbenice.
4. Samo en primerek posamezne vrste in modela letal, ki imajo enak sklop nameščenih senzorjev, je treba dati v certificiranje v skladu z določbami Dodatka D k tej pogodbi.
5. Vsako opazovalno letalo mora biti sposobno nositi posadko in osebje, določeno v III. razdelku VI. člena.
VI. člen
IZBIRA OPAZOVALNEGA LETALA,
SPLOŠNE DOLOČBE ZA IZVAJANJE OPAZOVALNIH LETOV IN
ZAHTEVE ZA NAČRTOVANJE NALOG
I. RAZDELEK IZBIRA OPAZOVALNEGA LETALA IN SPLOŠNE DOLOČBE ZA
IZVAJANJE OPAZOVALNIH LETOV
1. Za opazovalne lete se uporabljajo opazovalna letala, ki jih je določila država pogodbenica v skladu s V. členom. Če opazovanka ne uporabi svoje pravice, da priskrbi opazovalno letalo, ki ga je sama določila, ima opazovalka pravico, da priskrbi opazovalno letalo. Če opazovalka priskrbi opazovalno letalo, ima pravico priskrbeti letalo, ki ga je sama določila, ali letalo, ki ga je določila druga država pogodbenica. Če opazovalno letalo priskrbi opazovanka, ima opazovalka pravico dobiti letalo, ki je sposobno brez dotakanja goriva doseči vsaj razdaljo, ki je enaka polovici razdalje leta, kot je uradno najavljena v skladu s pododstavkom G petega odstavka tega razdelka, vključno s potrebno rezervo goriva.
2. Vsaka država pogodbenica ima pravico, da v skladu s prvim odstavkom tega razdelka uporabi opazovalno letalo, ki ga je za opazovalne lete določila druga država pogodbenica. O vsem potrebnem za uporabo takega letala se dogovorita zadevni državi pogodbenici, da se zagotovi dejavna udeležba v režimu odprtih zračnih prostorov.
3. Države pogodbenice, ki imajo pravico opravljati opazovalne lete, lahko usklajujejo svoje načrte opazovalnih letov v skladu z Dodatkom H k tej pogodbi. Nobena država pogodbenica ni dolžna sprejeti več kot en opazovalni let kadar koli v 96-urnem obdobju, ki je določeno v devetem odstavku tega razdelka, razen če je ta država pogodbenica zahtevala predstavitveni let na podlagi Dodatka F k tej pogodbi. V tem primeru je opazovanka dolžna sprejeti prekrivanje opazovalnih letov, ki traja do 24 ur. Po prejemu uradnega obvestila o izidih usklajevanja načrtov opazovalnih letov vsaka država pogodbenica, nad katere ozemljem naj se izvedejo opazovalni leti, v skladu z določbami Dodatka H obvesti druge države pogodbenice, ali bo za vsak posamezen opazovalni let uporabila pravico, da priskrbi svoje opazovalno letalo.
4. Najpozneje 90 dni po podpisu te pogodbe vsaka država pogodbenica uradno obvesti vse druge države pogodbenice:
(A) o stalni številki diplomatske odobritve za opazovalne lete odprtih zračnih prostorov, lete transportnih letal in tranzitne lete ter
(B) kateri jezik ali jezike posvetovalne komisije za odprte zračne prostore, določene v sedmem odstavku I. razdelka Dodatka L k tej pogodbi, mora uporabljati osebje za vse dejavnosti v zvezi z opazovalnimi leti nad njenim ozemljem, izvedbo načrta naloge in za poročilo misije, razen če je treba uporabiti jezik, priporočen v Prilogi 10 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, zvezek II, odstavek 5.2.1.1.2.
5. Opazovalka uradno obvesti opazovanko o svoji nameri, da bo izvedla opazovalni let, najpozneje 72 ur pred predvidenim prihodom opazovalke na točko vstopa opazovanke. Države pogodbenice, ki pošljejo tako uradno obvestilo, si prizadevajo, da najkrajši čas vnaprejšnjega uradnega obvestila ne sovpada s koncem tedna. Uradno obvestilo vsebuje:
(A) zaželeno točko vstopa, in če je primerno, letališče odprtih zračnih prostorov, kjer se začne opazovalni let;
(B) datum in predvideni čas prihoda opazovalke na točko vstopa ter datum in predvideni čas odhoda letala s točke vstopa do letališča odprtih zračnih prostorov, če je primerno, pa še navedbo posebnih nastanitvenih potreb;
(C) kraj, določen v Prilogi 1 k Dodatku E, kjer je zaželeno opraviti pregled pred letom, ter datum in čas začetka takega pregleda pred letom v skladu z določbami Dodatka F;
(D) način prevoza, in če je primerno, vrsto in model transportnega letala, ki se uporabi za prevoz do točke vstopa, če opazovalno letalo za opazovalni let priskrbi opazovanka;
(E) številko diplomatske odobritve za opazovalni let ali let transportnega letala, uporabljenega za prevoz osebja, ki opravlja opazovalni let, na ozemlje opazovanke in z njega;
(F) podatke o opazovalnem letalu, kot so določeni v Dodatku C;
(G) približno razdaljo opazovalnega leta ter
(H) imena članov osebja, njihov spol, datum in kraj rojstva, številko potnega lista in državo pogodbenico, ki ga je izdala, ter njihovo nalogo.
6. Opazovanka, ki je uradno obveščena v skladu s petim odstavkom tega razdelka, v 24 urah potrdi prejem obvestila. Če opazovanka uporabi pravico, da priskrbi opazovalno letalo, potrditev vsebuje podatke o opazovalnem letalu, določene v pododstavku (F) petega odstavka tega razdelka. Opazovalki se dovoli prihod na točko vstopa ob predvidenem času, kot je bil uradno sporočen v skladu s petim odstavkom tega razdelka. Za predvideni čas odhoda za let od točke vstopa do letališča odprtih zračnih prostorov, kjer se opazovalni let začne, ter kraj, datum in čas začetka pregleda pred letom je potrebna potrditev opazovanke.
7. Osebje opazovalke lahko vključuje osebje, ki so ga določile druge države pogodbenice na podlagi XIII. člena.
8. Ko opazovalka uradno obvesti opazovanko v skladu s petim odstavkom tega razdelka, hkrati uradno obvesti tudi vse druge države pogodbenice o svoji nameri, da bo opravila opazovalni let.
9. Čas od predvidenega časa prihoda na točko vstopa do konca opazovalnega leta ne sme biti daljši kot 96 ur, razen če je drugače dogovorjeno. Kadar opazovanka zahteva predstavitveni let na podlagi Dodatka F k tej pogodbi, se 96-urni rok podaljša na podlagi četrtega odstavka III. razdelka Dodatka F, če opazovalka zahteva dodatni čas za neovirano izvedbo načrta naloge.
10. Ob prihodu opazovalnega letala na točko vstopa opazovanka pregleda pokrove za odprtine senzorjev ali druge naprave, ki onemogočajo delovanje senzorjev, da potrdi njihov pravilni položaj na podlagi Dodatka E, razen če se vse zadevne države pogodbenice ne dogovorijo drugače.
11. Če opazovalno letalo priskrbi opazovalka, ima opazovanka pravico, da ob prihodu opazovalnega letala na točko vstopa ali na letališče odprtih zračnih prostorov, kjer se opazovalni let začne, opravi pregled pred letom v skladu s I. razdelkom Dodatka F. Če je v skladu s I. odstavkom tega razdelka opazovalno letalo priskrbela opazovanka, ima opazovalka pravico pred letom pregledati senzorje v skladu z II. razdelkom Dodatka F. Razen če ni drugače dogovorjeno, se taki pregledi končajo najpozneje štiri ure pred načrtovanim začetkom opazovalnega leta, določenega v načrtu leta.
12. Opazovalka zagotovi, da je v posadki letala najmanj ena oseba, ki ima ustrezno jezikovno znanje, da se lahko brez težav sporazumeva z osebjem opazovanke in njeno kontrolo letenja v jeziku ali jezikih, ki jih je opazovanka uradno sporočila v skladu s četrtim odstavkom tega razdelka.
13. Opazovanka da posadki letala ob prihodu na točko vstopa ali letališče odprtih zračnih prostorov, kjer se opazovalni let začne, zadnjo vremensko napoved in navigacijske podatke ter podatke o varnosti leta, vključno z obvestili za letalce. Te informacije se na zahtevo dopolnijo z najnovejšimi podatki. Postopki za let in informacije o nadomestnih letališčih na ruti leta se dajo po odobritvi načrta naloge v skladu z zahtevami II. razdelka tega člena.
14. Med opazovalnimi leti po tej pogodbi je treba vsa opazovalna letala upravljati v skladu z določbami te pogodbe in v skladu z odobrenim načrtom leta. Brez vpliva na določbe drugega odstavka II. razdelka tega člena se opazovalni leti izvajajo tudi v skladu z:
(A) objavljenimi standardi ICAO in priporočeno prakso in
(B) objavljenimi pravili kontrole letenja, postopki in smernicami za varnost letenja države pogodbenice, nad katero se leti.
15. Opazovalni leti imajo prednost pred vsem drugim zračnim prometom. Opazovanka zagotovi, da njena kontrola letenja olajša izvedbo opazovalnih letov v skladu s to pogodbo.
16. V letalu je poveljnik letala edina odgovorna oseba za varen let in je odgovoren za izvedbo načrta leta.
17. Opazovanka zagotovi:
(A) kalibracijsko tarčo, primerno za potrjevanje zmogljivosti senzorjev v skladu z določbami III. razdelka Dodatka D k tej pogodbi, ki jo je treba preleteti med predstavitvenim letom ali opazovalnim letom na zahtevo ene ali druge pogodbenice, in to za vsak senzor, ki se uporabi med opazovalnim letom. Kalibracijska tarča naj bo v bližini letališča, s katerega se opravi pregled pred letom v skladu z Dodatkom F k tej pogodbi;
(B) običajno polnjenje z gorivom in tehnično oskrbo za opazovalno letalo ali transportno letalo na točki vstopa, letališču odprtih zračnih prostorov, letališčih za polnjenje z gorivom in na točki izstopa, kot so določeni v načrtu leta, v skladu s tehničnimi lastnostmi, ki so objavljene za namensko določena letališča;
(C) prehrano in nastanitev za osebje opazovalke in
(D) na zahtevo opazovalke druge storitve, za katere se dogovorita opazovalka in opazovanka za lažjo izvedbo opazovalnega leta.
18. Vsi stroški izvedbe opazovalnega leta, vključno s stroški za nosilce posnetkov in obdelavo s senzorji zbranih podatkov, se povrnejo v skladu z devetim odstavkom I. razdelka Dodatka L k tej pogodbi.
19. Pred odhodom opazovalnega letala s točke izstopa opazovanka potrdi pravilen položaj pokrovov za odprtine senzorjev ali drugih naprav, ki onemogočajo delovanje senzorjev, na podlagi Dodatka E k tej pogodbi.
20. Če ni drugače dogovorjeno, opazovalka odide s točke izstopa najpozneje 24 ur po končanem opazovalnem letu, razen če tega ne dopuščajo vremenske razmere ali plovnost opazovalnega ali transportnega letala; v tem primeru se let začne takoj, ko je to izvedljivo.
21. Opazovalka sestavi poročilo o nalogi opazovalnega leta v ustrezni obliki, ki jo je določila posvetovalna komisija za odprte zračne prostore. Poročilo o nalogi vsebuje podatke o datumu in času opazovalnega leta, ruti in profilu leta, vremenskih razmerah, času in kraju vsakega opazovalnega obdobja za vsak senzor, približno količino podatkov, ki so jih zbrali senzorji, rezultate pregleda pokrovov za odprtine senzorjev ali drugih naprav, ki onemogočajo delovanje senzorjev, v skladu s VII. členom in Dodatkom E. Poročilo o nalogi podpišeta opazovalka in opazovanka na točki izstopa, opazovalka pa ga pošlje vsem drugim državam pogodbenicam v sedmih dneh po odhodu opazovalke s točke izstopa.
II. RAZDELEK: ZAHTEVE ZA NAČRTOVANJE NALOGE
1. Če ni drugače dogovorjeno, opazovalka po prihodu na letališče odprtih zračnih prostorov predloži opazovanki načrt naloge za predlagani opazovalni let, ki izpolnjuje zahteve drugega in četrtega odstavka tega razdelka.
2. Načrt naloge lahko ureja opazovalni let, ki omogoča opazovanje katere koli točke celotnega ozemlja opazovanke, vključno z območji, ki jih je opazovanka v viru iz Dodatka I označila kot tvegan zračni prostor. Smer leta opazovalnega letala ne sme potekati bliže kot 10 km od meje sosednje države, ki ni država pogodbenica.
3. Letališče odprtih zračnih prostorov, kjer se opazovalni let konča, in točka izstopa sta lahko po načrtu naloge različna od letališča odprtih zračnih prostorov, kjer se let začne, oz. od točke vstopa. V načrtu naloge je treba, če je to primerno, določiti čas začetka opazovalnega leta, želeni čas in kraj načrtovanih postankov za polnjenje z gorivom ali za počitek kot tudi čas nadaljevanja opazovalnega leta po postanku za polnjenje z gorivom ali za počitek v 96-urnem obdobju, določenem v devetem odstavku I. razdelka tega člena.
4. Načrt naloge vključuje vse potrebne podatke za predložitev načrta leta in predvideva, da:
(A) opazovalni let ni daljši od največje razdalje leta, določene v I. razdelku Dodatka A;
(B) ruta in profil opazovalnega leta izpolnjujeta varnostne zahteve za opazovalni let v skladu s standardi ICAO in priporočeno prakso ob upoštevanju obstoječih razlik v pravilih letenja države, kar pa ne vpliva na določbe drugega odstavka tega razdelka;
(C) so v načrtu naloge upoštevane informacije o tveganem zračnem prostoru, dane v skladu z Dodatkom I;
(D) višina opazovalnega leta nad tlemi opazovalki ne dovoljuje, da bi presegla omejitve ločljivosti na zemlji za vsak senzor, kot so določene v drugem odstavku IV. člena;
(E) predvideni čas začetka opazovalnega leta ne sme biti več kot 24 ur po predložitvi načrta naloge, razen če ni drugače dogovorjeno;
(F) opazovalno letalo leti naravnost med koordinatami ali navigacijskimi točkami, kot so v najavljenem zaporedju določene v načrtu naloge, ter
(G) smer leta ne seka same sebe v isti točki več kot enkrat, razen če ni drugače dogovorjeno, in da opazovalno letalo ne kroži okoli ene točke, razen če ni drugače dogovorjeno. Določbe tega pododstavka ne veljajo za vzlet, letenje nad kalibracijskimi tarčami ali pristanek opazovalnega letala.
5. Če načrt naloge, ki ga predloži opazovalka, predvideva lete skozi tvegan zračni prostor, opazovanka:
(A) opredeli tveganje za opazovalno letalo;
(B) olajša izvedbo opazovalnega leta z usklajevanjem ali ustavitvijo dejavnosti, ki je opredeljena na podlagi pododstavka (A) tega odstavka, ali
(C) predlaga nadomestno višino leta, rute ali časa.
6. Najpozneje štiri ure po predložitvi načrta naloge opazovanka sprejme načrt naloge ali predlaga njegove spremembe v skladu s četrtim odstavkom I. razdelka VIII. člena in petim odstavkom tega razdelka. Te spremembe ne smejo izključevati opazovanja katere koli točke na celotnem ozemlju opazovanke, vključno z območji, ki jih je opazovanka v viru iz Dodatka I k tej pogodbi označila kot tvegan zračni prostor. Ko se opazovalka in opazovanka strinjata glede načrta naloge, ga podpišeta. Če se pogodbenici ne sporazumeta o načrtu naloge v osmih urah po predložitvi prvotnega načrta naloge, ima opazovalka pravico odkloniti opazovalni let v skladu z določbami VIII. člena te pogodbe.
7. Če načrtovana ruta opazovalnega leta poteka v bližini meja drugih držav pogodbenic ali drugih držav, lahko opazovanka obvesti te države o predvideni ruti, datumu in času opazovalnega leta.
8. Na podlagi dogovorjenega načrta naloge država pogodbenica, ki priskrbi opazovalno letalo, usklajeno z drugo državo pogodbenico takoj predloži načrt leta z vsebino, kot je določena v Prilogi 2 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, in v obliki, ki jo določa dokument ICA št. 4444-RAC/501/12, Pravila letenja in službe zračnega prometa, kot je bil spremenjen ali dopolnjen.
III. RAZDELEK: POSEBNE DOLOČBE
1. Če opazovalno letalo priskrbi opazovalka, ima opazovanka pravico imeti v opazovalnem letalu poleg enega opazovalca leta za vsako senzorsko kontrolno postajo na opazovalnem letalu še dva opazovalca leta in enega tolmača, razen če ni drugače dogovorjeno. Opazovalci leta in tolmači imajo pravice in obveznosti, določene v Dodatku G k tej pogodbi.
2. Če opazovalka uporabi opazovalno letalo, katerega največja skupna vzletna masa ni večja kot 35 000 kilogramov, za dolžino opazovalnega leta, ki ni daljši od 1500 kilometrov, kot je bila uradno sporočena v skladu s pododstavkom (G) petega odstavka I. razdelka tega člena, je ne glede na prvi odstavek tega razdelka dolžna sprejeti v opazovalno letalo le dva opazovalca leta in enega tolmača, razen če ni drugače dogovorjeno.
3. Če opazovalno letalo priskrbi opazovanka, dovoli osebju opazovalke, da čim hitreje potuje do točke vstopa opazovanke. Osebje države opazovalke lahko za potovanje do točke vstopa izbere prevoz po kopnem, zračni ali ladijski prevoz, vključno z letalom katere koli države pogodbenice. Postopki v zvezi s tem potovanjem so določeni v Dodatku E k tej pogodbi.
4. Če opazovalno letalo priskrbi opazovanka, ima opazovalka pravico imeti v opazovalnem letalu poleg enega predstavnika za vsako senzorsko kontrolno postajo v letalu še dva predstavnika in enega tolmača, razen če ni drugače dogovorjeno. Predstavniki in tolmači imajo pravice in obveznosti, določene v Dodatku G k tej pogodbi.
5. Če opazovalka priskrbi opazovalno letalo, ki ga je določila druga država pogodbenica in ne opazovalka ali opazovanka, ima opazovalka pravico imeti v opazovalnem letalu poleg enega predstavnika za vsako senzorsko kontrolno postajo v letalu še dva predstavnika in enega tolmača, razen če ni drugače dogovorjeno. V tem primeru prav tako veljajo določbe o opazovalcih leta iz prvega odstavka tega razdelka. Predstavniki in tolmači imajo pravice in obveznosti, določene v Dodatku G k tej pogodbi.
VII. člen
TRANZITNI LETI
1. Tranzitni leti opazovalke na ozemlje opazovanke in z njega za namene te pogodbe se začnejo na ozemlju opazovalke ali druge države pogodbenice.
2. Vsaka država pogodbenica sprejme tranzitne lete. Taki leti potekajo po mednarodno priznanih koridorjih za zračni promet, razen če se zadevne države pogodbenice ne dogovorijo drugače, in v skladu z navodili kontrole letenja vsake države pogodbenice, skozi katere zračni prostor se leti. Opazovalka istočasno, ko uradno obvesti opazovanko v skladu s VI. členom, uradno obvesti tudi vsako državo pogodbenico, skozi katere zračni prostor je treba leteti.
3. Delovanje senzorjev na opazovalnem letalu je med tranzitnimi leti prepovedano. Če med tranzitnim letom opazovalno letalo pristane na ozemlju države pogodbenice, mora ta država pogodbenica ob pristanku in pred odletom pregledati pokrove odprtin za senzorje ali druge naprave, ki onemogočajo delovanje senzorjev, da potrdi njihov pravilni položaj.
VIII. člen
PREPOVEDI, ODSTOPANJA OD NAČRTOV LETOV IN NUJNI PRIMERI
I. RAZDELEK: PREPOVED OPAZOVALNIH LETOV IN SPREMEMBE NAČRTOV
NALOG
1. Opazovanka ima pravico prepovedati opazovalni let, ki ni v skladu z določbami te pogodbe.
2. Opazovanka ima pravico prepovedati opazovalni let pred njegovim začetkom, če opazovalka ne pride na točko vstopa v 24 urah po predvidenem času prihoda, kot je naveden v uradnem obvestilu, danem v skladu s petim odstavkom I. razdelka VI. člena, razen če se državi pogodbenici ne dogovorita drugače.
3. Če opazovanka prepove opazovalni let po tem členu ali Dodatku F, mora v načrtu naloge takoj navesti dejstva, ki so razlog za prepoved. V sedmih dneh opazovanka pošlje po diplomatski poti vsem državam pogodbenicam pisno pojasnilo o prepovedi v poročilu o nalogi, danem na podlagi enaindvajsetega odstavka I. razdelka VI. člena. Prepovedani opazovalni let se ne šteje v kvoto ene in druge države pogodbenice.
4. Opazovanka ima pravico predlagati spremembe v načrtu naloge, če je razlog za to katera koli od teh okoliščin:
(A) vremenske razmere vplivajo na varnost letenja;
(B) stanje letališča odprtih zračnih prostorov, ki naj bi ga uporabili, nadomestnih letališč ali letališč za polnjenje z gorivom preprečuje njihovo uporabo ali
(C) načrt naloge ni skladen z drugim in četrtim odstavkom II. razdelka VI. člena.
5. Če se opazovalka ne strinja s predlaganimi spremembami načrta naloge, ima pravico predložiti druge možnosti k predlaganim spremembam. Če v osmih urah po predložitvi prvotnega načrta naloge ni dosežen dogovor o njem in če opazovalka meni, da spremembe načrta naloge omejujejo njene pravice po tej pogodbi za izvedbo opazovalnega leta, ima pravico odkloniti opazovalni let, ki se prav tako ne šteje v kvoto ene in druge države pogodbenice.
6. Če opazovalka odkloni opazovalni let po tem členu ali Dodatku F, mora takoj, še pred svojim odhodom pojasniti razloge za svojo odločitev iz načrta naloge. V sedmih dneh po odhodu opazovalka pošlje po diplomatski poti vsem drugim državam pogodbenicam pisno pojasnilo za to odločitev v poročilu o nalogi, danem na podlagi enaindvajsetega odstavka I. razdelka VI. člena.
II. RAZDELEK ODSTOPANJA OD NAČRTA LETA
1. Med opazovalnim letom so dovoljena odstopanja od načrta leta, če so potrebna zaradi:
(A) vremenskih razmer, ki vplivajo na varnost letenja;
(B) tehničnih težav v zvezi z opazovalnim letalom;
(C) nujne zdravstvene pomoči osebi v letalu ali
(D) navodil kontrole letenja v zvezi z okoliščinami, ki so nastale zaradi višje sile.
2. Poleg tega so dovoljena odstopanja, če vremenske razmere onemogočajo učinkovito uporabo optičnih senzorjev ali infrardečih premočrtnih čitalnikov, pod pogojem, da:
(A) so izpolnjene zahteve za varnost letenja;
(B) je dano dovoljenje organov kontrole letenja, če tako zahtevajo pravila posameznih držav, in
(C) delovanje senzorjev ne presega zmogljivosti, določenih v drugem odstavku IV. člena, razen če ni drugače dogovorjeno.
3. Opazovanka ima pravico prepovedati uporabo posameznega senzorja med odstopanjem, zaradi katerega se opazovalno letalo spusti pod najnižjo višino letenja, predvideno za delovanje tega posameznega senzorja v skladu z omejitvijo ločljivosti na zemlji, kot je določena v drugem odstavku IV. člena. Če mora opazovalno letalo zaradi odstopanja za več kot 50 kilometrov spremeniti smer leta, ki je bila določena v načrtu leta, ima opazovanka pravico prepovedati uporabo vseh senzorjev, nameščenih na opazovalnem letalu, za ozemlje zunaj omenjene 50-kilometrske meje.
4. Opazovalka ima pravico skrajšati opazovalni let zaradi nepravilnega delovanja senzorjev. Poveljnik letala ima pravico skrajšati opazovalni let zaradi tehničnih težav, ki vplivajo na varnost opazovalnega letala.
5. Če je skrajšanje opazovalnega leta posledica odstopanja od načrta leta, ki ga dovoljuje prvi odstavek tega razdelka, ali če je skrajšanje v skladu s četrtim odstavkom tega razdelka, se opazovalni let šteje v kvoto obeh držav pogodbenic, razen če so vzrok skrajšanja:
(A) nepravilno delovanje senzorjev v opazovalnem letalu, ki ga je priskrbela opazovanka;
(B) tehnične težave v zvezi z opazovalnim letalom, ki ga je priskrbela opazovanka;
(C) nujna zdravstvena pomoč članu posadke opazovanke ali opazovalcu leta ali
(D) navodila kontrole letenja v zvezi z okoliščinami, ki so nastale zaradi višje sile.
V takšnih primerih se ima opazovalka pravico odločiti, ali se opazovalni let šteje v kvoto obeh držav pogodbenic.
6. Podatke, ki jih zberejo senzorji, opazovalka obdrži le, če se opazovalni let šteje v kvoto obeh držav pogodbenic.
7. Če pride do odstopanja od načrta leta, poveljnik letala ukrepa v skladu z objavljenimi pravili letenja države opazovanke. Ko dejavnikov, ki so povzročili odstopanje, ni več, sme opazovalno letalo z dovoljenjem kontrole letenja nadaljevati opazovalni let v skladu z načrtom leta. Dodatna dolžina leta opazovalnega letala, ki jo je povzročilo odstopanje, se ne šteje v največjo dolžino leta.
8. Osebje obeh držav pogodbenic v opazovalnem letalu mora biti takoj obveščeno o vseh odstopanjih od načrta leta.
9. Dodatni stroški, ki izhajajo iz določb tega člena, se povrnejo v skladu z devetim odstavkom I. razdelka Dodatka L k tej pogodbi.
III. RAZDELEK: NUJNI PRIMERI
1. V nujnem primeru se poveljnik letala ravna po Postopkih za zračno navigacijo-pravilih letenja in službe zračnega prometa, dokument ICAO št. 4444-RAC/501/12, kot je bil spremenjen ali dopolnjen, po predpisih letenja države opazovanke ter po priročniku za upravljanje opazovalnega letala.
2. Vsakemu opazovalnemu letalu, ki razglasi nujni primer, mora opazovanka dati na voljo vse reševalne in navigacijske zmogljivosti, da zagotovi čim hitrejši zasilni pristanek letala na najbližjem primernem letališču.
3. Ob letalski nesreči, v kateri je udeleženo opazovalno letalo na ozemlju opazovanke, izvede opazovanka iskanje in reševanje v skladu s svojimi predpisi in postopki za take primere.
4. Preiskavo letalske nesreče ali dogodka, v katerem je udeleženo opazovalno letalo, opravi opazovanka s sodelovanjem opazovalke v skladu s priporočili ICAO, določenimi v Prilogi 13 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu (Preiskava letalskih nesreč), kot je bila spremenjena ali dopolnjena, in v skladu s predpisi države opazovanke.
5. Če opazovalno letalo ni registrirano pri opazovanki, je treba ob koncu preiskave vse najdene ali rešene razbitine in ostanke opazovalnega letala in senzorjev vrniti opazovalki ali pogodbenici, ki je lastnica letala, če tako zahteva.
IX. člen
IZHODNI PODATKI SENZORJEV Z OPAZOVALNIH LETOV
I. RAZDELEK: SPLOŠNE DOLOČBE
1. Za snemanje podatkov, zbranih s senzorji med opazovalnimi leti, se uporabijo naslednji nosilci podatkov:
(A) pri optičnih panoramskih kamerah in kamerah za posamezne posnetke črno-beli fotografski film;
(B) pri videokamerah magnetni trak;
(C) pri infrardečih premočrtnih čitalnikih črno-beli fotografski film ali magnetni trak in
(D) pri zbirnem aperturnem radarju za bočno opazovanje magnetni trak.
Dogovorjeni format, v katerem naj se omenjeni podatki snemajo in prenašajo na druge nosilce podatkov, določi posvetovalna komisija za odprte zračne prostore med začasno uporabo te pogodbe.
2. Podatki, zbrani s senzorji med opazovalnimi leti, ostanejo v opazovalnem letalu do konca opazovalnega leta. Med opazovalnim letom je prepovedan prenos podatkov, zbranih s senzorji, iz opazovalnega letala.
3. Vsak zvitek fotografskega filma in kaseta ali kolut magnetnega traku, uporabljen za zbiranje podatkov s senzorji med opazovalnim letom, se shrani v zabojnik in zapečati v navzočnosti držav pogodbenic, takoj ko je to po odstranitvi iz senzorja izvedljivo.
4. Podatki, zbrani s senzorji med opazovalnimi leti, so na voljo državam pogodbenicam v skladu z določbami tega člena in se uporabljajo izključno za doseganje ciljev te pogodbe.
5. Če po podatkih iz I. razdelka Dodatka B k tej pogodbi nosilec podatkov, ki naj bi ga država pogodbenica uporabljala med opazovalnim letom, ni združljiv z opremo druge države pogodbenice za ravnanje s takim nosilcem podatkov, uvedejo zadevne države pogodbenice postopke, s katerimi zagotovijo, da lahko obdelujejo, razmnožujejo in shranjujejo podatke, zbrane med opazovalnimi leti.
II. RAZDELEK: IZHODNI PODATKI SENZORJEV, PRI KATERIH SE UPORABLJA FOTOGRAFSKI FILM
1. Če se izmenjujejo podatki iz podvojenih optičnih kamer, morajo biti kameri, film in naprave za obdelavo filma enakega tipa.
2. Če se izmenjujejo podatki, zbrani z eno samo optično kamero, se države pogodbenice v okviru posvetovalne komisije za odprte zračne prostore med začasno uporabo te pogodbe posvetujejo o tem, ali naj bo za razvijanje izvirnega negativa filma odgovorna opazovalka ali država pogodbenica, ki je priskrbela opazovalno letalo. Država pogodbenica, ki razvije izvirni negativ filma, je odgovorna za kakovost njegove obdelave in izdelavo dvojnika pozitiva ali negativa. Če se državi pogodbenici dogovorita, da bo film, uporabljen med opazovalnim letom v opazovalnem letalu, ki ga je priskrbela opazovanka, obdelala opazovalka, opazovanka ne odgovarja za kakovost obdelave izvirnega negativa filma.
3. Ves film, uporabljen med opazovalnim letom, se razvije:
(A) če je izvirni negativ filma razvit v prostorih za obdelavo filma, ki jih priskrbi opazovanka, najpozneje tri dni po prihodu opazovalnega letala na točko izstopa, razen če ni drugače dogovorjeno, ali
(B) če je izvirni negativ filma razvit v prostorih za obdelavo filma, ki jih priskrbi opazovalka, najpozneje deset dni po odhodu opazovalnega letala z ozemlja opazovanke.
4. Država pogodbenica, ki razvija izvirni negativ filma, je dolžna sprejeti v prostorih za obdelavo filma do dve uradni osebi druge države pogodbenice, da v skladu z določbami II. razdelka Dodatka K k tej pogodbi spremljata odpečatenje kasete s filmom ali zabojnika ter vsak korak pri shranjevanju, obdelavi, razmnoževanju izvirnega negativa filma in ravnanju z njim. Država pogodbenica, ki spremlja obdelavo in razmnoževanje filma, ima pravico določiti uradne osebe med svojimi državljani, navzočimi na ozemlju, na katerem je druga država pogodbenica pripravila prostore za obdelavo filma, pod pogojem, da so te osebe na seznamu določenega osebja v skladu s I. razdelkom XIII. člena te pogodbe. Država pogodbenica, ki razvija film, čim bolj pomaga uradnim osebam druge države pogodbenice pri njihovih nalogah, kot so določene v tem odstavku.
5. Po končanem opazovalnem letu država pogodbenica, ki naj razvije izvirni negativ filma, pritrdi 21-stopenjski senzitometrični testni trak enakega tipa filma, kot je uporabljen med opazovalnim letom, ali pa osvetli 21-stopenjsko optično skalo na začetku ali koncu vsakega zvitka izvirnega negativa filma, uporabljenega med opazovalnim letom. Po obdelavi izvirnega negativa filma in izdelavi dvojnika negativa ali pozitiva filma države pogodbenice presodijo kakovost posnetka na 21-stopenjskih senzitometričnih testnih trakovih ali slike na 21-stopenjski optični skali v primerjavi z značilnostmi, ki so določene za ta tip izvirnega negativa filma ali dvojnika negativa ali pozitiva filma v skladu z določbami I. razdelka Dodatka K k tej pogodbi.
6. Če je razvit le en izvirni negativ filma:
(A) ima opazovalka pravico obdržati ali prejeti izvirni negativ filma ter
(B) ima opazovanka pravico izbrati in prejeti celoten dvojnik izvirnega negativa filma prve izdelave ali njegov del v pozitivu ali negativu. Če ni drugače dogovorjeno, je tak dvojnik:
(1) enakega formata in velikosti kot izvirni negativ filma;
(2) izdelan takoj po razvijanju izvirnega negativa filma in
(3) predložen uradnim osebam opazovanke takoj, ko je dvojnik izdelan.
7. Če sta razvita dva izvirna negativa filma:
(A) ima opazovanka, če opazovalno letalo priskrbi opazovalka, pravico ob koncu opazovalnega leta izbrati enega od obeh izvirnih negativov filma, neizbrani izvirni negativ filma pa obdrži opazovalka ali
(B) ima opazovalka, če opazovalno letalo priskrbi opazovanka, pravico izbrati enega od obeh izvirnih negativov filma, neizbrani izvirni negativ filma pa obdrži opazovanka.
III. RAZDELEK: IZHODNI PODATKI SENZORJEV, PRI KATERIH SE
UPORABLJAJO DRUGI NOSILCI PODATKOV
1. Država pogodbenica, ki priskrbi opazovalno letalo, posname vsaj en izvirni komplet podatkov, zbranih s senzorji, pri katerih se uporabljajo drugi nosilci podatkov.
2.Če je izdelan le en izvirni komplet:
(A)ima opazovalka, če sama priskrbi opazovalno letalo, pravico obdržati izvirni komplet, opazovanka pa ima pravico prejeti dvojnik prve izdelave ali
(B) ima opazovalka, če opazovalno letalo priskrbi opazovanka, pravico prejeti izvirni komplet, opazovanka pa ima pravico prejeti dvojnik prve izdelave.
3. Če sta izdelana dva izvirna kompleta:
(A) ima opazovanka, če opazovalno letalo priskrbi opazovalka, ob koncu opazovalnega leta pravico izbrati enega od obeh kompletov nosilcev podatkov, neizbrani komplet pa obdrži opazovalka ali
(B) ima opazovalka, če opazovalno letalo priskrbi opazovanka, pravico izbrati enega od obeh kompletov nosilcev podatkov, neizbrani komplet pa obdrži opazovanka.
4. Če opazovalno letalo priskrbi opazovalka, ima opazovanka pravico po lastni izbiri prejeti podatke, zbrane z zbirnim aperturnim radarjem za bočno opazovanje, v obliki neobdelanih podatkov ali v obliki radarske slike.
5. Če opazovalno letalo priskrbi opazovanka, ima opazovalka pravico po lastni izbiri prejeti podatke, zbrane z zbirnim aperturnim radarjem za bočno opazovanje, v obliki neobdelanih podatkov ali v obliki radarske slike.
IV. RAZDELEK: DOSTOP DO IZHODNIH PODATKOV SENZORJEV
Vsaka država pogodbenica ima pravico zahtevati in prejeti od opazovalke kopije podatkov, zbranih s senzorji med opazovalnim letom. Te kopije so dvojniki prve izdelave, izdelani iz izvirnih podatkov, zbranih s senzorji med opazovalnim letom. Država pogodbenica, ki zahteva kopije, uradno obvesti tudi opazovanko. Zahteva za dvojnike podatkov vsebuje podatke o:
(A) opazovalki;
(B) opazovanki;
(C) datumu opazovalnega leta;
(D) senzorju, s katerim so bili podatki zbrani;
(E) delu ali delih opazovalnega obdobja, v katerem so bili podatki zbrani, in
(E) vrsti in formatu dvojnika nosilca podatkov, in sicer negativa ali pozitiva filma ali magnetnega traku.
X. člen
POSVETOVALNA KOMISIJA ZA ODPRTE ZRAČNE PROSTORE
1. Da bi uveljavile cilje in olajšale izvajanje določb te pogodbe, države pogodbenice s tem ustanovijo posvetovalno komisijo za odprte zračne prostore.
2. Posvetovalna komisija za odprte zračne prostore sprejema odločitve ali daje priporočila na podlagi soglasja. Razume se, da soglasje pomeni, da nobena država pogodbenica ne ugovarja sprejetju odločitve ali priporočila.
3. Vsaka država pogodbenica ima pravico pred posvetovalno komisijo za odprte zračne prostore sprožiti in dati na dnevni red katero koli zadevo v zvezi s to pogodbo, vključno z zadevami, ki se nanašajo na primere, kadar opazovalno letalo priskrbi opazovanka.
4. V okviru posvetovalne komisije za odprte zračne prostore države pogodbenice:
(A) obravnavajo vprašanja, ki se nanašajo na spoštovanje določb te pogodbe;
(B) skušajo razrešiti nejasnosti in razlike pri razlagi, ki se lahko pokažejo pri načinu izvajanja te pogodbe;
(C) obravnavajo prošnje za pristop k tej pogodbi in odločajo o njih;
(D) se dogovorijo o tistih tehničnih in administrativnih ukrepih v skladu z določbami te pogodbe, za katere menijo, da so potrebni po pristopu drugih držav k tej pogodbi.
5. Posvetovalna komisija za odprte zračne prostore lahko predlaga spremembe te pogodbe za obravnavo in potrditev v skladu s XVI. členom. Posvetovalna komisija za odprte zračne prostore se lahko tudi dogovori o izboljšavah pri izvedljivosti in učinkovitosti te pogodbe skladno z njenimi določbami. O izboljšavah, ki se nanašajo samo na spremembe letne razdelitve aktivnih kvot po III. členu in Dodatku A, posodobitve in dodatke k vrstam ali zmogljivostim senzorjev po IV. členu, ponovni pregled razdelitve stroškov po devetem odstavku I. razdelka Dodatka L, dogovore za dajanje in razpoložljivost podatkov v skladu s III. in IV. razdelkom IX. člena ter ravnanje s poročili o nalogah v skladu z enaindvajsetim odstavkom I. razdelka VI. člena kot tudi manjše administrativne ali tehnične zadeve, se dogovori v posvetovalni komisiji za odprte zračne prostore in se ne štejejo za spremembe te pogodbe.
6. Posvetovalna komisija za odprte zračne prostore zaprosi za uporabo zmogljivosti in administrativno podporo Centra za preprečevanje konfliktov pri Konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi ali za druge obstoječe zmogljivosti na Dunaju, razen če ne odloči drugače.
7. Določbe o delovanju posvetovalne komisije za odprte zračne prostore so navedene v Dodatku L k tej pogodbi.
XI. člen
URADNA OBVESTILA IN POROČILA
Države pogodbenice pošiljajo uradna obvestila in poročila, zahtevana po tej pogodbi, v pisni obliki. Države pogodbenice pošiljajo taka uradna obvestila in poročila po diplomatski poti, ali če se tako odločijo, po drugih uradnih poteh, kot je komunikacijsko omrežje Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi.
XII. člen
ODGOVORNOST
Država pogodbenica je v skladu z mednarodnim pravom in prakso odgovorna za plačilo odškodnine za škodo, ki jo je med izvajanjem te pogodbe povzročila drugim državam pogodbenicam ali njihovim fizičnim ali pravnim osebam ali njihovemu premoženju.
XIII. člen
DOLOČANJE OSEBJA TER PRIVILEGIJI IN IMUNITETE
I. RAZDELEK: DOLOČANJE OSEBJA
1. Vsaka država pogodbenica ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji pri enem ali drugem depozitarju predloži vsem drugim državam pogodbenicam v pregled seznam določenega osebja, ki bo izvajalo vse naloge, povezane z izvajanjem opazovalnih letov za to državo pogodbenico, vključno s spremljanjem obdelave izhodnih podatkov senzorjev. Na takem seznamu določenega osebja ne sme biti nikoli več kot 400 oseb. Seznam vsebuje ime, spol, datum in kraj rojstva, številko potnega lista in nalogo vsake navedene osebe. Vsaka država pogodbenica ima pravico spremeniti svoj seznam določenega osebja do 30 dni po začetku veljavnosti te pogodbe, nato pa enkrat na šest mesecev.
2. Če katera od oseb, navedenih na izvirnem ali spremenjenem seznamu, ni sprejemljiva za neko državo pogodbenico, ki pregleda seznam, ta država pogodbenica najpozneje 30 dni po prejemu vsakega seznama uradno obvesti državo pogodbenico, ki je predložila seznam, da se ta oseba za državo pogodbenico, ki je ugovarjala, ne sprejema. Osebe, ki niso razglašene za nesprejemljive v omenjenem 30-dnevnem roku, se štejejo za sprejete. Če država pogodbenica pozneje določi, da neka oseba ni sprejemljiva, o tem uradno obvesti državo pogodbenico, ki je to osebo določila. Osebe, ki so razglašene za nesprejemljive, se črtajo s seznama, ki je bil predhodno predložen državi pogodbenici, ki ugovarja.
3. Opazovanka izda vizume in vse druge zahtevane listine, da zagotovi, da lahko vsaka sprejeta oseba vstopi na ozemlje te države pogodbenice in ostane na njem zaradi izpolnjevanja nalog v zvezi z izvedbo opazovalnega leta, vključno s spremljanjem obdelave izhodnih podatkov senzorjev. Vizumi in druge potrebne listine se izdajo:
(A) najpozneje 30 dni po tem, ko se oseba šteje za sprejeto; v tem primeru veljavnost vizuma ne sme biti krajša od 24 mesecev ali
(B) najpozneje eno uro po prihodu osebe na točko vstopa; v tem primeru vizum velja za čas izpolnjevanja nalog te osebe ali
(C) kadar koli po medsebojnem dogovoru zadevnih držav pogodbenic.
II. RAZDELEK: PRIVILEGIJI IN IMUNITETE
1. Za učinkovito opravljanje nalog za izvajanje te pogodbe, ne pa za osebno korist, se osebju, ki je določeno v skladu s prvim odstavkom I. razdelka tega člena, dodelijo privilegiji in imunitete, ki jih uživajo diplomatski predstavniki v skladu z 29. členom, drugim odstavkom 30. člena, prvim, drugim in tretjim odstavkom 31. člena ter 34. in 35. členom Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih z dne 18. aprila 1961, v nadaljevanju imenovane Dunajska konvencija. Poleg tega ima določeno osebje privilegije, ki jih uživajo diplomatski predstavniki v skladu s pododstavkom (b) prvega odstavka 36. člena Dunajske konvencije, razen glede stvari, katerih uvoz ali izvoz je z zakonom prepovedan ali urejen s predpisi o karanteni.
2. Taki privilegiji in imunitete se dodelijo določenemu osebju za ves čas med prihodom na ozemlje opazovanke in odhodom z njega, po tem pa za dejanja, ki ga je storilo prej med izpolnjevanjem svojih uradnih dolžnosti. Temu osebju se tudi med tranzitom ozemlja drugih držav pogodbenic dodelijo privilegiji in imunitete, ki jih uživajo diplomatski predstavniki po prvem odstavku 40. člena Dunajske konvencije.
3. Opazovalka se lahko odpove imuniteti pred pregonom v primerih, kadar bi to oviralo potek pravnega postopka in se ji je mogoče odpovedati brez škode za to pogodbo. Za osebe, ki niso državljani opazovalke, se lahko imuniteti odpovejo samo države pogodbenice, katerih državljani so te osebe. Odpoved mora biti vedno izrecna.
4. Brez vpliva na njihove privilegije in imunitete ali na pravice opazovalke, določene v tej pogodbi, mora določeno osebje spoštovati zakone in predpise opazovanke.
5. Prevozna sredstva osebja imajo enake imunitete pred preiskavo, odvzemom, zaplembo ali rubežem kot prevozna sredstva diplomatske misije v skladu s tretjim odstavkom 22. člena Dunajske konvencije, razen če ni v tej pogodbi drugače določeno.
XIV. člen
BENELUKS
1. Samo za namen II. do IX. in XI. člena ter Dodatkov A do I in Dodatka K k tej pogodbi se Kraljevina Belgija, Veliko vojvodstvo Luksemburg in Kraljevina Nizozemska štejejo za eno državo pogodbenico, ki je v nadaljevanju imenovana Beneluks.
2. Brez vpliva na določbe XV. člena smejo omenjene države pogodbenice preklicati to ureditev, s tem da o tem obvestijo vse druge države pogodbenice. Šteje se, da ta dogovor preneha veljati 31. decembra po izteku 60-dnevnega roka po takem obvestilu.
XV. člen
VELJAVNOST IN ODSTOP
1. Ta pogodba velja za nedoločen čas.
2. Država pogodbenica ima pravico, da odstopi od pogodbe. Država pogodbenica, ki namerava odstopiti, o svoji odločitvi obvesti enega od depozitarjev in vse druge države pogodbenice vsaj šest mesecev pred datumom svojega nameravanega odstopa. Depozitarja takoj obvestita vse druge države pogodbenice o takem obvestilu.
3. Če država pogodbenica sporoči, da odstopa od pogodbe v skladu z drugim odstavkom tega člena, depozitarja skličeta konferenco držav pogodbenic najprej 30 in najpozneje 60 dni po prejemu takega obvestila za obravnavo učinka odstopa na to pogodbo.
XVI. člen
SPREMEMBE IN REDNI PREGLEDI
1. Vsaka država pogodbenica ima pravico predlagati spremembe te pogodbe. Vsaka predlagana sprememba se predloži enemu od depozitarjev, ta pa jo pošlje vsem državam pogodbenicam v presojo. Če tako zahtevajo vsaj tri države pogodbenice v 90 dneh od predložitve predlagane spremembe, depozitarja skličeta konferenco držav pogodbenic za obravnavo predlagane spremembe. Takšna konferenca se začne najprej 30 in najpozneje 60 dni po prejemu tretje zahteve.
2. Spremembo te pogodbe morajo odobriti vse države pogodbenice, tako da pisno uradno sporočijo svojo potrditev spremembe depozitarju v 90 dneh po predložitvi predlagane spremembe ali tako da jo potrdijo na konferenci, sklicani v skladu s prvim odstavkom tega člena. Tako potrjeno spremembo je treba ratificirati v skladu z določbami prvega odstavka XVII. člena in začne veljati 60 dni po tem, ko so države pogodbenice deponirale listine o ratifikaciji.
3. Razen če vsaj tri države pogodbenice ne zahtevajo, da se to zgodi prej, depozitarja skličeta konferenco držav pogodbenic za pregled izvajanja te pogodbe tri leta po začetku njene veljavnosti, nato pa vsakih pet let.
XVII. člen
DEPOZITARJA, ZAČETEK VELJAVNOSTI IN PRISTOP
1. To pogodbo mora vsaka država pogodbenica ratificirati v skladu s svojimi ustavnimi postopki. Listine o ratifikaciji in listine o pristopu se hranijo pri Vladi Kanade ali Vladi Republike Madžarske ali pri obeh s tem določenih depozitarjih. To pogodbo depozitarja registrirata v skladu s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov.
2. Ta pogodba začne veljati 60 dni po deponiranju 20 listin o ratifikaciji, vključno z listinami depozitarjev in držav pogodbenic, ki jim je po Dodatku A dodeljenih 8 ali več pasivnih kvot.
3. Ta pogodba je na voljo za podpis Armeniji, Azerbajdžanu, Gruziji, Kazahstanu, Kirgizistanu, Moldovi, Tadžikistanu, Turkmenistanu in Uzbekistanu in jo morajo ratificirati. Katera koli od teh držav, ki ne podpiše te pogodbe, preden začne veljati v skladu z določbami drugega odstavka tega člena, lahko k njej kadar koli pristopi z deponiranjem listine o pristopu pri enem od depozitarjev.
4. V 6 mesecih po začetku veljavnosti te pogodbe lahko katera koli druga država udeleženka Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi zaprosi za pristop s predložitvijo pisne prošnje enemu od depozitarjev. Depozitar prejeto prošnjo takoj pošlje vsem državam pogodbenicam. Države, ki zaprosijo za pristop k tej pogodbi, lahko, če želijo, zaprosijo tudi za dodelitev pasivne kvote in višino te kvote.
Zadeva se obravnava na naslednjem rednem sestanku posvetovalne komisije za odprte zračne prostore in se o njej v primernem času odloči.
5. Po šestih mesecih od začetka veljavnosti te pogodbe lahko posvetovalna komisija za odprte zračne prostore obravnava pristop katere koli države k tej pogodbi, ki je po presoji komisije sposobna in želi prispevati k ciljem te pogodbe.
6. Za katero koli državo, ki listine o ratifikaciji ni deponirala do začetka veljavnosti te pogodbe, ki pa jo pozneje ratificira ali k njej pristopi, začne ta pogodba veljati 60 dni po deponiranju njene listine o ratifikaciji ali pristopu.
7. Depozitarja takoj obvestita vse države pogodbenice o:
(A) datumu deponiranja vsake listine o ratifikaciji in datumu začetka veljavnosti te pogodbe;
(B) datumu prošnje za pristop, imenu države prosilke in izidu postopka;
(C) datumu deponiranja vsake listine o pristopu in datumu začetka veljavnosti te pogodbe za vsako državo, ki k njej pristopi pozneje;
(D) sklicu konference po XV. in XVI. členu;
(E) vsakem odstopu v skladu s XV. členom in začetku njegove veljavnosti;
(F) datumu začetka veljavnosti vsake spremembe te pogodbe in
(G)o vseh drugih zadevah, o katerih morata depozitarja po tej pogodbi obvestiti države pogodbenice.
XVIII. člen
ZAČASNA UPORABA
IN POSTOPNO IZVAJANJE POGODBE
Za lažje izvajanje te pogodbe se nekatere njene določbe uporabljajo začasno, druge pa se začnejo izvajati postopoma.
I. RAZDELEK: ZAČASNA UPORABA
1. Brez vpliva na XVII. člen države podpisnice začasno uporabljajo naslednje določbe pogodbe:
(A) četrti odstavek I. razdelka VI. člena;
(B) prvi, drugi, tretji, šesti in sedmi odstavek X. člena;
(C) XI. člen;
(D) prvi in drugi odstavek I. razdelka XIII. člena;
(E) XIV. člen in
(F) I. razdelek Dodatka L.
2. Začasna uporaba učinkuje 12 mesecev od datuma, ko je ta pogodba na voljo za podpis. Če pogodba ne začne veljati pred iztekom obdobja začasne uporabe, se to obdobje lahko podaljša, če tako odločijo vse države podpisnice. Vsekakor se obdobje začasne uporabe konča, ko ta pogodba začne veljati. Države pogodbenice pa se lahko takrat odločijo, da podaljšajo obdobje začasne uporabe za države podpisnice, ki še niso ratificirale te pogodbe.
II. RAZDELEK: POSTOPNO IZVAJANJE
1. Po začetku veljavnosti se ta pogodba začne izvajati postopoma v skladu z določbami tega razdelka. Določbe drugega do šestega odstavka tega razdelka veljajo za obdobje od začetka veljavnosti pogodbe do 31. decembra tretjega leta, ki sledi letu, v katerem je pogodba začela veljati.
2. Ne glede na določbe prvega odstavka IV. člena ne sme nobena država pogodbenica med obdobjem iz prvega odstavka uporabljati infrardečega premočrtnega čitalnika, če je nameščen na opazovalnem letalu, razen če se opazovalke in opazovanke ne dogovorijo drugače. Takih senzorjev ni treba certificirati v skladu z Dodatkom D. Če je tak senzor težko odstraniti z opazovalnega letala, mora imeti med opazovalnim letom pokrove ali druge naprave, ki onemogočajo njegovo delovanje v skladu z določbami četrtega odstavka IV. člena.
3. Ne glede na določbe devetega odstavka IV. člena nobena država pogodbenica med obdobjem iz prvega odstavka tega razdelka ni dolžna priskrbeti opazovalnega letala, opremljenega z vsemi vrstami senzorjev z največjo zmogljivostjo in v številu, določenem v drugem odstavku IV. člena, če ima opazovalno letalo:
(A) enojno optično panoramsko kamero ali
(B) vsaj en par optičnih kamer za posamezne posnetke.
4. Ne glede na določbe pododstavka (A) drugega odstavka II. razdelka Dodatka B k tej pogodbi morajo imeti nosilci podatkov v obdobju iz prvega odstavka tega razdelka podatke, ki so razložljivi v skladu z obstoječo prakso držav pogodbenic.
5. Ne glede na določbe prvega odstavka I. razdelka VI. člena nima nobena država pogodbenica v obdobju iz prvega odstavka tega razdelka pravice dobiti letalo, ki je zmožno preleteti katero koli določeno razdaljo brez ponovnega polnjenja z gorivom.
6. V obdobju iz prvega odstavka tega razdelka se aktivne kvote razdelijo v skladu z določbami drugega odstavka II. razdelka Dodatka A k tej pogodbi.
7. Nadaljnje postopno uvajanje dodatnih vrst senzorjev ali izboljšave zmogljivosti obstoječih vrst senzorjev obravnava posvetovalna komisija za odprte zračne prostore v skladu z določbami tretjega odstavka IV. člena, ki se nanašajo na tako uvajanje ali izboljšavo.
XIX. člen
VERODOSTOJNA BESEDILA
Izvirniki te pogodbe, katerih besedila v angleškem, francoskem, italijanskem, nemškem, ruskem in španskem jeziku so enako verodostojni, se hranijo v arhivu depozitarjev. Pravilno potrjene kopije te pogodbe depozitarja pošljeta vsem državam pogodbenicam.
DODATEK A
KVOTE IN NAJVEČJE RAZDALJE LETOV
I. RAZDELEK: DODELITEV PASIVNIH KVOT
1. Dodelitev posameznih pasivnih kvot, ki so določene in veljajo samo za tiste države pogodbenice, ki so ratificirale pogodbo:
za Zvezno republiko Nemčijo 12
za Združene države Amerike 42
za Republiko Belorusijo in Rusko federacijo
kot skupino držav pogodbenic 42
za Beneluks 6
za Republiko Bolgarijo 4
za Kanado 12
za Kraljevino Dansko 6
za Kraljevino Španijo 4
za Francosko republiko 12
za Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska 12
za Helensko republiko 4
za Republiko Madžarsko 4
za Republiko Islandijo 4
za Italijansko republiko 12
za Kraljevino Norveško 7
za Republiko Poljsko 6
za Portugalsko republiko 2
za Romunijo 6
za Češko in slovaško federativno republiko 4
za Republiko Turčijo 12
za Ukrajino 12
2. Če dodatna država ratificira pogodbo ali k njej pristopi v skladu z določbami XVII. člena in pododstavka (C) četrtega odstavka X. člena ter ob upoštevanju pododstavka (D) četrtega odstavka X. člena, se dodelitev pasivne kvote taki državi obravnava na naslednjem rednem zasedanju posvetovalne komisije za odprte zračne prostore po datumu deponiranja njene listine o ratifikaciji ali pristopu.
II. RAZDELEK: PRVA RAZDELITEV AKTIVNIH KVOT ZA OPAZOVALNE LETE
1. Prva razdelitev aktivnih kvot po šestem odstavku I. razdelka III. člena pogodbe je takšna, da mora vsaka država pogodbenica sprejeti nad svojim ozemljem število opazovalnih letov, ki ni večje od 75 odstotkov, zaokroženo navzdol na najbližje celo število, posamezne pasivne kvote, dodeljene v skladu s prvim odstavkom I. razdelka tega dodatka. Na tej podlagi in za tiste države pogodbenice, ki so se pogajale na Konferenci o odprtih zračnih prostorih na Dunaju, velja prva medsebojna razdelitev kvot od dneva začetka veljavnosti pogodbe do 31. decembra po letu, v katerem je pogodba začela veljati, in velja samo za države pogodbenice, ki so ratificirale pogodbo. Prva razdelitev je taka:
- Zvezna republika Nemčija ima pravico do treh opazovanih letov nad ozemljem Republike Belorusije in Ruske federacije kot skupine držav pogodbenic ter enega opazovalnega leta nad ozemljem Ukrajine;
- Združene države Amerike imajo pravico do osmih opazovalnih letov nad ozemljem Republike Belorusije in Ruske federacije kot skupine držav pogodbenic ter enega opazovalnega leta skupaj s Kanado nad ozemljem Ukrajine;
- Republika Belorusija in Ruska federacija kot skupina držav pogodbenic imata pravico do dveh opazovalnih letov nad ozemljem Beneluksa, kot je določeno v XIV. členu pogodbe, dveh opazovalnih letov nad ozemljem Kanade, dveh opazovalnih letov nad ozemljem Kraljevine Danske, treh opazovalnih letov nad ozemljem Francoske republike, enega opazovalnega leta nad ozemljem Helenske republike, dveh opazovalnih letov nad ozemljem Italijanske republike, dveh opazovalnih letov nad ozemljem Kraljevine Norveške, dveh opazovalnih letov nad ozemljem Republike Turčije, treh opazovalnih letov nad ozemljem Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska ter štirih opazovalnih letov nad ozemljem Združenih držav Amerike;
- Kraljevina Belgija, Veliko vojvodstvo Luksemburg in Kraljevina Nizozemska imajo pravico do enega opazovalnega leta nad ozemljem Republike Belorusije in Ruske federacije kot skupine držav pogodbenic ter do enega opazovalnega leta nad ozemljem Republike Poljske;
- Republika Bolgarija ima pravico do enega opazovalnega leta nad ozemljem Helenske republike, enega opazovalnega leta nad ozemljem Italijanske republike in enega opazovalnega leta nad ozemljem Republike Turčije;
- Kanada ima pravico do dveh opazovalnih letov nad ozemljem Republike Belorusije in Ruske federacije kot skupine držav pogodbenic, enega opazovalnega leta nad ozemljem Češke in slovaške federativne republike, enega opazovalnega leta nad ozemljem Republike Poljske ter enega opazovalnega leta skupaj z Združenimi državami Amerike nad ozemljem Ukrajine;
- Kraljevina Danska ima pravico do enega opazovalnega leta nad ozemljem Republike Belorusije in Ruske federacije kot skupine držav pogodbenic ter enega opazovalnega leta nad ozemljem Republike Poljske;
- Kraljevina Španija ima pravico do enega opazovalnega leta nad ozemljem Češke in slovaške federativne republike;
- Francoska republika ima pravico do treh opazovalnih letov nad ozemljem Republike Belorusije in Ruske federacije kot skupine držav pogodbenic ter enega opazovalnega leta nad ozemljem Romunije;
- Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska ima pravico do treh opazovalnih letov nad ozemljem Republike Belorusije in Ruske federacije kot skupine držav pogodbenic ter enega opazovalnega leta nad ozemljem Ukrajine;
- Helenska republika ima pravico do enega opazovalnega leta nad ozemljem Republike Bolgarije in enega opazovalnega leta nad ozemljem Romunije;
- Republika Madžarska ima pravico do enega opazovalnega leta nad ozemljem Romunije in enega opazovalnega leta nad ozemljem Ukrajine;
- Italijanska republika ima pravico do dveh opazovalnih letov nad ozemljem Republike Belorusije in Ruske federacije kot skupine držav pogodbenic, enega opazovalnega leta nad ozemljem Republike Madžarske in enega opazovalnega leta skupaj z Republiko Turčijo nad ozemljem Ukrajine;
- Kraljevina Norveška ima pravico do dveh opazovalnih letov nad ozemljem Republike Belorusije in Ruske federacije kot skupine držav pogodbenic ter enega opazovalnega leta nad ozemljem Republike Poljske;
- Republika Poljska ima pravico do enega opazovalnega leta nad ozemljem Zvezne republike Nemčije, enega opazovalnega leta nad ozemljem Republike Belorusije in Ruske federacije ter enega opazovalnega leta nad ozemljem Ukrajine;
- Romunija ima pravico do enega opazovalnega leta nad ozemljem Republike Bolgarije, enega opazovalnega leta nad ozemljem Helenske republike, enega opazovalnega leta nad ozemljem Republike Madžarske in enega opazovalnega leta nad ozemljem Ukrajine;
- Češka in slovaška federativna republika ima pravico do enega opazovalnega leta nad ozemljem Zvezne republike Nemčije in enega opazovalnega leta nad ozemljem Ukrajine;
- Republika Turčija ima pravico do dveh opazovalnih letov nad ozemljem Republike Belorusije in Ruske federacije, enega opazovalnega leta nad ozemljem Republike Bolgarije in dveh opazovalnih letov, od teh enega skupaj z Italijansko republiko, nad ozemljem Ukrajine;
- Ukrajina ima pravico do enega opazovalnega leta nad ozemljem Češke in slovaške federativne republike, enega opazovalnega leta nad ozemljem Republike Madžarske, enega opazovalnega leta nad ozemljem Republike Poljske, enega opazovalnega leta nad ozemljem Romunije in dveh opazovalnih letov nad ozemljem Republike Turčije.
2. Po tej prvi razdelitvi in do polne uveljavitve pogodbe, določene v XVIII. členu, se aktivne kvote razdelijo po pravilu 75 odstotkov posameznih pasivnih kvot, kot je določeno v prvem odstavku tega razdelka.
3. Po polni uveljavitvi pogodbe ob nadaljnjih razdelitvah aktivnih kvot vsaka država pogodbenica sprejme nad svojim ozemljem število opazovalnih letov do polnega števila svoje posamezne pasivne kvote. Kadar je to možno ali zahtevano in če ni drugače dogovorjeno, razdelitve temeljijo na sorazmernem povečanju aktivnih kvot iz prve razdelitve.
4. Če pogodbo ratificira ali k njej pristopi dodatna država v skladu z določbami XVII. člena, bo razdelitev aktivnih kvot za to državo obravnavana na rednem zasedanju posvetovalne komisije za odprte zračne prostore po datumu deponiranja njene listine o ratifikaciji ali pristopu ob upoštevanju naslednjih določb:
(A) država, ki je pogodbo ratificirala ali k njej pristopila, ima pravico zahtevati opazovalne lete nad ozemlji držav pogodbenic v okviru pasivne kvote, dodeljene tej državi v skladu z določbami tretjega odstavka 1. razdelka tega dodatka, in v okviru pasivnih kvot držav pogodbenic, ki jih je zahtevala za opazovalne lete, razen če se zadevne države pogodbenice ne dogovorijo drugače;
(B) vse države pogodbenice imajo obenem pravico zahtevati opazovalne lete nad ozemljem države, ki je pogodbo podpisala ali k njej pristopila, v okviru svojih aktivnih kvot in v okviru pasivne kvote, dodeljene tej državi.
III. RAZDELEK: NAJVEČJE RAZDALJE OPAZOVALNIH LETOV
Največje razdalje opazovalnih letov nad ozemljem opazovank, ki se začnejo na letališčih odprtih zračnih prostorov, so:
Zvezna republika Nemčija
WUNSTORF 1.200 km
LANDSBERG OB LECHU 1.200 km
Združene države Amerike
WASHINGTON DULLES 4.900 km
TRAVIS AFB 4.000 km
ELMENDORF AFB 3.000 km
LINCOLN MUNICIPAL 4.800 km
Republika Belorusija in Ruska federacija
KUBINKA 5.000 km
ULAN UDE 5.000 km
VORKUTA 6.500 km
MAGADAN 6.500 km
Beneluks
ZAVENTEM/MELSBROEK 945 km
Republika Bolgarija
SOFIJA 660 km
BURGAS 660 km
Kanada
OTTAWA 5.000 km
IQALUIT 6.000 km
YELLOWKNIFE 5.000 km
Kraljevina Danska
METROPOLITAN 800 km
FERSKI OTOKI 250 km
GRENLANDIJA 5.600 km
Kraljevina Španija
GETAFE 1.300 km
GANDO 750 km
VALENCIA 1.300 km
VALLADOLID 1.300 km
MORON 1.300 km
Francoska republika
ORLEANS BRICY 1.400 km
NICA – AZURNA OBALA 800 km
TOULOUSE BLAGNAC 700 km
Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska
BRIZE NORTON 1.150 km
SCAMPTON 1.150 km
LEUCHARS 1.150 km
Z OTOČJEM SCILLY 1.500 km
S SHETLANDSKIM OTOČJEM 1.500 km
Helenska republika
SOLUN 900 km
ELEFSIS 900 km
S KRETO, KARPATOSOM,
RODOSOM, OTOČJEM KOS 1.100 km
Republika Madžarska
BUDIMPEŠTA FERIHEGY 860 km
Republika Islandija 1.500 km
Italijanska republika
MILANO MALPENSA 1.130 km
PALERMO PUNTA RAISI 1.400 km
Kraljevina Norveška
OSLO GARDERMOEN 1.700 km
TROMSOE LANGNES 1.700 km
Republika Poljska
VARŠAVA OKECIE 1.400 km
Portugalska republika
LIZBONA 1.200 km
Sta. MARIA 1.700 km
PORTO SANTO 1.030 km
Romunija
BUKAREŠTA OTOPENI 900 km
TEMIŠVAR 900 km
BACAU 900 km
Češka in slovaška federativna republika
PRAGA 600 km
BRATISLAVA 700 km
KOŠICE 400 km
Republika Turčija
ESKISEHIR 1.500 km
DIYARBAKIR 1.500 km
Ukrajina
BORISPOL 2.100 km
DODATEK B
PODATKI O SENZORJIH
I. RAZDELEK: TEHNIČNI PODATKI
1. V skladu z desetim odstavkom IV. člena vsaka država pogodbenica obvesti vse druge države pogodbenice o veljavnih tehničnih podatkih, navedenih v tem razdelku, o vsakem senzorju na opazovalnem letalu, ki ga je določila ta država pogodbenica v skladu s V. členom pogodbe.
2. Za optične panoramske kamere in kamere za posamezne posnetke se dajo ti tehnični podatki:
(A) tip in model;
(B) vidno polje vzdolž in prek poti letenja ali koti skeniranja v stopinjah;
(C) velikost posnetka v milimetrih po dolžini in širini;
(D) časi osvetlitve v sekundah;
(E) tipi in barve uporabljenih optičnih filtrov ter faktorji filtrov,
(F) za vsako lečo:
(1) ime;
(2) žariščna razdalja v milimetrih;
(3) največja relativna odprtina leče;
(4) ločljivost pri kontrastnem razmerju 1000 proti 1 ali ustrezna modulacija pri 1,0 pri največji relativni odprtini v linijah na milimeter;
(G) najmanjši in največji presledki fotografiranja v sekundah, ali če je ustrezno, ciklične vrednosti v posnetkih na sekundo;
(H) količnik največje hitrosti in višine, če je ustrezno;
(I) za optične kamere za posamezne posnetke največji izmerjen kot od vodoravnice ali najmanjši izmerjen kot od navpičnice v stopinjah in
(J) največja višina za delovanje v metrih, če je ustrezno.
3. Za videokamere se dajo ti tehnični podatki:
(A) tip in model;
(B) vidno polje vzdolž in prek poti letenja v stopinjah;
(C) za leče:
(1) žariščna razdalja v milimetrih;
(2) največja relativna odprtina leče;
(3) ločljivost pri kontrastnem razmerju 1000 proti 1 ali ustrezna modulacija pri 1,0 pri največji relativni odprtini v linijah na milimeter;
(D) velikost detektorskega elementa v mikrometrih ali enakovredni podatki za cev;
(E) število detektorskih elementov;
(F) občutljivost sistema na svetlobo v luksih ali vatih na kvadratni centimeter in
(G) širina spektralne valovne dolžine v nanometrih.
4. Za infrardeče premočrtne čitalnike se dajo ti tehnični podatki:
(A) tip in model;
(B) vidno polje ali koti skeniranja v stopinjah;
(C) najmanjše takojšnje vidno polje vzdolž in prek poti letenja v miliradianih;
(D) širina spektralnega pasu v mikrometrih;
(E) najnižja ločljiva temperaturna razlika v stopinjah Celzija;
(F) temperatura detektorja med delovanjem v stopinjah Celzija;
(G) čas, potreben od vklopa sistema za začetek in ohladitev na normalno delovno temperaturo, v minutah;
(H) najdaljši čas delovanja, če je ustrezno;
(I) količnik največje hitrosti in višine ter
(J) največja višina delovanja v metrih, če je ustrezno.
5. Za zbirni aperturni radar za bočno opazovanje se dajo ti tehnični podatki:
(A) tip in model;
(B) pasovi radarskih frekvenc in specifična frekvenca delovanja v megahercih;
(C) polarizacija;
(D) število radarskih impulzov v metrih na sekundo;
(E) kotna omejitev na kratki razdalji delovanja v stopinjah od navpičnice;
(F) širina pasu opazovanja v kilometrih;
(G) ločljivost na zemlji v oddaljenosti in azimutu v poševni ravnini v metrih;
(H) največja višina delovanja v metrih, če je ustrezno, in
(I) izhodna moč oddajnika v vatih.
6. Za senzorje, ki zapisujejo podatke na fotografski film, se dajo ti tehnični podatki:
(A) tipi filma, ki se lahko uporabljajo z vsakim senzorjem;
(B) širina filma v milimetrih;
(C) ločljivost filma pri kontrastnem razmerju 1000 proti 1 ali enakovredna modulacija 1,0 v linijah na milimeter in
(D) zmogljivost kasete za vsak tip filma v metrih.
7. Za senzorje, ki zapisujejo podatke na druge nosilce podatkov, se dajo ti tehnični podatki:
(A) tip in model opreme za zapisovanje podatkov;
(B) tip in format nosilca podatkov;
(C) širina pasu v hercih, če je ustrezno;
(D) hitrost snemanja podatkov v megabitih na sekundo, če je ustrezno;
(E) zmogljivost nosilca podatkov v minutah ali megabitih in
(F) format za hranjenje podatkov, zbranih s senzorji, in razložljivost podatkov.
II. RAZDELEK: RAZLOŽLJIVOST PODATKOV
1. Podatki, zbrani s senzorji med opazovalnim obdobjem, se na začetku vsakega zvitka izvirnega negativa filma ali na začetku vsakega drugega nosilca podatkov opremijo z naslednjimi podatki v skladu z določbami Priloge 1 k temu dodatku:
(A) referenčno številko opazovalnega leta;
(B) datumom opazovalnega leta;
(C) opisom senzorjev;
(D) razporeditvijo senzorjev in
(E) žariščno razdaljo, če je ustrezno.
2. Podatki, zbrani s senzorji med opazovalnim obdobjem, se opremijo z naslednjimi podatki, ki se ročno ali elektronsko posnamejo z navigacijskih in komunikacijskih sistemov opazovalnega letala v skladu z določbami Priloge 1 k temu dodatku, in to na način, da se ne zakrijejo podrobnosti:
(A) za optične kamere:
(1) na začetku opazovalnega obdobja in na vsaki vmesni točki med opazovalnim obdobjem, na kateri se pomembno spremeni višina nad tlemi, smer ali hitrost letenja nad zemljo, ter v presledkih, ki jih določi posvetovalna komisija za odprte zračne prostore med začasno uporabo pogodbe:
(a) višino nad tlemi;
(b) točko;
(c) dejansko smerjo letenja in
(d) kotom skeniranja;
(2) na vsakem posameznem posnetku fotografskega filma:
(a) številko posnetka;
(b) časom in
(c) kotom nagiba;
(B) za videokamere in infrardeče premočrtne čitalnike na začetku opazovalnega obdobja in na vsaki vmesni točki med opazovalnim obdobjem, na kateri se pomembno spremeni višina leta nad tlemi, smer ali hitrost letenja nad zemljo, in v presledkih, ki jih določi posvetovalna komisija za odprte zračne prostore med začasno uporabo pogodbe:
(1) datumom in časom;
(2) višino nad tlemi;
(3) točko;
(4) dejansko smerjo letenja in
(5) kotom skeniranja;
(C) za zbirni aperturni radar za bočno opazovanje:
(1) na začetku opazovalnega obdobja in na vsaki vmesni točki med opazovalnim obdobjem, na kateri se pomembno spremeni višina nad tlemi, smer ali hitrost letenja nad zemljo, ter v presledkih, ki jih določi posvetovalna komisija za odprte zračne prostore med začasno uporabo pogodbe:
(a) datumom in časom;
(b) višino nad tlemi;
(c) točko;
(d) dejansko smerjo letenja;
(e) kotom gledanja navzdol na najbližjo točko širine pasu;
(f) širino pasu in
(g) polarizacijo;
(2) ob vsakokratnem merjenju, da se zagotovi pravilna obdelava slike:
(a) hitrostjo letenja nad zemljo;
(b) zanosom;
(c) kotom naklona in
(d) kotom nagiba.
3. Za kopije posameznih posnetkov ali trakov posnetkov iz izvirnega negativa filma ali drugih nosilcev podatkov se podatki iz prvega in drugega odstavka tega razdelka navedejo na vsakem pozitivu.
4. Države pogodbenice imajo pravico podatke, zbrane med opazovalnim letom, opremiti s črkovno-številčnimi vrednostmi ali oznakami, za katere se dogovori posvetovalna komisija za odprte zračne prostore med začasno uporabo pogodbe.
PRILOGA 1 K DODATKU B
RAZLOŽLJIVOST PODATKOV, ZBRANIH MED OPAZOVALNIM LETOM
1. Referenčna številka opazovalnega leta se označi z eno samo skupino šestih črkovno-številčnih znakov v skladu z naslednjim dogovorom:
(A) črkama "OS";
(B) zadnjo številko koledarskega leta, za katero velja posamezna aktivna kvota, in
(C) trimestno številko, ki pomeni vsak posamezen opazovalni let in vključuje aktivno kvoto, ki jo je posvetovalna komisija za odprte zračne prostore med letnim pregledom dodelila posamezni državi pogodbenici nad ozemljem druge države pogodbenice za določeno koledarsko leto.
2. Opis senzorja se označi s skupino največ šestih črkovno-številčnih znakov, sestavljenih iz dveh skupin, v skladu s tem dogovorom:
(A) skupina do štirih znakov pomeni vrsto senzorja v skladu s tem dogovorom:
(1) "OP" – optična panoramska kamera;
(2) "OF" – optična kamera za posamezne posnetke;
(3) "TV" – videokamera;
(4) "IRLS" – infrardeči premočrtni čitalnik ali
(5) "SAR" – zbirni aperturni radar za bočno opazovanje;
(B) skupina dveh znakov pomeni tip nosilca podatkov v skladu s tem dogovorom:
(1) "BI" – črno-beli, izopankromatični;
(2) "BM" – črno-beli, monokromatični;
(3) "BP" – črno-beli, pankromatični;
(4) "BR" – črno-beli, povratni;
(5) "TA" – trak, analogni, ali
(6) "TD" – trak, digitalni.
3. Razporeditev senzorjev se označi z eno samo skupino največ devetih črkovno-številčnih znakov, sestavljenih iz treh skupin, v skladu s tem dogovorom:
(A) skupina štirih črkovno-številčnih znakov pomeni namestitev senzorja na opazovalnem letalu bodisi kot:
(1) notranja namestitev, označena z "INT", ki ji sledi številka, ki označuje mesto namestitve senzorja na opazovalnem letalu v zaporedju od nosa do repa opazovalnega letala, bodisi
(2) podvesna namestitev, označena s "POD", ki ji sledi ena od teh treh črk:
(a) "L" – obešeno pod levo krilo;
(b) "R" – obešeno pod desno krilo ali
(c) "C" – obešeno pod trup letala;
(B) skupina največ treh črkovno-številčnih znakov pomeni vrsto namestitve v skladu s tem dogovorom:
(1) pokončna namestitev, pri kateri senzor ni nagnjen za več kot 5 stopinj od navpičnice, se označi s črko "V";
(2) poševna namestitev, pri kateri je senzor nagnjen za več kot 5 stopinj od navpičnice, se označi z eno od naslednjih črk, ki ji sledi kot nagiba v stopinjah:
(a) "L" – usmerjenost levo;
(b) "R" – usmerjenost desno;
(3) pahljačasta namestitev dveh ali več senzorjev se označi s črko
"F";
(C) pri pahljačasti namestitvi skupina največ dveh številk označuje število in položaj senzorjev v skladu s tem dogovorom:
(1) prva številka označuje skupno število nameščenih senzorjev in
(2) druga številka označuje položaj posameznega senzorja v zaporedju z leve proti desni v smeri leta opazovalnega letala.
4. Žariščna razdalja leče se navede v milimetrih.
5. Datum in čas se navedeta na minuto natančno po GMT.
6. Povprečna višina opazovalnega letala nad tlemi se označi s petmestno številko in z oznako za mersko enoto, pri čemer se čevlji označijo s črko "F", metri pa z "M".
7. Zemljepisna širina in dolžina položaja opazovalnega letala se navedeta v stopinjah na stotinko stopinje natančno v formatu "dd.dd (N ali S) ddd.dd (E ali W)" ali v stopinjah in minutah na minuto natančno v formatu "dd mm (N ali S) ddd mm (E ali W)".
8. Dejanska smer letenja opazovalnega letala se navede v stopinjah na stopinjo natančno.
9. Kot nagiba opazovalnega letala se navede v stopinjah in z oznako nagiba na levo s črko "L" ali desno s črko "R".
10. Kot naklona opazovalnega letala se navede v stopinjah in z oznako naklona navzgor s črko "U" ali navzdol s črko "D" glede na vodoravnico.
11. Kot zanosa opazovalnega letala se navede v stopinjah in z oznako zanosa v levo s črko "L" ali desno s črko "R" glede na smer leta opazovalnega letala.
12. Hitrost letenja opazovalnega letala nad zemljo se navede s trimestno številko in dvomestno oznako za mersko enoto, za navtične milje s črkama "NM" ali kilometre s črkama "KM" na uro.
13. Najbližja točka širine pasu se navede v kilometrih.
14. Kot gledanja navzdol se navede v stopinjah, merjeno od navpičnice.
15. Širina pasu se navede v kilometrih.
16. Za fotografski film se vsaka kaseta, uporabljena med opazovalnim letom za isti senzor, oštevilči zaporedoma od ena naprej. Vsak posnetek na izvirnem negativu filma, osvetljenem na posameznem senzorju, se posebej oštevilči zaporedoma od prvega do zadnjega posnetka kasete filma za ta senzor. V vsakem primeru, ko je film oštevilčen z eno ali dvema številkama na posnetek, se posamezen posnetek nedvomno opredeli tako, da se določi številka, ki je najbližja sredini posnetka, ali pa manjša cela številka, kadar sta številki enako oddaljeni od sredine.
DODATEK C
PODATKI O OPAZOVALNEM LETALU
V skladu z določbami drugega odstavka V. člena pogodbe države pogodbenice, ko določijo opazovalno letalo, obvestijo vse druge države pogodbenice o podatkih, navedenih v nadaljevanju:
1. Podatki za prepoznavanje:
(A) vrsta in model ter
(B) številka, vrsta, tip in razporeditev posameznega senzorja na opazovalnem letalu v skladu z določbami Dodatka B k pogodbi:
2. Načrtovanje naloge:
(A) za vsak tip in razporeditev senzorja na opazovalnem letalu:
(1) pri katerem je ločljivost na zemlji odvisna od višine nad tlemi, višina nad tlemi v metrih, pri kateri ta senzor doseže ločljivost na zemlji za tako vrsto senzorja, kot je določen v drugem odstavku IV. člena pogodbe;
(2) pri katerem ločljivost na zemlji ni odvisna od višine nad tlemi, višina za največji domet;
(B) najugodnejša potovalna hitrost v kilometrih na uro za vsako višino, ki je določena v skladu s pododstavkom (A) tega odstavka;
(C) poraba goriva v kilogramih na uro pri najugodnejši potovalni hitrosti za vsako višino, ki je določena v skladu s pododstavkom (A) tega odstavka.
3. Naprave za navigacijo, zveze in pristajanje:
(A) vsak tip navigacijske opreme v opazovalnem letalu, vključno z njeno natančnostjo določanja položaja v metrih, in
(B) radijske zveze, oprema za prilet in pristajanje v opazovalnem letalu v skladu s standardi in priporočili ICAO.
4. Oskrba na tleh:
(A) dolžina, razpon kril, največja višina, položaj koles in polmer obračanja;
(B) največja vzletna teža in največja pristajalna teža;
(C) dolžina vzletne in pristajalne steze letališča in zahtevana odpornost podlage pri največjih vzletnih in pristajalnih težah, vključno s sposobnostjo pristajanja na neutrjenih površinah;
(D) vrste in količine goriva, olja, hidravličnih tekočin in kisika;
(E) vrste naprav za električno servisiranje in zagon ter
(F) posebne zahteve.
5. Namestitvene zmogljivosti:
(A) število članov posadke letala;
(B) število upravljavcev senzorjev;
(C) število predstavnikov leta, nadzornikov leta ali predstavnikov, ki bi lahko bili v letalu, in
(D) ležišča.
DODATEK D
CERTIFICIRANJE OPAZOVALNEGA LETALA IN SENZORJEV
I. RAZDELEK: SPLOŠNE DOLOČBE
1. Vsaka država pogodbenica ima pravico sodelovati pri certificiranju opazovalnega letala vsake vrste in modela ter z njim povezanega sklopa senzorjev, ki ga je določila druga država pogodbenica v skladu s V. členom pogodbe; pri certificiranju se opazovalno letalo in njegovi senzorji pregledajo na tleh in med letom.
2. Vsako certificiranje se izvede, da se ugotovi:
(A) da določeno letalo po vrsti in modelu ustreza zahtevam V. člena pogodbe;
(B) da so senzorji, nameščeni na opazovalnem letalu, take vrste, kot je določeno v prvem odstavku IV. člena pogodbe, in izpolnjujejo zahteve drugega odstavka IV. člena pogodbe;
(C) da so tehnični podatki predloženi v skladu z določbami I. razdelka Dodatka B k pogodbi;
(D) kadar je senzorjeva ločljivost na zemlji odvisna od višine nad tlemi, najmanjša višina nad tlemi, s katere sme senzor te vrste in modela, nameščen na opazovalnem letalu, delovati med opazovalnim letom v skladu z omejitvijo ločljivosti na zemlji, določeno v drugem odstavku IV. člena pogodbe;
(E) kadar ločljivost na zemlji ni odvisna od višine nad tlemi, ločljivost na zemlji vsakega senzorja te vrste in modela, nameščenega na opazovalnem letalu, v skladu z omejitvijo ločljivosti na zemlji, določeno v drugem odstavku IV. člena pogodbe, ter
(F) da so pokrovi za odprtine senzorjev ali druge naprave, ki onemogočajo delovanje senzorjev, pravilno nameščene v skladu z določbami četrtega odstavka IV. člena pogodbe.
3. Vsaka država pogodbenica, ki izvaja certificiranje, najmanj 60 dni prej uradno obvesti vse druge države pogodbenice o sedemdnevnem obdobju, v katerem bo potekalo certificiranje opazovalnega letala in njegovih senzorjev. Tako uradno obvestilo navaja:
(A) državo pogodbenico, ki izvaja certificiranje opazovalnega letala in njegovih senzorjev;
(B) točko vstopa, na katero naj bi prispelo osebje držav pogodbenic, ki sodelujejo pri certificiranju;
(C) kraj certificiranja;
(D) datuma začetka in konca certificiranja;
(E) številko, vrsto in model vsakega opazovalnega letala, ki se certificira, in
(F) tip in model, opis in razporeditev posameznega senzorja, nameščenega na opazovalnem letalu, ki se certificira, v skladu z obliko, določeno v Prilogi 1 k Dodatku B k pogodbi.
4. Najpozneje v desetih dneh po prejemu uradnega obvestila v skladu z določbami tretjega odstavka tega razdelka vsaka država pogodbenica uradno obvesti vse druge države pogodbenice, da namerava sodelovati pri certificiranju tega letala in njegovih senzorjev v skladu z določbami enajstega odstavka IV. člena. Število oseb, ki bodo sodelovale pri certificiranju iz posameznih držav pogodbenic, ki so uradno sporočile svoj namen sodelovati, določi posvetovalna komisija za odprte zračne prostore. Če ni drugače dogovorjeno, je skupno število oseb omejeno na 40, za posamezno državo pogodbenico pa na štiri. Če dve ali več držav pogodbenic sporoči, da nameravajo izvajati certificiranje v istem obdobju, posvetovalna komisija za odprte zračne prostore odloči, katera v tem obdobju izvede certificiranje.
5. Vsaka država, ki sodeluje pri certificiranju, sporoči državi pogodbenici, ki izvaja certificiranje, najmanj 30 dni pred datumom predvidenega začetka certificiranja opazovalnega letala, kot je bil sporočen v skladu s tretjim odstavkom tega razdelka, naslednje:
(A) imena oseb, ki sodelujejo pri certificiranju, če pa je uporabljeno transportno letalo za prevoz do točke vstopa, tudi imena, spol, datum in kraj rojstva ter številko potnega lista članov posadke. Vse take osebe morajo biti na seznamu oseb, določenih po I. razdelku XIII. člena pogodbe;
(B) datum in predvideni čas prihoda teh oseb na točko vstopa ter
(C) način prevoza do točke vstopa.
6. Najmanj 14 dni pred predvidenim datumom začetka certificiranja, kot je bil sporočen v skladu s tretjim odstavkom tega razdelka, zagotovi država pogodbenica, ki izvaja certificiranje, državam pogodbenicam, ki sodelujejo pri certificiranju, te podatke o vsakem senzorju, nameščenem na opazovalnem letalu, in z njim povezani opremi za razložljivost podatkov, zbranih s senzorji:
(A) opis vsakega sestavnega dela senzorja, vključno z njegovim namenom, in vsako povezavo z opremo za razložljivost podatkov;
(B) fotografijo vsakega senzorja, ločeno od opazovalnega letala, v skladu z naslednjimi zahtevami:
(1) vsak senzor zavzema najmanj 80 odstotkov fotografije v vodoravni ali navpični smeri;
(2) fotografije so lahko barvne ali črno-bele in merijo 18 x 24 centimetrov brez roba ter
(3) na vsaki fotografiji so navedeni vrsta senzorja, tip in model ter ime države pogodbenice, ki daje senzor v certificiranje;
(C) navodila za delovanje senzorja med letom.
7. Če nobena država pogodbenica ne sporoči, da namerava sodelovati pri certificiranju v skladu z določbami petega odstavka tega razdelka, država pogodbenica sama opravi pregled med letom v skladu z določbami III. razdelka tega dodatka in sestavi poročilo o certificiranju v skladu z določbami IV. razdelka tega dodatka.
8. Določbe II. razdelka XIII. člena pogodbe veljajo za osebje vsake države pogodbenice, ki sodeluje pri certificiranju, ves čas njihovega bivanja na ozemlju države, ki izvaja certificiranje.
9. Osebje vsake države pogodbenice, ki sodeluje pri certificiranju, zapusti ozemlje države pogodbenice, ki izvaja certificiranje, takoj po podpisu poročila o certificiranju.
II. RAZDELEK: PREGLED NA TLEH
1. Z odobritvijo države pogodbenice, ki izvaja certificiranje, lahko pregled na tleh hkrati izvaja več kot ena država pogodbenica. Države pogodbenice imajo pravico skupaj pregledovati opazovalno letalo in njegove senzorje na tleh. Država pogodbenica, ki izvaja certificiranje, ima pravico določiti število oseb, ki so naenkrat vključene v pregled opazovalnega letala in njegovih senzorjev na tleh.
2. Če ni drugače dogovorjeno, pregled na tleh ne sme preseči trikrat po osem ur za vsako opazovalno letalo in njegove senzorje.
3. Pred začetkom pregleda na tleh država pogodbenica, ki izvaja certificiranje, zagotovi državam pogodbenicam, ki sodelujejo pri certificiranju, te podatke:
(A) za optične panoramske kamere in kamere za posamezne posnetke:
(1) krivuljo prenosa modularnega odziva leče na prostorsko frekvenco (karakteristika frekvence proti kontrastu) pri največji relativni odprtosti leče v linijah na milimeter;
(2) značilnosti črno-belega filma za snemanje iz zraka, ki bo uporabljen za zbiranje podatkov med opazovalnim letom ali za podvajanje teh podatkov v skladu z določbami drugega odstavka I. razdelka Dodatka K k pogodbi;
(3) značilnosti naprav, ki bodo uporabljene za razvijanje izvirnih negativov filma, in duplikatorjev za izdelavo pozitivov in negativov filma v skladu z določbami prvega odstavka I. razdelka Dodatka K k pogodbi ter
(4) testne podatke leta, ki kažejo ločljivost na zemlji kot funkcijo višine nad tlemi za vsak tip filma za snemanje iz zraka, ki bo uporabljen v optični kameri;
(B) za videokamere testne podatke leta iz vseh izhodnih naprav, ki kažejo ločljivost na zemlji kot funkcijo višine nad tlemi;
(C) za infrardeče premočrtne čitalnike testne podatke leta iz vseh izhodnih naprav, ki kažejo ločljivost na zemlji kot funkcijo višine nad tlemi, in
(D) za zbirni aperturni radar za bočno opazovanje testne podatke leta iz vseh izhodnih naprav, ki kažejo ločljivost na zemlji kot funkcijo poševne oddaljenosti od letala.
4. Pred začetkom pregleda na tleh država pogodbenica, ki izvaja certificiranje, obrazloži državi pogodbenici ali državam pogodbenicam, ki sodelujejo pri certificiranju:
(A) svoj načrt za pregled opazovalnega letala in njegovih senzorjev na tleh;
(B) podatke o opazovalnem letalu in njegovih senzorjih ter z njimi povezani opremi, o pokrovih za odprtine senzorjev in drugih napravah, ki onemogočajo delovanje senzorjev, podatke o namestitvi teh naprav na opazovalnem letalu, vključno z diagrami, fotografijami, diapozitivi in drugim vizualnim gradivom;
(C) vse potrebne varnostne ukrepe, ki jih je treba upoštevati med pregledom opazovalnega letala in njegovih senzorjev na tleh, ter
(D) postopke popisa, ki jih nameravajo uporabiti spremljevalci države pogodbenice, ki izvaja certifikacijo, v skladu s šestim odstavkom tega razdelka.
5. Pred začetkom pregleda na tleh vsaka država pogodbenica, ki sodeluje pri certificiranju, predloži državi, ki izvaja certificiranje, seznam vse opreme, ki bo uporabljena med pregledom na tleh ali v zraku. Države pogodbenice, ki izvajajo pregled, smejo vzeti v letalo in uporabljati videokamere, prenosne zvočne snemalne naprave ter prenosne računalnike. Države pogodbenice, ki sodelujejo pri certificiranju, smejo uporabljati še drugo opremo, če jo dovoli država, ki izvaja certificiranje.
6. Države pogodbenice, ki sodelujejo pri certificiranju, skupaj z državo, ki izvaja certificiranje, popišejo vso opremo iz petega odstavka tega razdelka in pregledajo postopke popisa, ki naj zagotovijo, da bo vsa oprema, ki so jo v opazovalno letalo prinesle države pogodbenice, ki sodelujejo pri certificiranju, po končanem pregledu odnesena iz opazovalnega letala.
7. Osebje vsake države pogodbenice, ki sodeluje pri certificiranju, ima med pregledom opazovalnega letala in vsakega na njem nameščenega senzorja pravico:
(A) ugotoviti, da število in razporeditev vsakega senzorja, nameščenega na opazovalnem letalu, ustrezata podatkom, danim v skladu s šestim odstavkom I. razdelka tega dodatka, Dodatkom C in I. razdelkom Dodatka B;
(B) seznaniti se z namestitvijo vsakega senzorja na opazovalnem letalu, vključno z njegovimi sestavnimi deli in povezavami med njimi ter z opremo, ki se uporablja za razložljivost podatkov;
(C) do predstavitve upravljanja in delovanja vsakega senzorja ter
(D) seznaniti se s testnimi podatki leta, danimi v skladu z določbami tretjega odstavka tega razdelka.
8. Na zahtevo katere koli države pogodbenice, ki sodeluje pri certificiranju, država, ki izvaja certificiranje, fotografira vsak senzor, nameščen na opazovalnem letalu, z njim povezano opremo na letalu ali odprtine senzorjev s pokrovi ali druge naprave, ki onemogočajo njihovo delovanje. Te fotografije morajo izpolnjevati zahteve iz 1., 2. in 3. točke pododstavka B šestega odstavka I. razdelka tega dodatka.
9. Država pogodbenica, ki izvaja certificiranje, ima pravico določiti spremljevalce oseb iz držav pogodbenic, ki sodelujejo pri certificiranju, ves čas pregleda na tleh, da ugotavljajo, da dejavnosti potekajo v skladu z določbami tega razdelka. Osebje države, ki izvaja certificiranje, se ne vmešava v dejavnosti držav pogodbenic, ki sodelujejo pri certificiranju, razen če so v nasprotju z varnostnimi ukrepi, predpisanimi v pododstavku (C) četrtega odstavka tega razdelka.
10. Država pogodbenica, ki izvaja certificiranje, omogoči državam pogodbenicam, ki sodelujejo pri certificiranju, dostop do celotnega opazovalnega letala, njegovih senzorjev in z njimi povezane opreme ter jim zagotovi dovolj električne energije za delovanje senzorjev in z njimi povezane opreme. Država pogodbenica, ki izvaja certificiranje, odpre pregrade ali odstrani pokrove ali ovire, tako da je pri certificiranju omogočen pregled vseh senzorjev in z njimi povezane opreme.
11. Ne glede na določbe tega razdelka se pregled na tleh opravi tako, da ne:
(A) zmanjša, ovira ali prepreči poznejšega delovanja opazovalnega letala ali njegovih senzorjev;
(B) spremeni električnega ali mehanskega ustroja opazovalnega letala ali njegovih senzorjev;
(C) zmanjša letalne sposobnosti opazovalnega letala.
12. Države pogodbenice, ki sodelujejo pri certificiranju, imajo z opremo iz petega odstavka tega razdelka pravico meriti, delati zapiske, skice in podobne zapise in posnetke v zvezi z opazovalnim letalom, njegovimi senzorji in z njimi povezano opremo. Tako delovno gradivo lahko država pogodbenica, ki sodeluje pri certificiranju, zadrži in ga ni treba predložiti v pregled ali preverjanje državi pogodbenici, ki izvaja certificiranje.
13. Država pogodbenica, ki izvaja certificiranje, se kar najbolj potrudi, da odgovori na vprašanja držav pogodbenic, ki sodelujejo pri certificiranju, v zvezi s pregledom na tleh.
14. Po končanem pregledu na tleh države pogodbenice, ki sodelujejo pri certificiranju, zapustijo opazovalno letalo, država, ki izvaja certificiranje, pa ima pravico uporabiti svoje postopke popisa v skladu s šestim odstavkom tega razdelka, da ugotovi, ali je bila vsa oprema, uporabljena med pregledom na tleh, v skladu s petim odstavkom tega razdelka odnesena iz opazovalnega letala.
III. RAZDELEK: PREGLED MED LETOM
1. Poleg pregleda opazovalnega letala in njegovih senzorjev na tleh država pogodbenica, ki izvaja certificiranje, opravi en pregled senzorjev med letom, kar zadošča, da se:
(A) omogoči opazovanje delovanja vseh senzorjev, nameščenih na opazovalnem letalu;
(B) če je ločljivost na zemlji za senzor odvisna od višine nad tlemi, ugotovi najnižja višina nad tlemi, na kateri vsak senzor tega tipa in modela, ki je nameščen na opazovalnem letalu, deluje med opazovalnim letom v skladu z omejitvijo ločljivosti na zemlji, določeno v drugem odstavku IV. člena pogodbe, ter
(C) če ločljivost na zemlji za senzor ni odvisna od višine nad tlemi, ugotovi, da je ločljivost na zemlji za vsak senzor tega tipa in modela, ki je nameščen na opazovalnem letalu, v skladu z omejitvijo ločljivosti na zemlji, določeno v drugem odstavku IV. člena pogodbe.
2. Pred začetkom pregleda med letom država pogodbenica, ki izvaja certificiranje, obrazloži državam pogodbenicam, ki sodelujejo pri certificiranju, svoj načrt za izvedbo pregleda med letom. Ta obrazložitev vsebuje:
(A) diagram kalibracijskih tarč, ki jih namerava uporabiti pri pregledu med letom v skladu z določbami petega odstavka I. razdelka Priloge 1 k temu dodatku;
(B) predvideni čas, vremenske razmere, število preletov, smer in višino nad tlemi pri vsakem preletu nad kalibracijsko tarčo za vsak senzor, ki mora biti certificiran, ter
(C) vse potrebne varnostne ukrepe, ki jih je treba upoštevati med pregledom opazovalnega letala in njegovih senzorjev med letom.
3. Pred in med pregledom med letom imajo države pogodbenice, ki sodelujejo pri certificiranju, pravico ogledati si namestitev kalibracijskih tarč. Država pogodbenica, ki izvaja certificiranje, priskrbi ustrezno opremo, s katero se ugotovi, da kalibracijske tarče ustrezajo zahtevam iz I. razdelka Priloge 1 k temu dodatku.
4. Razen če ni drugače dogovorjeno, se pregled med letom izvede ob jasnem vremenu podnevi nad kalibracijskimi tarčami, ki ustrezajo vsaki vrsti senzorjev na opazovalnem letalu, v skladu z določbami II. razdelka Priloge 1 k temu dodatku, da se določi ločljivost na zemlji za vsak senzor.
5. Država pogodbenica, ki izvaja certificiranje, zagotovi pri pregledu senzorjev med letom podatke o vremenskih razmerah na kraju kalibracijskih tarč, ki so potrebni za izračune po postopkih, določenih v III. razdelku Priloge 1 k temu dodatku.
6. Vsaka država pogodbenica ima pravico določiti osebje, ki sodeluje pri pregledu med letom. Če število tako določenih oseb presega zmogljivost opazovalnega letala za prevoz potnikov, se države pogodbenice, ki sodelujejo pri certificiranju, dogovorijo, kdo od njihovega osebja sodeluje pri pregledu med letom.
7. Osebje držav pogodbenic, določeno po šestem odstavku tega razdelka, ima pravico opazovati, kako osebje države, ki izvaja certificiranje, upravlja senzorje.
8. Osebje držav pogodbenic, ki sodelujejo pri certificiranju, ima pravico opazovati odpečatenje kasete filma ter shranitev in obdelavo izvirnega negativa filma, osvetljenega med letom, ter ravnanje z njim v skladu z določbami II. razdelka Dodatka K k pogodbi.
IV. RAZDELEK: POROČILO O CERTIFICIRANJU
1. Po končanem pregledu na tleh in med letom senzorske podatke in podatke s kalibracijskih tarč skupaj pregledajo država pogodbenica, ki izvaja certificiranje, in države pogodbenice, ki sodelujejo pri certificiranju. Države pogodbenice pripravijo poročilo o certificiranju, ki ugotavlja:
(A) da sta tip in model opazovalnega letala določena v skladu s V. členom pogodbe;
(B) da senzorji, nameščeni na opazovalnem letalu, spadajo v vrsto senzorjev, ki jo določa prvi odstavek IV. člena pogodbe, in ustrezajo zahtevam drugega odstavka IV. člena pogodbe;
(C) da so bili tehnični podatki o senzorjih dani v skladu s 1. razdelkom Dodatka B k pogodbi;
(D) da je, če je ločljivost na zemlji za senzor odvisna od višine nad tlemi, najnižja višina nad tlemi, na kateri sme vsak tak senzor tega tipa in modela, nameščen na opazovalnem letalu, delovati med opazovalnim letom, v skladu z omejitvijo ločljivosti na zemlji, določeno v drugem odstavku IV. člena pogodbe;
(E) da je, če ločljivost na zemlji za senzor ni odvisna od višine nad tlemi, ločljivost na zemlji za vsak tak senzor tega tipa in modela, nameščen na opazovalnem letalu, skladna z omejitvami ločljivosti na zemlji, določenimi v drugem odstavku IV. člena pogodbe, ter
(F) da pokrovi za odprtine senzorjev ali druge naprave, ki onemogočajo delovanje senzorjev, ustrezajo določbam četrtega odstavka IV. člena pogodbe.
2. Poročilu o certificiranju se priloži kopija podatkov za vsak senzor v skladu z določbami šestega odstavka I. razdelka ter tretjega in osmega odstavka II. razdelka tega dodatka.
3. Država pogodbenica, ki izvaja certificiranje, pošlje kopije poročila o certificiranju vsem drugim državam pogodbenicam. Države pogodbenice, ki niso sodelovale pri certificiranju, nimajo pravice zavrniti sklepnih ugotovitev poročila o certificiranju.
4. Šteje se, da je opazovalno letalo skupaj s senzorji certificirano, razen če se države pogodbenice, ki sodelujejo pri certificiranju, ne morejo sporazumeti o vsebini poročila o certificiranju.
5. Če se država pogodbenica, ki izvaja certificiranje, in države pogodbenice, ki sodelujejo pri certificiranju, ne morejo sporazumeti o vsebini poročila o certificiranju, se opazovalno letalo ne sme uporabiti za opazovalne lete, dokler zadeva ni rešena.
PRILOGA 1 K DODATKU D
POSTOPKI ZA VERIFIKACIJO DELOVANJA SENZORJEV, NAMEŠČENIH NA
OPAZOVALNEM LETALU
Ločljivost na zemlji za vsak senzor, nameščen na opazovalnem letalu, kadar pa je njegovo delovanje odvisno od višine nad tlemi, tudi najnižja višina nad tlemi, pri kateri je dovoljeno upravljati senzor med opazovalnim letom, se določita in potrdita na podlagi podatkov, zbranih nad kalibracijskimi tarčami, ki ustrezajo posamezni vrsti senzorja v skladu z značilnostmi iz I. razdelka, ter izračunata v skladu s postopki, ki jih določi posvetovalna komisija za odprte zračne prostore.
I. RAZDELEK: ZAHTEVE ZA KALIBRACIJSKE TARČE
1. Kalibracijske tarče priskrbi država pogodbenica, ki izvaja certificiranje, v skladu z določbami Dodatka D k pogodbi. Uporabijo se za določanje ločljivosti na zemlji za senzorje, in sicer za vsak tip vsake vrste senzorja, in označijo v skladu s tu navedenimi značilnostmi.
2. Kalibracijske tarče za ugotavljanje ločljivosti na zemlji za optične kamere sestavljajo izmenične črne in bele proge. Vsaka skupina prog mora imeti najmanj dve črni progi, ločeni z belo progo. Širina črnih in belih prog v skupini se ne sme spreminjati. Širina prog v skupinah prog kalibracijske tarče se spreminja v primernih stopnjah, da se zagotovi točna meritev ločljivosti na zemlji. Dolžina prog v okviru skupine se ne spreminja. Kontrastno razmerje med belimi in črnimi progami je enako za vso tarčo in mora biti vsaj 5 proti 1 (kar ustreza modulaciji 0,66).
3. Kalibracijske tarče za ugotavljanje ločljivosti na zemlji za infrardeče premočrtne čitalnike določi posvetovalna komisija za odprte zračne prostore med začasno uporabo pogodbe.
4. Kalibracijske tarče za ugotavljanje ločljivosti na zemlji za zbirni aperturni radar za bočno opazovanje so sestavljene iz piramidastih kotnih reflektorjev, razporejenih v skladu s postopki, ki jih določi posvetovalna komisija za odprte zračne prostore med začasno uporabo pogodbe.
5. Vsaka država pogodbenica predloži vsem drugim državam pogodbenicam diagrame kalibracijskih tarč, ki jih namerava uporabiti za pregled med letom. Na teh diagramih so navedeni velikost kalibracijskih tarč, kraj njihove namestitve in vrsta terena, na katerem so postavljene, ter podatki za vsak tip kalibracijske tarče, kot jih določi posvetovalna komisija za odprte zračne prostore med začasno uporabo pogodbe.
II. RAZDELEK: IZVAJANJE PREGLEDA MED LETOM
1. Za ugotavljanje ločljivosti na zemlji za panoramske ali navpično nameščene kamere za posamezne posnetke mora biti smer leta opazovalnega letala neposredno nad kalibracijsko tarčo in vzporedno z njo. Za ugotavljanje ločljivosti na zemlji za poševno nameščene kamere za posamezne posnetke mora biti smer leta opazovalnega letala vzporedna s kalibracijsko tarčo na taki razdalji, da se slika kalibracijske tarče pojavi v ospredju vidnega polja optične kamere pri največjem kotu, merjenem od vodoravnice, ali pri najmanjšem kotu, merjenem od navpičnice.
2. Za ugotavljanje ločljivosti na zemlji za infrardeče premočrtne čitalnike mora biti smer leta opazovalnega letala neposredno nad kalibracijsko tarčo in vzporedno z njo na dogovorjeni višini nad tlemi.
3. Za ugotavljanje ločljivosti na zemlji za zbirni aperturni radar za bočno opazovanje mora biti smer leta opazovalnega letala bočno od razvrščenih kotnih reflektorjev.
III. RAZDELEK: ANALIZA PODATKOV, ZBRANIH PRI PREGLEDU MED LETOM
1. Po končanem pregledu med letom država pogodbenica, ki izvaja certificiranje, in države pogodbenice, ki sodelujejo pri certificiranju, skupno analizirajo podatke, zbrane pri pregledu med letom, v skladu s prvim odstavkom IV. razdelka Dodatka D k pogodbi.
2. Postopek za izračun najmanjše višine nad tlemi, pri kateri je dovoljeno upravljati posamezno optično kamero na opazovalnem letalu med opazovalnim letom, vključno z vrednostjo kontrastnega razmerja ali z enakovredno modulacijo, ki se uporabi pri tem izračunu in naj ne bo manjša od 1,6 : 1 (temu ustreza 0,23) in ne večja od 4 : 1 (temu ustreza 0,6), določi posvetovalna komisija za odprte zračne prostore med začasno uporabo pogodbe in pred 30. junijem 1992. Ločljivost na zemlji za optične kamere se določi z vizualno analizo slike kalibracijske tarče na izvirnem negativu filma. Številčna vrednost ločljivosti na zemlji je enaka širini najožje proge kalibracijske tarče, ki se še razloči kot ločena proga.
3. Postopek za izračun najmanjše višine nad tlemi, pri kateri je dovoljeno upravljati posamezno videokamero na opazovalnem letalu med opazovalnim letom, določi posvetovalna komisija za odprte zračne prostore med začasno uporabo pogodbe.
4. Postopek za izračun najmanjše višine nad tlemi, pri kateri je dovoljeno upravljati infrardeči premočrtni čitalnik na opazovalnem letalu med opazovalnim letom, vključno z vrednostjo najmanjše ločljive temperaturne razlike, ki se uporabi pri tem izračunu, določi posvetovalna komisija za odprte zračne prostore med začasno uporabo pogodbe.
5. Postopek za izračun ločljivosti na zemlji, pri kateri je dovoljeno upravljati zbirni aperturni radar za bočno opazovanje, vključno z ugotavljanjem razmerja med metodo impulznega odziva in metodo ločljivosti objekta, določi posvetovalna komisija za odprte zračne prostore med začasno uporabo pogodbe.
DODATEK E
POSTOPKI ZA PRIHODE IN ODHODE
1. Vsaka država pogodbenica na svojem ozemlju določi eno ali več točk vstopa, eno ali več točk izstopa in eno ali več letališč odprtih zračnih prostorov. Točke vstopa in točke izstopa so lahko tudi letališča odprtih zračnih prostorov. Če ni drugače dogovorjeno in če točka vstopa ni letališče odprtih zračnih prostorov, se letališče odprtih zračnih prostorov določi tako, da ga opazovalka lahko doseže v petih urah od točke vstopa s svojim opazovalnim letalom ali prevoznim sredstvom, ki ga priskrbi opazovanka. Opazovalka ima po prihodu na točko vstopa ali na letališče odprtih zračnih prostorov pravico do počitka, kot je določeno v VI. členu pogodbe.
2. Vsaka država pogodbenica ima pravico določiti stalne točke vstopa in stalne točke izstopa. Če se država pogodbenica odloči določiti stalne točke vstopa in izstopa, naj te točke olajšujejo let z ozemlja opazovalke do točke vstopa na ozemlju opazovanke. Načrtovani leti med stalnimi točkami vstopa in točkami vstopa ter med točkami izstopa in stalnimi točkami izstopa morajo biti izvedeni v skladu s standardi in priporočili ICAO ter nacionalnimi predpisi. Če so deli letov med stalnimi točkami vstopa in točkami vstopa ali med točkami izstopa in stalnimi točkami izstopa v mednarodnem zračnem prostoru, mora biti let skozi mednarodni zračni prostor usklajen z objavljenimi mednarodnimi predpisi.
3. V Prilogi 1 k temu dodatku so navedeni podatki o točkah vstopa in izstopa, letališčih odprtih zračnih prostorov, stalnih točkah vstopa in izstopa, letališčih za polnjenje z gorivom in o kalibracijskih tarčah.
4. Država pogodbenica ima pravico spremeniti Prilogo 1 k temu dodatku, s tem da najpozneje 90 dni pred začetkom veljavnosti sprememb pisno uradno obvesti vse druge države pogodbenice o teh spremembah.
5. Vsaka država pogodbenica zagotovi uspešno opazovanje svojega celotnega ozemlja, in sicer:
(A) na kopenskem delu ozemlja se letališča odprtih zračnih prostorov določijo tako, da ni nobena točka ozemlja od enega ali več takih letališč oddaljena več kot 35 odstotkov največje razdalje ali razdalj leta, določenih za to državo pogodbenico v skladu z Dodatkom A k pogodbi;
(B) za dele ozemlja, ločene od kopnega:
(1) država pogodbenica uporablja določbe pododstavka (A) tega odstavka, ali
(2) če so del ali deli ozemlja več kot 600 kilometrov oddaljeni od kopnega ali če se tako dogovorita ta država pogodbenica in opazovalka ali če je v Dodatku A predvideno drugače, ta država pogodbenica zagotovi posebne postopke, vključno z možno uporabo letališč za polnjenje z gorivom, ali
(3) če so del ali deli ozemlja ločeni od kopnega manj kot 600 kilometrov in ti deli ne spadajo pod določbe pododstavka (A) tega odstavka, lahko ta država pogodbenica v Dodatku A določi posebej navedeno največjo razdaljo leta, ki pokriva tak del ali dele njenega ozemlja.
6. Takoj ob prihodu opazovalnega letala na točko vstopa in tik pred odhodom opazovalnega letala s točke izstopa opazovanka in opazovalka pregledata pokrove za odprtine senzorjev ali druge naprave, ki onemogočajo delovanje senzorjev in so nameščene v skladu s četrtim odstavkom IV. člena. Če točka vstopa ni letališče odprtih zračnih prostorov, s katerega se začne opazovalni let, opazovanka in opazovalka pregledata pokrove za odprtine senzorjev ali druge naprave, ki onemogočajo delovanje senzorjev, tik pred odhodom opazovalnega letala s točke vstopa na pot do letališča odprtih zračnih prostorov, s katerega se začne opazovalni let. Če točka izstopa ni letališče odprtih zračnih prostorov, na katerem se opazovalni let konča, opazovanka in opazovalka pregledata pokrove za odprtine senzorjev ali druge naprave, ki onemogočajo delovanje senzorjev, tik pred odhodom opazovalnega letala s tega letališča do točke izstopa.
7. Država pogodbenica ima pravico pregledati in popisati vso opremo, ki jo namerava druga država pogodbenica uporabiti za pregled senzorjev pred letom, in če ustreza, opazovalnega letala, ter predmete, ki jih nameravajo v opazovalno letalo prinesti predstavniki leta. Pregled in popis:
(A) se začneta najpozneje eno uro po prihodu na točko vstopa ali na letališče odprtih zračnih prostorov po izbiri države, ki popisuje, in se končata v eni uri ter
(B) se izvedeta v prisotnosti ene ali več oseb, ki jih je določila druga država pogodbenica.
8. Če med pregledom in popisom opreme, ki naj bi se uporabila pri pregledu senzorjev, in če to ustreza, opazovalnega letala, ter predmetov, ki jih nameravajo v opazovalno letalo prinesti predstavniki leta, država pogodbenica, ki pregleduje in popisuje, ugotovi, da oprema in predmeti ne ustrezajo seznamu uradno dovoljene opreme iz petega odstavka II. razdelka Dodatka D ali predmetom, opisanim v četrtem odstavku I. razdelka Dodatka G, ima država pogodbenica pravico, da ne da dovoljenja za njihovo uporabo. Take predmete, ki jih je osebje opazovalke prineslo na ozemlje opazovanke, je treba, če ni drugače dogovorjeno:
(A) shraniti v zapečatenem zabojniku in
(B) nato z ozemlja opazovanke odstraniti ob prvi priložnosti, vendar najpozneje ob odhodu opazovalke z ozemlja opazovanke.
9. Če opazovalka do točke vstopa, določene v uradnem obvestilu, ki je bilo dano v skladu s petim odstavkom I. razdelka IV. člena pogodbe, potuje s transportnim letalom, registriranim v opazovalki ali drugi državi pogodbenici, sme transportno letalo:
(A) odleteti z ozemlja opazovanke;
(B) če je točka vstopa enaka točki izstopa, ostati na točki vstopa do odhoda opazovalke z ozemlja opazovanke, ali
(C) če točka vstopa ni enaka točki izstopa, leteti do točke izstopa v času, ki omogoča posadki dodatni počitek pred odhodom vsega osebja opazovalke z ozemlja opazovanke.
10. Če je opazovalno letalo priskrbela opazovanka in opazovalka ne namerava uporabiti lastnega transportnega letala za prevoz svojega osebja s točke vstopa do letališča odprtih zračnih prostorov, opazovanka zagotovi, da je vse osebje opazovalke pripeljano s točke vstopa do letališča odprtih zračnih prostorov in z letališča odprtih zračnih prostorov do točke izstopa.
DODATEK E
PRILOGA 1
I. RAZDELEK: DOLOČANJE KRAJEV
Kraji, ki bodo uporabljeni kot točke vstopa, točke izstopa, letališča odprtih zračnih prostorov, letališča za polnjenje z gorivom, kalibracijske tarče, in če ustreza, stalne točke vstopa in stalne točke izstopa so začetno določeni v II. razdelku te priloge. Določitev vsebuje:
(A) kraj: ime točke vstopa, točke izstopa, letališča odprtih zračnih prostorov, stalne točke vstopa, stalne točke izstopa, letališča za polnjenje z gorivom in kalibracijske tarče;
(B) položaj: zemljepisno širino in dolžino omenjenih krajev na sekundo natančno ter
(C) pregled: ali je lahko pregled letala ali senzorjev izveden pred letom na tem kraju.
II. RAZDELEK: TOČKE VSTOPA, TOČKE IZSTOPA, LETALIŠČA ODPRTIH ZRAČNIH PROSTOROV, STALNE TOČKE VSTOPA, STALNE TOČKE IZSTOPA, LETALIŠČA ZA POLNJENJE Z GORIVOM IN KALIBRACIJSKE TARČE
Država pogodbenica: Zvezna republika Nemčija
TOČKA VSTOPA/IZSTOPA
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Köln/Bonn N 50-52-02 da
(EDDK) E 007-08-37
LETALIŠČI ODPRTIH ZRAČNIH PROSTOROV
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Wunstorf N 52-27-48 ne
(EDNW) E 009-25-70
Landsberg ob Lechu N 48-04-28 ne
(EDSA) E 010-54-42
STALNE TOČKE VSTOPA/IZSTOPA
Bodo določene.
LETALIŠČA ZA POLNJENJE Z GORIVOM
KALIBRACIJSKE TARČE
KRAJ POLOŽAJ
Köln/Bonn Bo določen.
Država pogodbenica: Združene države Amerike
TOČKI VSTOPA/IZSTOPA
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Washington Dulles, N 38-56-36 da
mednarodno, DC W 077-27-24
Travis AFB N 38-15-48 da
Kalifornija W 121-55-48
LETALIŠČA ODPRTIH ZRAČNIH PROSTOROV
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Washington Dulles, N 38-56-36 da
mednarodno, DC W 077-27-24
Travis AFB N 38-15-48 da
Kalifornija W 121-55-48
Elmendorf AFB N 61-15-12 da
Aljaska W 149-47-30
Lincoln Municipal N 40-51-00
Nebraska W 096-45-30 ne
STALNE TOČKE VSTOPA/IZSTOPA
Bodo določene.
LETALIŠČA ZA POLNJENJE Z GORIVOM
Honolulu, mednarodno N 21-19-06
Havaji W 157-55-24
Malmstrom AFB N 47-30-18
Montana W 111-11-00
Phoenix-Sky Harbor, N 33-26-12
mednarodno, Arizona W 112-00-24
General Mitchel, N 42-56-48
mednarodno, Wisconsin W 087-53-36
McGhee Tyson N 35-48-48
Tennessee W 083-59-36
KALIBRACIJSKE TARČE
KRAJ POLOŽAJ
Washington Dulles Bo določen.
Travis AFB Bo določen.
Elmendorf AFB Bo določen.
Država pogodbenica: Republika Belorusija in Ruska federacija kot skupina držav pogodbenic
TOČKI VSTOPA/IZSTOPA
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Kubinka N 55-36-30 da
E 036-39-10
Ulan-Ude N 51-48-00 da
E 107-27-00
LETALIŠČA ODPRTIH ZRAČNIH PROSTOROV
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Kubinka N 55-36-30 da
E 036-39-10
Ulan-Ude N 51-48-00
E 107-27-00 da
Magadan N 59-54-06 ne
E 150-03-01
Vorkuta N 67-29-00 ne
E 063-59-00
STALNE TOČKE VSTOPA/IZSTOPA
Bodo določene.
LETALIŠČA ZA POLNJENJE Z GORIVOM
KALIBRACIJSKE TARČE
KRAJ POLOŽAJ
Država pogodbenica: Beneluks
TOČKA VSTOPA/IZSTOPA
KRAJ POLOŽAJ PREGLED LETALA/SENZORJEV
Zaventem/ N 50-54-01 da
Melsbroek W 004-59-09
LETALIŠČE ODPRTIH ZRAČNIH PROSTOROV
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Zaventem/ N 50-54-01 da
Melsbroek W 004-59-09
STALNE TOČKE VSTOPA/IZSTOPA
Bodo določene.
LETALIŠČA ZA POLNJENJE Z GORIVOM
KALIBRACIJSKE TARČE
KRAJ POLOŽAJ
Volkel N 54-39-03
W 005-42-02
Država pogodbenica: Republika Bolgarija
TOČKA VSTOPA/IZSTOPA
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Sofija N 42-41-07 da
E 023-24-05
LETALIŠČI ODPRTIH ZRAČNIH PROSTOROV
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Sofija N 42-41-07 da
E 023-24-25
Burgas N 42-34-00 ne
E 027-30-00
STALNE TOČKE VSTOPA/IZSTOPA
Bodo določene.
LETALIŠČI ZA POLNJENJE Z GORIVOM
KRAJ POLOŽAJ
Sofija N 42-41-07
E 023-24-05
Burgas N 42-34-00
E 027-30-00
KALIBRACIJSKE TARČE
KRAJ POLOŽAJ
Država pogodbenica: Kanada
TOČKA VSTOPA/IZSTOPA
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Ottawa N 45-19-21 da
(Cyow) W 075-40-10
LETALIŠČA ODPRTIH ZRAČNIH PROSTOROV
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Ottawa N 45-19-21 da
W 075-40-10
Iqaluit N 63-45-22 ne
W 068-33-25
Yellowknife N 62-27-45 ne
W 114-26-20
STALNE TOČKE VSTOPA/IZSTOPA
Bodo določene.
LETALIŠČA ZA POLNJENJE Z GORIVOM
KRAJ POLOŽAJ
Edmonton N 53-18-35
W 113-34-43
Halifax N 44-52-51
W 063-30-33
Winnipeg N 49-54-39
W 097-14-35
Churchill N 58-44-13
W 094-03-26
KALIBRACIJSKE TARČE
KRAJ POLOŽAJ
Območje Ottawe Bo določen.
Država pogodbenica: Kraljevina Danska
TOČKI VSTOPA/IZSTOPA
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Köbenhavn, N 55-37-07 ne
mednarodno E 012-39-26
letališče
(EKCH)
vojaško N 55-46-09 da
letališče E 012-19-34
Vaerloese
(EKVL)
LETALIŠČE ODPRTIH ZRAČNIH PROSTOROV
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
vojaško N 55-46-09 da
letališče E 012-19-34
Vaerloese
STALNE TOČKE VSTOPA/IZSTOPA
Bodo določene.
LETALIŠČI ZA POLNJENJE Z GORIVOM
KRAJ POLOŽAJ
Vagar, N 62-03-51
letališče W 007-16-26
(EKVG)
Soendre N 67-01-05
Stroemfjord, W 050-41-39
mednarodno
letališče
(BGSF)
KALIBRACIJSKE TARČE
KRAJ POLOŽAJ
vojaško N 55-46-09
letališče E 012-19-34
Vaerloese
Država pogodbenica: Kraljevina Španija
TOČKA VSTOPA/IZSTOPA
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Getafe N 40-17-43 da
W 003-43-21
TOČKA VSTOPA/IZSTOPA ZA KANARSKE OTOKE
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Gando N 27-55-49 da
W 015-23-05
LETALIŠČA ODPRTIH ZRAČNIH PROSTOROV
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Getafe N 40-17-43 da
W 003-43-21
Valencia N 39-29-26 ne
W 000-28-50
Valladolid N 41-42-26 ne
W 004-51-02
Moron N 37-10-34 ne
W 005-36-53
STALNE TOČKE VSTOPA/IZSTOPA
Bodo določene.
LETALIŠČA ZA POLNJENJE Z GORIVOM
Jih ni.
KALIBRACIJSKE TARČE
KRAJ POLOŽAJ
Država pogodbenica: Francoska republika
TOČKA VSTOPA/IZSTOPA
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Orleans Bricy N 47-59-12 da
E 001-45-43
LETALIŠČA ODPRTIH ZRAČNIH PROSTOROV
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Orleans Bricy N 47-59-12 da
E 001-45-43
Toulouse Blagnac N 43-37-26 ne
E 001-22-53
Nica –Azurna obala N 43-39-47 ne
E 007-12-09
STALNE TOČKE VSTOPA/IZSTOPA
Bodo določene.
LETALIŠČA ZA POLNJENJE Z GORIVOM
Jih ni.
KALIBRACIJSKE TARČE
KRAJ POLOŽAJ
Država pogodbenica: Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska
TOČKI VSTOPA/IZSTOPA
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Brize Norton N 51-44-97 da
W 001-34-93
Heathrow N 51-28-72 ne
W 000-27-47
OPOMBA: Hethrow je namenjen le za prihod osebja na rednih potniških linijah. Ni za opazovalna ali transportna letala.
LETALIŠČA ODPRTIH ZRAČNIH PROSTOROV
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Brize Norton N 51-44-97 da
W 001-34-93
Scampton N 53-18-45 da
W 000-32-95
Leuchars N 55-22-38 da
W 000-52-03
STALNE TOČKE VSTOPA/IZSTOPA
Določila jih bo FAA.
LETALIŠČA ZA POLNJENJE Z GORIVOM
Jih ni.
KALIBRACIJSKE TARČE
KRAJ POLOŽAJ
Boscombe down N 51-09-10
W 001-44-76
Država pogodbenica: Helenska republika
TOČKA VSTOPA/IZSTOPA
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Solun, N 40-27-22 da
mednarodno E 022-59-21
LETALIŠČI ODPRTIH ZRAČNIH PROSTOROV
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Solun, N 40-27-22 da
mednarodno E 022-59-21
Elefsis N 38-04-00 da
E 023-33-38
STALNA TOČKE VSTOPA/IZSTOPA
Chouchouligovo N 41-24-40
E 023-22-02
LETALIŠČA ZA POLNJENJE Z GORIVOM
KALIBRACIJSKE TARČE
KRAJ POLOŽAJ
Država pogodbenica: Republika Madžarska
TOČKI VSTOPA/IZSTOPA
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Budimpešta Ferihegy N 47-26-18 da
(LHBP) E 019-15-48
Tokol N 47-21-14 da
(LHTL) E 018-58-08
LETALIŠČI ODPRTIH ZRAČNIH PROSTOROV
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Budimpešta Ferihegy N 47-26-18 da
(LHBP) E 019-15-48
Tokol N 47-21-14 da
(LHTL) E 018-58-08
STALNE TOČKE VSTOPA/IZSTOPA
Bodo določene.
LETALIŠČA ZA POLNJENJE Z GORIVOM
Jih ni.
KALIBRACIJSKE TARČE
KRAJ POLOŽAJ
Bo določen.
Država pogodbenica: Republika Islandija
TOČKA VSTOPA/IZSTOPA
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Keflavik N 63-59-48 da
W 022-36-30
LETALIŠČE ODPRTIH ZRAČNIH PROSTOROV
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
N 63-59-07
W 022-36-20
STALNE TOČKE VSTOPA/IZSTOPA
Bodo določene.
LETALIŠČA ZA POLNJENJE Z GORIVOM
KRAJ POLOŽAJ
KALIBRACIJSKE TARČE
KRAJ POLOŽAJ
Država pogodbenica: Italijanska republika
TOČKI VSTOPA/IZSTOPA
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Milano Malpensa N 45-38-00 da
E 008-44-00
Palermo Punta N 38-10-40 da
Raisi E 013-05-20
LETALIŠČI ODPRTIH ZRAČNIH PROSTOROV
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Milano Malpensa N 45-38-00 da
E 008-44-00
Palermo Punta N 38-10-40 da
Raisi E 013-05-20
STALNE TOČKE VSTOPA/IZSTOPA
Bodo določene.
LETALIŠČA ZA POLNJENJE Z GORIVOM
navedeni letališči odprtih zračnih prostorov
KALIBRACIJSKE TARČE
KRAJ POLOŽAJ
Država pogodbenica: Kraljevina Norveška
TOČKA VSTOPA/IZSTOPA
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Oslo Gardermoen N 60-12-10 da
(ENGM) E 011-05-08
LETALIŠČI ODPRTIH ZRAČNIH PROSTOROV
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Oslo Gardermoen N 60-12-10 da
(ENGM) E 011-05-08
Tromsoe Langnes N 69-40-53 ne
(ENTC) E 018-55-10
STALNE TOČKE VSTOPA/IZSTOPA
Bodo določene.
LETALIŠČE ZA POLNJENJE Z GORIVOM
KRAJ POLOŽAJ
Trondheim Vaernes N 63-27-29
(ENVA) E 010-55-33
KALIBRACIJSKE TARČE
KRAJ POLOŽAJ
Država pogodbenica: Republika Poljska
TOČKA VSTOPA/IZSTOPA
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Varšava Okecie N 52-13-10 da
E 021-01-10
LETALIŠČE ODPRTIH ZRAČNIH PROSTOROV
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Varšava Okecie N 52-13-10 da
E 021-01-10
STALNE TOČKE VSTOPA/IZSTOPA
Bodo določene.
LETALIŠČA ZA POLNJENJE Z GORIVOM
KALIBRACIJSKE TARČE
KRAJ POLOŽAJ
Država pogodbenica: Portugalska republika
TOČKA VSTOPA/IZSTOPA
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Lizbona, N 38-46-22 da
mednarodno W 009-07-58
LETALIŠČI ODPRTIH ZRAČNIH PROSTOROV
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Santa Maria N 36-58-22 ne
W 025-10-17
Porto Santo N 33-04-01 ne
W 016-20-44
STALNE TOČKE VSTOPA/IZSTOPA
Bodo določene.
LETALIŠČA ZA POLNJENJE Z GORIVOM
Lizbona, N 38-46-22
mednarodno W 009-07-58
Santa Maria, N 36-58-22
mednarodno W 025-10-17
Porto Santo N 33-04-01
W 016-20-44
KALIBRACIJSKE TARČE
KRAJ POLOŽAJ
Lizbona, Bo določen.
mednarodno
Država pogodbenica: Romunija
TOČKI VSTOPA/IZSTOPA
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Bukarešta Otopeni, N 44-34-30 da
mednarodno E 026-05-10
letališče
Temišvar, N 45-48-37 da
letališče E 021-20-22
LETALIŠČA ODPRTIH ZRAČNIH PROSTOROV
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Bukarešta Otopeni, N 44-34-30 da
mednarodno E 026-05-10
letališče
Temišvar, N 45-48-37 da
letališče E 021-20-22
Bacau, N 46-31-19 ne
letališče E 026-54-41
STALNE TOČKE VSTOPA/IZSTOPA
Bodo določene.
LETALIŠČI ZA POLNJENJE Z GORIVOM
KRAJ POLOŽAJ
Bukarešta Otopeni, N 44-34-30
mednarodno E 026-05-10
letališče
Temišvar, N 45-48-37
letališče E 021-20-22
KALIBRACIJSKE TARČE
KRAJ POLOŽAJ
Urlati N 45-55-45
E 026-05-11
Dunavat N 45-02-10
Nord Murighiol E 029-13-20
Država pogodbenica: Češka in slovaška federativna republika
TOČKA VSTOPA/IZSTOPA
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Praga, N 50-06-10 da
mednarodno E 014-15-40
LETALIŠČA ODPRTIH ZRAČNIH PROSTOROV
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Praga, N 50-06-10 da
mednarodno E 014-15-40
Bratislava, N 49-10-10 ne
mednarodno E 017-12-50
Košice, N 48-40-10 ne
mednarodno E 021-14-40
STALNE TOČKE VSTOPA/IZSTOPA
Bodo določene.
LETALIŠČI ZA POLNJENJE Z GORIVOM
KRAJ POLOŽAJ
Bratislava, N 49-10-10
mednarodno E 017-12-50
Košice, N 48-40-10
mednarodno E 021-14-40
KALIBRACIJSKE TARČE
KRAJ POLOŽAJ
Praga, Bo določen.
mednarodno
Država pogodbenica: Republika Turčija
TOČKI VSTOPA/IZSTOPA
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Eskkisehir N 39-47-00 da
E 030-35-00
Diyarbakir N 30-50-00 da
E 040-05-00
LETALIŠČI ODPRTIH ZRAČNIH PROSTOROV
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Eskisehir N 39-47-00 da
E 030-35-00
Diyarbakir N 30-50-00 da
E 040-05-00
STALNE TOČKE VSTOPA/IZSTOPA
Bodo določene.
LETALIŠČA ZA POLNJENJE Z GORIVOM
Bodo določena.
KALIBRACIJSKE TARČE
KRAJ POLOŽAJ
Eskisehir Bo določen.
Diyarbakir Bo določen.
Država pogodbenica: Ukrajina
TOČKA VSTOPA/IZSTOPA
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Borispol/Kijev N 50-20-07 da
E 030-53-07
LETALIŠČE ODPRTIH ZRAČNIH PROSTOROV
KRAJ POLOŽAJ PREGLED
LETALA/SENZORJEV
Borispol/Kijev N 50-20-07 da
E 030-53-07
STALNE TOČKE VSTOPA/IZSTOPA
Bodo določene.
LETALIŠČI ZA POLNJENJE Z GORIVOM
KRAJ POLOŽAJ
Lvov N 49-48-07
E 023-57-03
Odesa N 46-25-06
E 030-40-07
KALIBRACIJSKE TARČE
KRAJ POLOŽAJ
DODATEK F
PREGLEDI PRED LETOM IN PREDSTAVITVENI LETI
I. RAZDELEK: PREGLED OPAZOVALNEGA LETALA IN SENZORJEV OPAZOVALKE PRED LETOM
1. Namen pregleda opazovalnega letala in senzorjev, ki jih je priskrbela opazovalka pred letom, je potrditi, da opazovalno letalo, njegovi senzorji in z njimi povezana oprema ustrezajo certificiranim v skladu z določbami Dodatka D k pogodbi. Opazovanka ima pravico pred letom pregledati opazovalno letalo in njegove senzorje, ki jih je priskrbela opazovalka, da ugotovi, da:
(A) opazovalno letalo, njegovi senzorji in z njimi povezana oprema, vključno z lečami in fotografskim filmom, ustrezajo certificiranim v skladu z določbami Dodatka D k pogodbi in
(B) v opazovalnem letalu ni druge opreme kot tista, ki jo dovoljuje IV. člen pogodbe.
2. Ob prihodu opazovalnega letala na točko vstopa opazovanka:
(A) priskrbi seznam inšpektorjev, katerih število je največ deset, če ni drugače dogovorjeno, in opis splošnih nalog vsakega inšpektorja;
(B) priskrbi seznam opreme, ki jo nameravajo uporabiti za pregled pred letom v skladu s petim odstavkom II. razdelka Dodatka D k pogodbi, in
(C) seznani opazovalko s svojim načrtom za pregled opazovalnega letala in njegovih senzorjev pred letom.
3. Pred začetkom pregleda pred letom oseba, ki jo je določila opazovalka:
(A) kratko obvesti opazovanko o postopkih popisa, ki jih je treba upoštevati, ko se ugotavlja, da je vsa oprema za pregled in oprema za brezškodno testiranje, ki je določena v sedmem odstavku tega razdelka in so jo prinesli v opazovalno letalo inšpektorji, odstranjena z opazovalnega letala po končanem pregledu pred letom;
(B) skupaj z inšpektorji pregleda in popiše vso opremo, ki bo uporabljena pri pregledu pred letom, ter
(C) kratko predstavi inšpektorjem varnostne ukrepe, ki jih morajo upoštevati med pregledom opazovalnega letala in njegovih senzorjev pred letom.
4. Pregled pred letom se ne sme začeti pred končanim uradnim postopkom prihoda in sme trajati največ osem ur.
5. Opazovalka ima pravico priskrbeti lastne spremljevalce, ki spremljajo inšpektorje med pregledom opazovalnega letala in njegovih senzorjev pred letom, da potrdijo, da je pregled opravljen v skladu z določbami tega razdelka. Opazovalka olajša pregled v skladu s postopki, določenimi v sedmem in osmem odstavku II. razdelka Dodatka D k pogodbi.
6. Med pregledom pred letom imajo inšpektorji pravico do dostopa do opazovalnega letala, njegovih senzorjev in z njimi povezane opreme na način, določen v desetem odstavku II. razdelka Dodatka D, ravnati pa se morajo po določbah enajstega in dvanajstega odstavka II. razdelka Dodatka D k pogodbi.
7. Za ta pregled ima opazovanka pravico vzeti v letalo opremo za brezškodno testiranje in uporabiti:
(A) videosondo (boroskop na videokameri);
(B) opremo za rentgensko slikanje od spredaj in zadaj;
(C) opremo za slikanje z ultrazvokom;
(D) logični/podatkovni analizator;
(E) pasivne infrardeče senzorje in
(F) fotoaparat za 35-milimetrski film.
Poleg tega ima opazovanka pravico vzeti v letalo in uporabiti drugo opremo za brezškodno testiranje, ki je morebiti potrebna, da ugotovi, da so v opazovalnem letalu samo deli opreme, ki so dovoljeni v skladu s IV. členom pogodbe, za katero se je posvetovalna komisija za odprte zračne prostore dogovorila pred 30. junijem 1992.
8. Po končanem pregledu pred letom inšpektorji zapustijo opazovalno letalo, opazovalka pa ima pravico uporabiti lastne postopke popisa, da ugotovi, ali je bila vsa oprema, ki je bila uporabljena med pregledom pred letom, odnesena iz opazovalnega letala. Če opazovanka tega ne more zadovoljivo dokazati opazovalki, ima opazovalka pravico nadaljevati opazovalni let ali ga odpovedati, in ko se prepriča, da je to varno, tudi zapustiti ozemlje opazovanke. V tem primeru se opazovalni let ne šteje v kvoto ne ene ne druge države pogodbenice.
9. Inšpektorji takoj obvestijo opazovalko, če ugotovijo, da opazovalno letalo, njegovi senzorji ali z njimi povezana oprema ne ustreza certificiranim v skladu z določbami Dodatka D k pogodbi ali da so v opazovalnem letalu deli opreme, ki niso dovoljeni po IV. členu pogodbe. Če opazovalka ne more dokazati, da opazovalno letalo, njegovi senzorji ali z njimi povezana oprema ustrezajo certificiranim v skladu z določbami v Dodatku D k pogodbi in da so v opazovalnem letalu deli opreme, ki niso dovoljeni po IV. členu pogodbe, in če se opazovalka in opazovanka ne dogovorita drugače, ima opazovanka pravico prepovedati opazovalni let na podlagi VIII. člena pogodbe. Če je opazovalni let prepovedan, mora opazovalno letalo nemudoma zapustiti ozemlje opazovanke, opazovalni let pa se ne šteje v kvoto ne ene ne druge države pogodbenice.
10. Po končanem pregledu opazovalnega letala in njegovih senzorjev pred letom opazovanka in opazovalka pripravita poročilo o pregledu pred letom, ki potrjuje:
(A) da opazovalno letalo, njegovi senzorji in z njimi povezana oprema ustrezajo certificiranim v skladu z določbami Dodatka D k pogodbi ter
(B) da v opazovalnem letalu ni druge opreme kot tista, ki jo dovoljuje IV. člen pogodbe.
11. Opazovanka s podpisom poročila o pregledu pred letom potrdi, da soglaša, da opazovalka uporabi to opazovalno letalo za opazovalni let nad ozemljem opazovanke.
II. RAZDELEK: PREGLED SENZORJEV OPAZOVANKE PRED LETOM
1. Namen pregleda senzorjev na opazovalnem letalu, ki ga priskrbi opazovanka, pred letom je ugotoviti, da vsi senzorji in z njimi povezana oprema ustrezajo certificiranim v skladu z določbami Dodatka D k pogodbi. Opazovalka ima pravico pred letom pregledati senzorje in z njimi povezano opremo v opazovalnem letalu, ki ga priskrbi opazovanka, da bi ugotovila, ali senzorji in z njimi povezana oprema ustrezajo certificiranim v skladu z določbami Dodatka D k pogodbi.
2. Ob prihodu inšpektorjev opazovalke na kraj pregleda pred letom opazovalka:
(A) predloži seznam inšpektorjev, ki jih je največ pet, razen če ni drugače dogovorjeno, in opis splošnih nalog vsakega inšpektorja;
(B) predloži seznam opreme, ki jo inšpektorji nameravajo uporabiti za pregled pred letom, in
(C) obvesti opazovanko o svojem načrtu za pregled senzorjev in z njimi povezane opreme v opazovalnem letalu pred letom.
3. Pred začetkom pregleda pred letom oseba, ki jo je določila opazovanka:
(A) kratko obvesti opazovalko o postopkih popisa, ki jih je treba upoštevati, ko se ugotavlja, da je vsa oprema, ki so jo v opazovalno letalo prinesli inšpektorji, odnesena iz opazovalnega letala po končanem pregledu pred letom;
(B) skupaj z inšpektorji pregleda in popiše vso opremo, ki bo uporabljena pri pregledu pred letom, ter
(C) kratko predstavi inšpektorjem varnostne ukrepe, ki jih morajo upoštevati pri pregledu senzorjev in z njimi povezane opreme v opazovalnem letalu pred letom.
4. Pregled pred letom se ne sme začeti pred končanim uradnim postopkom prihoda in sme trajati največ osem ur.
5. Opazovanka ima pravico priskrbeti lastne spremljevalce, ki spremljajo inšpektorje med pregledom senzorjev in z njimi povezane opreme v opazovalnem letalu pred letom, da potrdi, da je pregled opravljen v skladu z določbami tega razdelka. Opazovanka olajša inšpektorjem pregled senzorjev in z njimi povezane opreme v opazovalnem letalu v skladu s postopki, določenimi v sedmem odstavku II. razdelka Dodatka D k pogodbi.
6. Med pregledom pred letom imajo inšpektorji pravico do dostopa do senzorjev in z njimi povezane opreme v opazovalnem letalu na način, določen v desetem odstavku II. razdelka Dodatka D, ravnati pa se morajo po določbah enajstega in dvanajstega odstavka II. razdelka Dodatka D k pogodbi.
7. Po končanem pregledu pred letom inšpektorji zapustijo opazovalno letalo, opazovanka pa ima pravico uporabiti lastne postopke popisa, da ugotovi, ali je bila vsa oprema za pregled odnesena iz opazovalnega letala. Če opazovalka tega opazovanki ne more zadovoljivo dokazati, ima opazovanka pravico prepovedati opazovalni let v skladu z VIII. členom pogodbe. Opazovalni let pa se ne šteje v kvoto ne ene ne druge države pogodbenice.
8. Inšpektorji takoj obvestijo opazovanko, če ugotovijo, da senzorji ali z njimi povezana oprema v opazovalnem letalu ne ustrezajo certificiranim v skladu z določbami Dodatka D k pogodbi. Če opazovanka ne more dokazati, da senzorji in z njimi povezana oprema v opazovalnem letalu ustrezajo certificiranim v skladu z Dodatkom D k pogodbi, ima opazovalka pravico:
(A) pristati, da uporabi drug sestav senzorjev tipa ali zmogljivosti, kot jih predlaga opazovanka;
(B) nadaljevati po prvotnem načrtu naloge;
(C) pristati na zamudo pri začetku opazovalnega leta, da omogoči opazovanki odpraviti težave, ki jih je opazovalka ugotovila po tem odstavku. Če je problem za opazovalko zadovoljivo rešen, se let nadaljuje po načrtu naloge, kot je bil spremenjen zaradi zamude. Če problem za opazovalko ni zadovoljivo rešen, opazovalka zapusti ozemlje opazovanke ali
(D) odpove opazovalni let in takoj zapusti ozemlje opazovanke.
9. Če opazovalka zapusti ozemlje opazovanke, ne da bi opravila opazovalni let, kot je določeno v pododstavkih (C) in (D) osmega odstavka tega razdelka, se opazovalni let ne šteje v kvoto ne ene ne druge države pogodbenice.
10. Po končanem pregledu senzorjev in z njimi povezane opreme v opazovalnem letalu pred letom opazovanka in opazovalka pripravita poročilo o pregledu pred letom, v katerem je navedeno, da senzorji ustrezajo certificiranim v skladu z določbami Dodatka D k pogodbi. S podpisom poročila o pregledu pred letom opazovalka izrazi svoje privoljenje, da uporabi to opazovalno letalo za opazovalni let nad ozemljem opazovanke.
III. RAZDELEK: PREDSTAVITVENI LETI
1. Če je letalo priskrbela opazovalka, ima opazovanka pravico od opazovalke zahtevati, da po pregledu pred letom opravi predstavitveni let in s tem omogoči inšpektorjem, da opazujejo delovanje senzorjev, ki bodo uporabljeni med opazovalnim letom, in zberejo dovolj podatkov, da ugotovijo, da je zmogljivost senzorjev v skladu z določbami osmega odstavka IV. člena pogodbe.
2. Če je letalo priskrbela opazovanka, ima opazovalka pravico od opazovanke zahtevati, da po pregledu pred letom opravi predstavitveni let in s tem omogoči inšpektorjem, da opazujejo delovanje senzorjev, ki bodo uporabljeni med opazovalnim letom, in zberejo dovolj podatkov, da ugotovijo, da je zmogljivost senzorjev v skladu z določbami devetega odstavka IV. člena pogodbe.
3. Če opazovanka ali opazovalka uresničita svojo pravico zahtevati predstavitveni let:
(A) se predstavitveni let opravi v skladu z zahtevami III. razdelka Dodatka D;
(B) predstavitveni let ne sme trajati več kot dve uri;
(C) opazovanka priskrbi kalibracijske tarče v skladu z določbami Priloge 1 k Dodatku D pogodbe v bližini letališča, na katerem bo opravljen pregled pred letom;
(D) zamuda pri zahtevanem predstavitvenem letu, ki jo povzročijo vremenske razmere ali težave z letalom ali senzorji opazovanke, se ne šteje v čas, določen za takšne lete, razen če ni drugače dogovorjeno;
(E) opazovanka obdela podatke, ki jih zberejo senzorji, na kraju blizu letališča, na katerem bo opravljen pregled pred letom ob prisotnosti osebja opazovalke in v skladu z določbami II. in III. razdelka IX. člena pogodbe, in
(F) stroški predstavitvenega leta skupaj s stroški za pridobitev podatkov s snemalnimi napravami in njihovo obdelavo se razdelijo v skladu z določbami devetega odstavka I. razdelka Dodatka L k pogodbi.
4. Če opazovanka uresniči svojo pravico zahtevati predstavitveni let, ima opazovalka pravico dodati 24 ur k 96 uram, dovoljenim za izvedbo opazovalnega leta, v skladu z devetim odstavkom I. razdelka VI. člena. To ne vpliva na pravico drugih držav pogodbenic, da izvajajo opazovalne lete po poteku prvotno določenih 96 ur, kot je določeno v tretjem odstavku I. razdelka VI. člena pogodbe.
5. Če opazovalka uresniči svojo pravico zahtevati predstavitveni let, se ta opravi v 96 urah, dovoljenih za izvedbo opazovalnega leta v skladu z devetim odstavkom I. razdelka VI. člena pogodbe.
6. Če opazovanka ni prepričana, da je zmogljivost katerega koli senzorja v opazovalnem letalu, ki ga priskrbi opazovalka, v skladu z določbami osmega odstavka IV. člena pogodbe, ima opazovanka pravico:
(A) če je ločljivost na zemlji za senzor odvisna od višine nad tlemi, predlagati drugo najmanjšo višino nad tlemi, na kateri je dovoljeno upravljati senzor med opazovalnim letom;
(B) če ločljivost na zemlji za senzor ni odvisna od višine nad tlemi, prepovedati upravljanje tega senzorja med opazovalnim letom ali
(C) prepovedati opazovalni let po določbah VIII. člena pogodbe.
7. Če opazovalka ni prepričana, da je zmogljivost katerega koli senzorja v opazovalnem letalu, ki ga priskrbi opazovanka, v skladu z določbami devetega odstavka IV. člena pogodbe, ima pravico:
(A) pristati, da uporabi drug sestav tipov ali zmogljivosti senzorjev, ki jih predlaga opazovanka;
(B) če je ločljivost na zemlji za senzorje odvisna od višine nad tlemi, predlagati drugo najmanjšo višino nad tlemi, na kateri je dovoljeno upravljati senzor med opazovalnim letom;
(C) če ločljivost na zemlji za senzor ni odvisna od višine nad tlemi, izvesti opazovalni let po načrtu, stroške nosilcev podatkov za ta senzor pa krije opazovanka;
(D) pristati na zamudo pri začetku opazovalnega leta, da omogoči opazovanki odpraviti težave, ki jih je ugotovila opazovalka. Če je problem za opazovalko zadovoljivo rešen, se opazovalni let nadaljuje po načrtu naloge, kot je bil spremenjen zaradi zamude. Če problem za opazovalko ni zadovoljivo rešen, opazovalka zapusti ozemlje opazovanke ali
(E) odpove opazovalni let v skladu z VIII. členom pogodbe in takoj zapusti ozemlje opazovanke.
8. Če opazovalni let prepove ali odpove država pogodbenica, ki zahteva predstavitveni let, se opazovalni let ne šteje v kvoto ne ene ne druge države pogodbenice, država pogodbenica, ki je zahtevala predstavitveni let, pa zadevo predloži posvetovalni komisiji za odprte zračne prostore.
DODATEK G
OPAZOVALCI LETA, PREDSTAVNIKI LETA IN PREDSTAVNIKI
I. RAZDELEK: OPAZOVALCI LETA IN PREDSTAVNIKI LETA
1. Določbe tega razdelka veljajo za osebje, določeno v skladu s XIII. členom. Vsaka država pogodbenica ima pravico, da je v opazovalnem letalu naenkrat toliko njenih opazovalcev leta in predstavnikov leta, kot je določeno v III. razdelku VI. člena. Določbe omenjenega razdelka urejajo njihove dejavnosti v zvezi z organizacijo in izvedbo opazovalnih letov. Vsaka država pogodbenica olajša delovanje opazovalcev leta in predstavnikov leta v skladu s tem dodatkom.
2. Opazovanka imenuje enega od opazovalcev leta za glavnega opazovalca leta. Glavni opazovalec leta mora biti državljan opazovanke. Opazovalka imenuje enega od predstavnikov leta za glavnega predstavnika leta. Glavni predstavnik leta mora biti državljan opazovalke.
3. Pri pripravi opazovalnega leta imajo opazovalci leta in predstavniki leta pravico:
(A) seznaniti se s strokovno literaturo o delovanju in upravljanju senzorjev ter navodili za upravljanje opazovalnega letala in
(B) seznaniti se z opremo opazovalnega letala, namenjeno nadzoru nad režimom leta ter delovanju in upravljanju senzorjev v opazovalnem letalu.
4. Opazovalci leta in predstavniki leta imajo pravico:
(A) ostati v opazovalnem letalu ves čas opazovalnega leta, tudi med postanki za polnjenje z gorivom ali zaradi nujnih primerov;
(B) prinesti v opazovalno letalo in uporabljati zemljevide, skice leta, publikacije in navodila za upravljanje;
(C) med opazovalnim letom neovirano gibati se po opazovalnem letalu, vključno s pilotskim prostorom, razen kadar bi to ogrožalo varnost. Pri uresničevanju svojih pravic opazovalci leta ali predstavniki leta ne smejo posegati v dejavnosti posadke letala;
(D) spremljati skladnost leta z načrtom in opazovati režim leta opazovalnega letala ter delovanje in upravljanje njegovih senzorjev;
(E) poslušati mednarodne in zunanje radijske zveze v opazovalnem letalu in vzpostavljati mednarodne radijske zveze in
(F) zapisovati parametre režima leta ter delovanja in upravljanja senzorjev v zemljevide, skice in v beležnice.
5. Poleg pravic, določenih v četrtem odstavku tega razdelka, ima glavni opazovalec leta pravico:
(A) posvetovati se s posadko letala o skladnosti s pravili leta v državi leta ter z določbami pogodbe;
(B) med opazovalnim letom opazovati dejavnosti posadke letala, tudi v pilotskem prostoru, ter spremljati delovanje in upravljanje instrumentov za izvajanje letenja in navigacijo opazovalnega letala;
(C) dajati priporočila posadki letala glede skladnosti z načrtom leta;
(D) spraševati posadko letala o režimu leta, vendar tako, da pri tem ne moti njihove dejavnosti, in
(E) komunicirati z organi kontrole letenja, kot je primerno, in pomagati prenašati in tolmačiti sporočila organov kontrole letenja posadki letala in posadke letala organom kontrole letenja o izvajanju opazovalnega leta; v ta namen je glavnemu opazovalcu leta dovoljeno vzpostavljati zunanje radijske zveze z uporabo radijske opreme opazovalnega letala.
6. Če glavni opazovalec leta meni, da opazovalno letalo ne leti v skladu z načrtom leta, na to opozori posadko letala in sme obvestiti organe kontrole letenja o vsakem odstopanju opazovalnega letala od načrta leta, za katero meni, da bi lahko ogrozilo varnost leta.
7. Poleg pravic, določenih v petem odstavku tega razdelka, ima glavni predstavnik leta:
(A) pravice v odnosu do posadke letala, kot so opisane v pododstavkih (A), (B) in (D) petega odstavka tega razdelka, in
(B) pri odstopanju od načrta leta pravico dobiti razlago posadke letala o razlogih za to odstopanje.
8. Predstavniki leta imajo med opazovalnim letom pravico usmerjati upravljanje senzorjev. Če o tem pred začetkom opazovalnega leta obvestijo opazovanko, imajo pravico upravljati senzorje tudi med opazovalnim letom. Če predstavniki leta uresničujejo svojo pravico, da upravljajo senzorje v skladu s tem odstavkom, opazovanka ni odgovorna za napake ali neustrezno kakovost podatkov, ki jih zberejo senzorji, medtem ko jih upravljajo predstavniki leta.
II. RAZDELEK: PREDSTAVNIKI
1. Opazovalka, ki uporablja opazovalno letalo, ki ga je priskrbela neka druga država pogodbenica, ima pravico, da je v opazovalnem letalu naenkrat toliko njenih predstavnikov, kot je določeno v III. razdelku VI. člena pogodbe.
2. Opazovalka imenuje enega od svojih predstavnikov za glavnega predstavnika. Glavni predstavnik ima pravice glavnega predstavnika leta, kot so določene v I. razdelku tega dodatka. Poleg tega glavni predstavnik:
(A) opozarja poveljnika letala na skladnost z določbami pogodbe;
(B) ima pravico spremljati, ali se opazovanka ravna po določbah pogodbe, in
(C) ima pravico, da pri odstopanjih od načrta leta od poveljnika letala dobi pojasnilo o razlogih za tako odstopanje.
3. Predstavniki imajo pravice predstavnikov leta, kot so določene v I. razdelku tega dodatka.
DODATEK H
USKLAJEVANJE NAČRTOVANIH OPAZOVALNIH LETOV
1. Da bi se izognili časovnemu prekrivanju opazovalnih letov nad ozemljem ene in iste države pogodbenice, lahko vsaka država, ki ima pravico do opazovalnih letov po letni razdelitvi aktivnih kvot, obvesti vse druge države pogodbenice najpozneje 1. novembra vsako leto, da namerava v celoti ali delno uporabiti svojo aktivno kvoto v naslednjem letu. V obvestilu je treba navesti število opazovalnih letov, ki jih ta država pogodbenica namerava izvesti nad ozemlji drugih držav pogodbenic za vsako četrtletje naslednjega leta.
2. V nobenem primeru ne sme biti celotno število načrtovanih in po prvem odstavku tega
dodatka najavljenih opazovalnih letov nad ozemljem katere koli države pogodbenice v določenem četrtletju večje od 16. Razen kot je določeno v tretjem odstavku I. razdelka VI. člena, ni nobena država pogodbenica obvezana sprejeti več kot en opazovalni let kadar koli v obdobju, določenem v devetem odstavku I. razdelka VI. člena pogodbe.
3. Države pogodbenice, ki so v skladu s prvim odstavkom tega dodatka uradno obvestile o svojih načrtih, da izkoristijo eno ali več aktivnih kvot za opazovalne lete nad ozemljem iste države pogodbenice v določenem četrtletju ali četrtletjih, se med seboj posvetujejo, če je potrebno, da se izognejo prekrivanju svojih načrtovanih opazovalnih letov. Če se države pogodbenice s posvetovanji ne sporazumejo, kako bi se izognile prekrivanju svojih načrtovanih opazovalnih letov, se vprašanje reši z žrebanjem med temi državami pogodbenicami. Prvo posvetovanje o opazovalnih letih v četrtletju, ki se začne 1. januarja naslednjega leta, naj se začne takoj po prejemu obvestila v skladu s prvim odstavkom tega dodatka. Nadaljnji posveti med temi državami pogodbenicami se opravijo: za četrtletje, ki se začne s 1. aprilom, med 1. in 15. februarjem; za četrtletje, ki se začne s 1. julijem, med 1. in 15. majem; za četrtletje, ki se začne 1. oktobra, med 1. in 15. avgustom. Zadevne države sporočijo na posvetih dogovorjeno zaporedje opazovalnih letov vsem državam pogodbenicam najpozneje 15. novembra, 15. februarja, 15. maja ali 15. avgusta.
4. Najpozneje sedem dni po uradnem obvestilu o zaporedju opazovalnih letov, ki je bilo določeno v skladu s tretjim odstavkom tega dodatka, vsaka država pogodbenica obvesti vse države pogodbenice, ki v tistem četrtletju načrtujejo izvedbo opazovalnih letov nad njenim ozemljem, o vsakem letu, za katerega namerava uresničiti pravico, da bo priskrbela svoje opazovalno letalo.
5. Vsaka država pogodbenica, ki ni poslala uradnega obvestila v skladu s prvim odstavkom tega dodatka ali ni uradno sporočila svojih načrtov, da bo izkoristila vse svoje aktivne kvote, ali ni izvedla opazovalnega leta v četrtletju, za katero je napovedala tak načrtovani let, ima pravico izkoristiti tako preostale aktivne kvote, če je bilo te opazovalne lete mogoče vključiti v obstoječi dogovor, kot je bil dosežen na posvetovanjih v skladu s tretjim odstavkom tega dodatka.
DODATEK I
INFORMACIJE O ZRAČNEM PROSTORU
IN LETIH V TVEGANEM ZRAČNEM PROSTORU
1. Ne prej kot 90 dni od začetka veljavnosti pogodbe država pogodbenica na zahtevo katere koli druge države pogodbenice, vendar najpozneje v 30 dneh od prejema zahteve, dostavi te podatke v skladu z določbami ICAO:
(A) strukturo svojega zračnega prostora, kot je objavljena v Zborniku aeronavtičnih informacij (AIP);
(B) podrobne informacije o vsem tveganem zračnem prostoru in
(C) informacije o letališčih ter postopke prihoda in odhoda za:
(1) vsako točko vstopa in točko izstopa;
(2) letališča odprtih zračnih prostorov ter
(3) nadomestna letališča in letališča za polnjenje z gorivom za svoje točke vstopa, točke izstopa in letališča odprtih zračnih prostorov.
2. Vsaka država pogodbenica takoj uradno obvesti države pogodbenice, ki so zahtevale informacije v skladu s prvim odstavkom tega dodatka, o vseh spremembah informacij, danih v skladu s prvim odstavkom tega dodatka. Ne glede na določbe tega odstavka ni treba dostavljati obvestil za letalce (NOTAM).
3. Najpozneje 90 dni po začetku veljavnosti pogodbe vsaka država pogodbenica uradno obvesti vse druge države pogodbenice o viru informacij, ki jih je treba dostavljati v skladu s prvim odstavkom tega dodatka.
DODATEK J
MONTREUJSKA KONVENCIJA
1. Opazovalni leti, izvedeni po določbah pogodbe za opazovanje celotnega ozemlja držav pogodbenic, ne vplivajo na Montreujsko konvencijo z dne 20. julija 1936.
2. Za določanje rute in najavo tranzitnih letov letal za namene te pogodbe, ki so zajeti v 23. členu Montreujske konvencije, se uporabljajo določbe omenjenega člena.
DODATEK K
INFORMACIJE O NAPRAVAH ZA OBDELAVO FILMOV, DUPLIKATORJIH IN FOTOGRAFSKIH FILMIH TER POSTOPKIH ZA NADZOR NAD OBDELAVO FOTOGRAFSKIH FILMOV
I. RAZDELEK: INFORMACIJE O NAPRAVAH ZA OBDELAVO FILMOV, DUPLIKATORJIH IN FOTOGRAFSKIH FILMIH
1. V skladu s 3. točko pododstavka (A) tretjega odstavka II. razdelka Dodatka D k pogodbi vsaka država pogodbenica, ko obvesti druge države pogodbenice o napravah za obdelavo filmov ali duplikatorjih, ki jih namerava uporabiti za razvijanje izvirnih negativov filma ali izdelavo dvojnikov pozitivov ali negativov filma, predloži te podatke proizvajalca:
(A) ime naprave za obdelavo filmov ali ime duplikatorja;
(B) največjo in najmanjšo širino oziroma dolžino filma, ki ga bo treba obdelati ali duplicirati;
(C) vsako vrsto filma, ki ga bo treba obdelati oziroma duplicirati v taki napravi, in
(D) vsak korak postopka za vsako vrsto filma, vključno z razponom osvetlitve, temperaturo, trajanjem, priporočeno hitrostjo pomika filma, kemikalijami in kemičnimi zmesmi.
2. V skladu z 2. točko pododstavka (A) tretjega odstavka II. razdelka Dodatka D k pogodbi vsaka država pogodbenica, ko obvesti druge države pogodbenice o vrstah črno-belega filma za snemanje iz zraka, ki jih namerava uporabiti za zbiranje podatkov pri pregledu med letom ali med opazovalnim letom ali za duplikacijo takih podatkov, predloži podatke proizvajalca, ki omogočajo ugotavljanje zmožnosti filma: za vsako vrsto filma za snemanje iz zraka, ki ga bo treba obdelati ali duplicirati z napravami za obdelavo filmov ali duplikatorji iz prvega odstavka tega razdelka. Odvisno od prakse v državi proizvajalca filma so to lahko tudi informacije o:
(A) efektivni hitrosti filma;
(B) resoluciji/modulaciji;
(C) spektralni občutljivosti in
(D) optični refleksijski gostoti ali senzitometričnih lastnostih.
3. Za ugotavljanje senzitometričnih lastnosti filmov za snemanje iz zraka ima vsaka država pogodbenica v skladu s svojimi postopki pravico na zahtevo prejeti neosvetljene vzorce vseh vrst fotografskega filma, ki bo uporabljen kot nosilec informacij za podatke, kemikalij za njihovo obdelavo in navodila za obdelavo in duplikacijo takih filmov. Vzorce in navodila je treba predložiti najpozneje 30 dni po prejemu zahteve.
II. RAZDELEK: NADZOR NAD OBDELAVO FILMOV IN DUPLIKACIJO
1. Države pogodbenice, ki sodelujejo pri certificiranju opazovalnega letala in njegovih senzorjev, imajo pravico nadzirati obdelavo in duplikacijo filma za snemanje iz zraka, ki je bil uporabljen pri pregledu med letom. Osebje opazovanke in opazovalke ima pravico nadzorovati obdelavo in duplikacijo filma za snemanje iz zraka, ki je bil uporabljen med predstavitvenim in opazovalnim letom.
2. Med nadziranjem obdelave in duplikacije filma za snemanje iz zraka imajo države pogodbenice pravico prinesti s seboj in uporabljati na način, ki ne moti obdelave ali duplikacije filma, to opremo:
(A) lakmusov papir;
(B) termometre;
(C) kemijsko testno opremo, vključno s pH-metri in hidrometri;
(D) štoparice;
(E) senzitometre;
(F) denzitometre;
(G) 21-stopenjske senzitometrične trakove in optične skale.
3. Pred obdelavo filmov, ki so bili osvetljeni pri pregledu med letom, predstavitvenim letom in opazovalnim letom, države pogodbenice preverijo opremo in kemikalije za obdelavo filmov, tako da obdelajo 21-stopenjski senzitometrični testni trak ali osvetlijo in obdelajo 21-stopenjsko optično skalo in ugotovijo, ali se senzitometrični podatki za obdelavo te vrste filma po tem postopku obdelave filma res ujemajo s tehničnimi zahtevami iz I. razdelka tega dodatka. Če ni drugače dogovorjeno, se izvirniki ali dvojniki negativov ali pozitivov filma za snemanje iz zraka ne obdelajo ali duplicirajo, dokler ni obdelan 21-stopenjski senzitometrični trak ali osvetljena in obdelana 21-stopenjska optična skala, tako da so dosežene lastnosti, predpisane za to vrsto filma za snemanje iz zraka in naprave za obdelavo filmov ali duplikatorja v skladu z določbami I. razdelka tega dodatka.
4. Pred obdelavo filmov, ki so bili osvetljeni pri pregledu med letom, predstavitvenim letom in opazovalnim letom, imajo države pogodbenice pravico preveriti opremo za obdelavo filmov in kemikalije, s tem da osvetlijo in obdelajo testni film iste vrste, ki je bil uporabljen pri pregledu med letom, predstavitvenim letom in opazovalnim letom, da ugotovijo, da sta postopka pranja in fiksiranja primerna za trajno arhiviranje.
DODATEK L
POSVETOVALNA KOMISIJA ZA ODPRTE ZRAČNE PROSTORE
I. RAZDELEK: SPLOŠNE DOLOČBE
Postopki in druge določbe v zvezi s posvetovalno komisijo za odprte zračne prostore so določeni v tem dodatku v skladu z X. členom pogodbe.
1. Posvetovalno komisijo za odprte zračne prostore sestavljajo predstavniki, ki jih določi vsaka država pogodbenica. Namestniki, svetovalci in strokovnjaki države pogodbenice lahko sodelujejo pri dejavnostih posvetovalne komisije za odprte zračne prostore, kot se zdi tej državi pogodbenici potrebno.
2. Prvo zasedanje posvetovalne komisije za odprte zračne prostore se začne v 60 dneh po podpisu pogodbe. Predsedujoči uvodnega sestanka je predstavnik Kanade.
3. Posvetovalna komisija za odprte zračne prostore ima vsako koledarsko leto najmanj štiri redna zasedanja, če ne odloči drugače. Izredna zasedanja skliče predsedujoči posvetovalne komisije za odprte zračne prostore na zahtevo ene ali več držav pogodbenic in o tej zahtevi nemudoma obvesti vse druge države pogodbenice. Takšna zasedanja se začnejo najpozneje 15 dni od dneva, ko predsedujoči prejme takšno zahtevo.
4. Zasedanja posvetovalne komisije za odprte zračne prostore trajajo največ štiri tedne, če ta ne odloči drugače.
5. Države pogodbenice prevzamejo predsedstvo posvetovalne komisije za odprte zračne prostore po načelu kroženja po abecednem redu v francoskem jeziku. Vsak predsedujoči opravlja to dolžnost od začetka zasedanja do začetka naslednjega zasedanja, če ni dogovorjeno drugače.
6. Sedežni red predstavnikov na sestankih je sestavljen po abecednem redu držav članic v francoskem jeziku.
7. Delovni jeziki posvetovalne komisije za odprte zračne prostore so angleščina, francoščina, italijanščina, nemščina, ruščina in španščina.
8. Postopki posvetovalne komisije za odprte zračne prostore so zaupni, če ni dogovorjeno drugače. Posvetovalna komisija za odprte zračne prostore se lahko dogovori, da so njeni postopki ali odločitve javni.
9. Med začasno uporabo pogodbe in pred 30. junijem 1992 posvetovalna komisija za odprte zračne prostore uredi razdelitev stroškov, ki izhajajo iz pogodbe. Čim prej tudi določi razmerje razdelitve skupnih stroškov, povezanih z delovanjem posvetovalne komisije za odprte zračne prostore.
10. Med začasno uporabo pogodbe posvetovalna komisija za odprte zračne prostore pripravi dokument, ki se nanaša na uradna obvestila in poročila, ki jih zahteva pogodba. V takem dokumentu so navedena vsa taka uradna obvestila ter po potrebi dodani ustrezni obrazci.
11. Posvetovalna komisija za odprte zračne prostore po potrebi izdela ali spremeni svoj poslovnik in načine dela.
II. RAZDELEK: LETNI PREGLED AKTIVNIH KVOT
Postopki za letni pregled aktivnih kvot, predvidenih v sedmem odstavku I. razdelka III. člena pogodbe, so:
1. Države pogodbenice, ki želijo spremeniti vso ali del razdelitve svojih aktivnih kvot iz prejšnjega leta, morajo do 1. oktobra vsakega leta uradno obvestiti vse druge države pogodbenice in posvetovalno komisijo za odprte zračne prostore o državah pogodbenicah, nad katerimi želijo v naslednjem koledarskem letu opravljati opazovalne lete. Tako predlagane spremembe obravnavajo države pogodbenice med tem pregledom aktivnih kvot v skladu s pravili, navedenimi v naslednjih odstavkih tega razdelka.
2. Če zahteve za opazovalne lete nad ozemljem katere koli države pogodbenice ne presegajo njene pasivne kvote, se razdelitev kvot določi, kot je zahtevano, in predloži posvetovalni komisiji za odprte zračne prostore v odobritev.
3. Če zahteve za opazovalne lete nad ozemljem katere koli države pogodbenice ne presegajo njene pasivne kvote, se razdelitev kvot določi s soglasjem vseh zainteresiranih držav pogodbenic in predloži posvetovalni komisiji za odprte zračne prostore v odobritev.
III. RAZDELEK: IZREDNI OPAZOVALNI LETI
1. Posvetovalna komisija za odprte zračne prostore mora obravnavati zahteve organov Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, pooblaščenih za preprečevanje sporov ter obvladovanje kriznih razmer, kot tudi zahteve drugih pomembnih mednarodnih organizacij, da bi se z njenim soglasjem olajšali organizacija in izvedba izrednih opazovalnih letov nad ozemljem države pogodbenice.
2. Podatki, ki izhajajo iz takšnih opazovalnih letov, se dajo na voljo omenjenim organom in organizacijam.
3. Ne glede na druge določbe pogodbe se lahko države pogodbenice dvostransko in prostovoljno dogovorijo o izvajanju opazovalnih letov nad ozemljem ene in druge, pri čemer upoštevajo postopke za izvajanje opazovalnih letov. Če se te države pogodbenice ne dogovorijo drugače, se podatki, ki izhajajo iz takšnih opazovalnih letov, dajo na voljo posvetovalni komisiji za odprte zračne prostore.
4. Opazovalni leti, izvedeni v skladu z določbami tega razdelka, se ne štejejo v aktivno ali pasivno kvoto teh držav pogodbenic.
IV. RAZDELEK: DODATNA PODROČJA UPORABE REŽIMA ODPRTIH ZRAČNIH PROSTOROV
1. Države pogodbenice lahko posvetovalni komisiji za odprte zračne prostore dajo v proučitev predloge za uporabo režima odprtih zračnih prostorov na dodatnih posebnih področjih, kot je na primer okolje.
2. Posvetovalna komisija za odprte zračne prostore lahko odloči o takšnih predlogih ali jih, če je potrebno, predloži na prvi konferenci in naslednjih konferencah, ki so v skladu z določbami tretjega odstavka XVI. člena pogodbe sklicane za pregled izvajanja pogodbe.
__________________________________
* Besedilo pogodbe v francoskem, italijanskem, nemškem, ruskem in španskem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodnopravne zadeve Ministrstva za zunanje zadeve.
3. člen
Za izvajanje pogodbe skrbi Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije.
4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
Številka: 326-06/04-43/1
Ljubljana, dne 20. maja 2004
EPA 1272-III
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor
| Zadnja sprememba: 04/19/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |