Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
ZAKON
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O PREPOVEDI VOJAŠKEGA
ALI VSAKEGA DRUGEGA SOVRAŽNEGA DELOVANJA,
KI POVZROČA SPREMEMBE OKOLJA (MKPSO)
1. člen
Ratificira se Konvencija o prepovedi vojaškega ali vsakega drugega sovražnega delovanja, ki povzroča spremembe okolja, ki je bila na voljo za podpis 18. maja 1977 v Ženevi.
2. člen
Besedilo konvencije se v izvirniku v angleškem jeziku ter v prevodu v slovenskem jeziku glasi:
KONVENCIJA O PREPOVEDI VOJAŠKEGA ALI VSAKEGA DRUGEGA SOVRAŽNEGA DELOVANJA, KI POVZROČA SPREMEMBE OKOLJA
Države pogodbenice te konvencije so se,
ker se zavzemajo za utrditev miru in v želji, da bi prispevale k ustavitvi oboroževalne tekme in doseganju splošne in popolne razorožitve pod strogim in učinkovitim mednarodnim nadzorom ter obvarovanju človeštva pred nevarnostjo uporabe novih sredstev vojskovanja,
odločene nadaljevati pogajanja, da bi dosegle dejanski napredek pri nadaljnjih ukrepih razoroževanja,
ker priznavajo, da lahko da znanstveni in tehnološki napredek nove možnosti za spreminjanje okolja,
ob sklicevanju na Deklaracijo Konference Združenih narodov o človekovem okolju, sprejeto 16. junija 1972 v Stockholmu,
ker spoznavajo, da bi lahko miroljubno delovanje, ki povzroča spremembe okolja, izboljšalo odnos med človekom in naravo ter prispevalo k ohranjanju in izboljšanju okolja v dobro sedanje in prihodnjih generacij,
ker priznavajo, da bi lahko vojaško ali vsako drugo sovražno delovanje po drugi strani izredno škodovalo blaginji ljudi,
v želji po učinkoviti prepovedi vojaškega ali vsakega drugega sovražnega delovanja, ki povzroča spremembe okolja, da se odpravi nevarnost takega delovanja za človeštvo, in ker potrjujejo svojo pripravljenost, da si bodo prizadevale za doseganje tega cilja,
in v želji, da bi prispevale h krepitvi zaupanja med narodi in nadaljnjemu izboljšanju mednarodnih razmer skladno s cilji in načeli Ustanovne listine Združenih narodov,
sporazumele:
1. člen
1. Država pogodbenica te konvencije se zavezuje, da vojaško ali kakor koli drugače sovražno ne bo delovala tako, da bi z uničevanjem, povzročanjem škode ali poškodb drugim državam pogodbenicam povzročila spremembe okolja z dolgotrajnimi in hudimi učinki na širšem območju.
2. Država pogodbenica te konvencije se zavezuje, da nobeni drugi državi, skupini držav ali mednarodni organizaciji ne bo pomagala pri dejavnostih, ki so v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, je k temu spodbujala ali napeljevala.
2. člen
Izraz »delovanje, ki povzroča spremembe okolja«, kot je uporabljen v 1. členu, se nanaša na vsako delovanje, ki z namernim poseganjem v naravne procese spreminja dinamiko, sestavo ali zgradbo Zemlje skupaj z njenimi živimi organizmi, zemeljsko skorjo, vodami in ozračjem ali vesolja.
3. člen
1. Določbe te konvencije ne ovirajo miroljubnega delovanja, ki povzroča spremembe okolja, in tudi ne posegajo v splošno priznana načela in veljavna pravila mednarodnega prava, ki se nanašajo na tako delovanje.
2. Države pogodbenice te konvencije se zavezujejo, da bodo omogočale čim večjo izmenjavo znanstvenih in tehnoloških informacij o miroljubnem delovanju, ki povzroča spremembe okolja, in imele pri njej pravico sodelovati. Države pogodbenice, ki to lahko storijo, vsaka zase ali skupaj z drugimi državami ali mednarodnimi organizacijami prispevajo k mednarodnemu gospodarskemu in znanstvenemu sodelovanju pri ohranjanju, izboljševanju in miroljubni uporabi okolja z ustreznim upoštevanjem potreb območij sveta v razvoju.
4. člen
Država pogodbenica te konvencije se zavezuje, da bo sprejela vse ukrepe, ki jih šteje za potrebne v skladu s svojimi notranjepravnimi postopki, za prepoved in preprečitev vsake dejavnosti, s katero se kršijo določbe konvencije kjer koli pod njeno jurisdikcijo ali nadzorom.
5. člen
1. Države pogodbenice te konvencije se zavezujejo, da se bodo med seboj posvetovale in sodelovale pri reševanju problemov, ki lahko nastanejo v zvezi s cilji ali uporabo določb konvencije. Posvetovanje in sodelovanje na podlagi tega člena lahko potekata tudi v skladu z ustreznimi mednarodnopravnimi postopki v okviru Združenih narodov in njihovo Ustanovno listino. Ti postopki lahko vključujejo storitve ustreznih mednarodnih organizacij ter posvetovalnega odbora strokovnjakov, kot ga določa drugi odstavek tega člena.
2. Za namene iz prvega odstavka tega člena depozitar v enem mesecu po prejemu zahteve katere koli države pogodbenice te konvencije skliče posvetovalni odbor strokovnjakov. Država pogodbenica lahko v ta odbor imenuje enega strokovnjaka, katerega naloge in poslovnik odbora so opredeljeni v prilogi, ki je sestavni del te konvencije. Odbor pošlje depozitarju povzetek svojih ugotovitev, ki zajema vsa stališča in informacije, predložene odboru med njegovim posvetovanjem. Depozitar pošlje povzetek vsem državam pogodbenicam.
3. Država pogodbenica, ki ima razloge, da meni, da druga država pogodbenica krši obveznosti, ki izhajajo iz določb konvencije, lahko pri Varnostnem svetu Združenih narodov vloži pritožbo. Pritožba naj vključuje vse pomembne informacije in možne dokaze, ki jo utemeljujejo.
4. Država pogodbenica te konvencije se zavezuje, da bo v skladu z določbami Ustanovne listine Združenih narodov sodelovala pri preiskavi, ki jo Varnostni svet lahko sproži na podlagi prejete pritožbe. Varnostni svet obvesti države pogodbenice o izsledkih preiskave.
5. Država pogodbenica te konvencije se zavezuje, da bo v skladu z določbami Ustanovne listine Združenih narodov zagotovila ali podprla pomoč vsaki državi pogodbenici, ki zanjo zaprosi, če Varnostni svet odloči, da je bila ali bi lahko bila tej pogodbenici povzročena škoda zaradi kršitve konvencije.
6. člen
1. Država pogodbenica te konvencije lahko predlaga spremembe konvencije. Besedilo predlagane spremembe se predloži depozitarju, ki ga takoj pošlje vsem državam pogodbenicam.
2. Sprememba začne veljati za vse države pogodbenice te konvencije, ki so spremembo sprejele, potem ko je večina držav pogodbenic deponirala listine o sprejetju pri depozitarju. Za vsako drugo državo pogodbenico pa začne veljati na dan deponiranja njene listine o sprejetju.
7. člen
Ta konvencija velja nedoločen čas.
8. člen
1. Pet let po začetku veljavnosti te konvencije depozitar v Ženevi, Švica, skliče konferenco držav pogodbenic te konvencije. Konferenca pregleda izvajanje konvencije, da zagotovi uresničevanje njenih ciljev in določb, zlasti pa preuči učinkovitost določb prvega odstavka 1. člena pri odpravljanju nevarnosti vojaškega ali drugega sovražnega delovanja, ki povzroča spremembe okolja.
2. Nato lahko večina držav pogodbenic te konvencije, tako da depozitarju pošlje predlog, doseže sklic konference z enakimi cilji v časovnih presledkih, ki niso krajši kot pet let.
3. Če v desetih letih po koncu zadnje konference ni bila sklicana nobena konferenca na podlagi drugega odstavka tega člena, depozitar pridobi stališča vseh držav pogodbenic te konvencije do sklica take konference. Če se ena tretjina ali deset držav pogodbenic, tisto število, ki je nižje, odloči za sklic konference, depozitar takoj ukrene vse potrebno za sklic konference.
9. člen
1. Konvencija je na voljo za podpis vsem državam. Država, ki konvencije ne podpiše pred njenim začetkom veljavnosti v skladu s tretjim odstavkom tega člena, lahko k njej pristopi kadar koli.
2. Države podpisnice morajo ratificirati konvencijo. Listine o ratifikaciji ali pristopu se deponirajo pri generalnem sekretarju Združenih narodov.
3. Konvencija začne veljati, ko dvajset vlad deponira listine o ratifikaciji skladno z drugim odstavkom tega člena.
4. Za države, katerih listine o ratifikaciji ali pristopu se deponirajo po začetku veljavnosti konvencije, začne veljati na dan deponiranja njihovih listin o ratifikaciji ali pristopu.
5. Depozitar vse države podpisnice in pristopnice takoj uradno obvesti o datumu vsakega podpisa, deponiranja vsake listine o ratifikaciji ali pristopu in začetka veljavnosti konvencije in njenih sprememb ter o prejemu drugih obvestil.
6. Depozitar vpiše konvencijo v register v skladu s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov.
10. člen
Konvencija, katere besedila v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku so enako verodostojna, se deponira pri generalnem sekretarju Združenih narodov, ki pravilno overjene izvode konvencije pošlje vladam držav podpisnic in pristopnic.
V POTRDITEV TEGA so podpisani, ki so jih njihove vlade za to pravilno pooblastile, podpisali to konvencijo, ki je na voljo za podpis v Ženevi od osemnajstega maja tisoč devetsto sedeminsedemdeset.
Priloga h konvenciji
Posvetovalni odbor strokovnjakov
1. Posvetovalni odbor strokovnjakov se zavezuje, da bo ugotovil ustrezna dejstva in oblikoval strokovna stališča do vsakega problema, ki ga na podlagi prvega odstavka 5. člena te konvencije predstavi država pogodbenica, ki zahteva sklic odbora.
2. Delo posvetovalnega odbora strokovnjakov je organizirano tako, da mu omogoča opravljati naloge, določene v prvem odstavku te priloge. Odbor o postopkovnih vprašanjih v zvezi z organizacijo njegovega dela odloča, če je le mogoče, s soglasjem, sicer pa z večino navzočih članov, ki glasujejo. O vsebinskih zadevah se ne glasuje.
3. Depozitar ali njegov predstavnik opravlja naloge predsednika odbora.
4. Vsakemu strokovnjaku lahko na sestankih pomaga en ali več svetovalcev.
5. Vsak strokovnjak ima pravico, da od držav in mednarodnih organizacij prek predsednika zahteva informacije in pomoč, za katere meni, da so zaželene za opravljanje dela odbora.
3. člen
Za izvajanje konvencije skrbita Ministrstvo za okolje, prostor in energijo ter Ministrstvo za obrambo.
4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 801-01/04-9/1
Ljubljana, dne 20. maja 2004
EPA 1241-III
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor
| Zadnja sprememba: 02/14/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |