Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI




ZAKON

O RATIFIKACIJI PROTOKOLA PROTI TIHOTAPLJENJU MIGRANTOV PO KOPNEM, MORJU IN ZRAKU, KI DOPOLNJUJE KONVENCIJO ZDRUŽENIH NARODOV PROTI MEDNARODNEMU ORGANIZIRANEMU KRIMINALU (MPTMOK)


1. člen

Ratificira se Protokol proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, podpisan v New Yorku dne 15. novembra 2001.

2. člen

Besedilo protokola se v izvirniku v angleškem jeziku ter prevodu v slovenskem jeziku glasi:




PROTOKOL PROTI TIHOTAPLJENJU MIGRANTOV PO KOPNEM, MORJU IN ZRAKU, KI DOPOLNJUJE KONVENCIJO ZDRUŽENIH NARODOV PROTI MEDNARODNEMU ORGANIZIRANEMU KRIMINALU
Uvod

Države pogodbenice tega protokola

izjavljajo, da učinkovito ukrepanje za preprečevanje in zatiranje tihotapljenja migrantov po kopnem, morju in zraku zahteva celovit mednarodni pristop, ki vključuje sodelovanje, izmenjavo informacij in druge ustrezne ukrepe, tudi družbenogospodarske, na državni, regionalni in mednarodni ravni,

se sklicujejo na Resolucijo Generalne skupščine št. 54/212 z dne 22. decembra 1999, v kateri je skupščina pozvala države članice in Združene narode h krepitvi in razvoju mednarodnega sodelovanja na področju mednarodnih migracij in razvoja zaradi odpravljanja temeljnih vzrokov za migracije, zlasti tistih, ki so povezani z revščino, zaradi povečevanja koristi mednarodnih migracij za vse udeležene ter spodbudila ustrezne, regionalne, medregionalne in poregionalne mehanizme, da se še naprej rešujejo vprašanja migracij in razvoja,

so prepričane, da je migrantom treba zagotoviti humano obravnavanje in popolno varstvo njihovih pravic,

upoštevajo, da kljub delu drugih mednarodnih organizacij ni splošno veljavne listine o reševanju vseh vidikov tihotapljenja migrantov in s tem povezanih vprašanj,


so zaskrbljene zaradi velikega povečanja dejavnosti mednarodnih kriminalnih združb pri tihotapljenju migrantov in s tem povezanih kaznivih ravnanj, navedenih v tem protokolu, ki zelo škodijo državam, ki jih to zadeva,

so prav tako zaskrbljene, saj lahko tihotapljenje migrantov ogrozi njihova življenja in varnost,

se sklicujejo na Resolucijo Generalne skupščine št. 53/111 z dne 9. decembra 1998, s katero se je skupščina odločila, da ustanovi medvladni ad hoc odbor za pripravo celovite mednarodne konvencije proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in razpravo o pripravi mednarodne listine, ki se bo nanašala na nedovoljeno trgovino in prevoze migrantov, tudi po morju,

so prepričane, da bo dopolnitev Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu z mednarodno listino o tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku koristna pri preprečevanju tega kriminala in boju proti njemu,

in so se zato dogovorile:

I. Splošne določbe
1. člen
Razmerje do Konvencije Združenih narodov proti
mednarodnemu organiziranemu kriminalu

1. Ta protokol dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu. Razlagati ga je treba skupaj z njo.
2. Določbe konvencije se smiselno uporabljajo tudi za ta protokol, če v njem ni določeno drugače.
3. Kazniva dejanja, ki so določena v skladu s 6. členom tega protokola, se štejejo kot kazniva dejanja, določena s konvencijo.

2. člen

Izjava o namenu



Namen tega protokola je preprečevanje in zatiranje tihotapljenja migrantov kakor tudi pospeševanje sodelovanja med državami pogodbenicami ob varovanju pravic tihotapljenih migrantov.


3. člen
Uporaba izrazov

V tem protokolu :


(a) "tihotapljenje migrantov" pomeni posredovanje pri nezakonitem vstopu osebe v državo pogodbenico, ki ni njen državljan ali nima stalnega prebivališča v njej, zaradi pridobitve neposredne ali posredne, finančne ali druge premoženjske koristi;
(b) "nezakonit vstop" pomeni prestop meje brez izpolnjevanja potrebnih zahtev za zakonit vstop v državo sprejemnico;
(c) "ponarejena potna ali identifikacijska listina" pomeni vsako potno ali identifikacijsko listino, ki:
(i) jo je ponaredil ali pomembno spremenil kdor koli drug, razen oseba ali organ, ki je zakonsko pooblaščen za izdelavo ali izdajanje potnih ali identifikacijskih listin v imenu države, ali
(ii) so bile nepravilno izdane ali pridobljene z lažnimi zagotovili, podkupovanjem ali prisilo ali na drug nezakonit način ali
(iii) ki jih uporablja druga oseba in ne njen upravičeni imetnik;

(d) "plovilo" pomeni vsako vrsto vodnega plovila, vključno s splavi in vodnimi letali, ki se ali se lahko uporablja kot prevozno sredstvo po vodi, razen vojnih, oskrbovalnih ali drugih plovil, ki so v lasti države ali jih upravlja, in se uporabljajo samo za državne nekomercialne storitve.

4. člen

Področje uporabe


Ta protokol se, če ni drugače navedeno, uporablja za preprečevanje, preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ugotovljenih v skladu s 6. členom tega protokola, kadar so to mednarodna kazniva dejanja in vključujejo organizirano kriminalno združbo, in za varstvo pravic oseb, ki so bile predmet takih kaznivih dejanj.

5. člen

Kazenska odgovornost migrantov



Migranti ne smejo biti kazensko preganjani po tem protokolu, ker so bili predmet ravnanja, določenega v 6. členu tega protokola.

6. člen
Kaznivost

1. Država pogodbenica sprejme zakonodajne in druge potrebne ukrepe, da se kot kazniva dejanja določijo ta naklepna ravnanja, če so storjena zaradi neposredne ali posredne pridobitve, finančne ali druge premoženjske koristi:
(a) tihotapljenje migrantov;
(b) kadar so storjena zato, da se omogoči tihotapljenje migrantov:
(i) izdelovanje ponarejenih potnih ali identifikacijskih listin;
(ii) priskrba, zagotovitev ali posest take listine;
(c) s pomočjo sredstev, navedenih v pododstavku b tega odstavka, ali na drug nezakonit način omogočanje osebi, ki ni državljan določene države ali v njej nima stalnega prebivališča, da ostane v njej brez izpolnjevanja potrebnih zahtev za zakonito bivanje v njej.

2. Država pogodbenica prav tako sprejme zakonodajne in druge potrebne ukrepe za določitev teh ravnanj kot kaznivih dejanj:
(a) ob upoštevanju temeljnih načel svojega pravnega reda poskus storitve kaznivega dejanja po prvem odstavku tega člena;

(b) sodelovanje pri kaznivem dejanju, določenem v skladu s točko i pododstavka a ali pododstavkom c prvega odstavka tega člena, in ob upoštevanju temeljnih načel svojega pravnega reda sodelovanje pri kaznivem dejanju, določenem v skladu s točko ii pododstavka b prvega odstavka tega člena;
(c) organiziranje ali napeljevanje drugih oseb k storitvi kaznivega dejanja po prvem odstavku tega člena.
3. Država pogodbenica sprejme take zakonodajne ali druge potrebne ukrepe, da kot oteževalne okoliščine pri kaznivih dejanjih, določenih v skladu s pododstavkom a, točko i pododstavka b in pododstavkom c prvega odstavka tega člena, pa tudi pri kaznivih dejanjih, določenih v skladu s pododstavkoma b in c drugega odstavka tega člena, v skladu s temeljnimi načeli pravnega reda določi okoliščine:
a) ki ogrožajo ali bi lahko ogrozile življenje ali varnost takih migrantov ali
b) katerih posledica so nečloveško ali ponižujoče ravnanje ter tudi zlorabe migrantov.

4. Nobena določba tega protokola ne preprečuje državi pogodbenici, da ne ukrepa proti osebi, katere ravnanje je kaznivo dejanje po njenem notranjem pravu.


II. Tihotapljenje migrantov po morju

7. člen

Sodelovanje


Države pogodbenice skladno z mednarodnim pravom morja v največjem mogočem obsegu sodelujejo pri preprečevanju in zatiranju tihotapljenja migrantov po morju.

8. člen

Ukrepi proti tihotapljenju migrantov po morju


1. Država pogodbenica, ki utemeljeno sumi, da se plovilo, ki plove pod njeno zastavo ali trdi, da je v njej registrirano, ali je brez nacionalnosti, ali kljub temu da plove pod tujo zastavo ali je noče izobesiti, dejansko pripada tej državi, ukvarja s tihotapljenjem migrantov po morju, lahko zaprosi za pomoč drugih držav pogodbenic pri preprečevanju uporabe plovila za take namene. Zaprošene države članice morajo v okviru svojih možnosti ponuditi pomoč.

2. Država pogodbenica, ki utemeljeno sumi, da se plovilo, ki v skladu z mednarodno zakonodajo svobodno plove in uporablja zastavo oziroma registrske oznake druge države pogodbenice, ukvarja s tihotapljenjem migrantov po morju, lahko o tem uradno obvesti državo zastave, zaprosi za potrditev registracije, in če je potrjena, zaprosi državo zastave za pooblastilo, da lahko izvede ustrezne ukrepe glede tega plovila. Država zastave lahko med drugim pooblasti državo prosilko:

(a) da se vkrca na plovilo,
(b) preišče plovilo in
(c) v skladu s pooblastili države zastave izvede ustrezne ukrepe glede plovila in oseb ter tovora na krovu, če odkrije dokaze, da se plovilo ukvarja s tihotapljenjem migrantov po morju.

3. Država pogodbenica, ki je na podlagi drugega odstavka tega člena izvedla katerega od ukrepov, takoj obvesti zadevno državo zastave o izidu izvedbe teh ukrepov.

4. Država pogodbenica takoj odgovori na zaprosilo druge države pogodbenice, da ugotovi, ali ima plovilo, ki se sklicuje na njeno registracijo ali plove pod njeno zastavo, do tega pravico, in na zaprosilo za pooblastilo v skladu z drugim odstavkom tega člena.

5. Država zastave lahko skladno s 7. členom tega protokola omeji svoje pooblastilo s pogoji, za katere se dogovori z državo prosilko, vključno s pogoji, ki se nanašajo na odgovornost in obseg učinkovitih ukrepov, ki jih je treba izvesti. Država pogodbenica zastave ne izvede nobenih dodatnih ukrepov brez izrecnega pooblastila države, razen tistih, ki so potrebni za odpravo neposredne nevarnosti za življenje oseb, ali tistih, ki izhajajo iz ustreznih dvostranskih ali večstranskih sporazumov.

6. Država pogodbenica imenuje organ oziroma organe za sprejem in odgovore na zaprosila za pomoč, potrditev registracije ali pravice plovila, da plove pod njeno zastavo, in pooblastilo za izvedbo ustreznih ukrepov. Imenovanje se po generalnem sekretarju uradno sporoči vsem drugim državam pogodbenicam v enem mesecu po imenovanju.

7. Država pogodbenica, ki utemeljeno sumi, da je v tihotapljenje migrantov po morju vpleteno plovilo brez nacionalnosti ali pa bi ga lahko imeli za plovilo brez nacionalnosti, se lahko vkrca na to plovilo in ga preišče. Če se sum potrdi, država pogodbenica izvede ustrezne ukrepe v skladu z notranjim in mednarodnim pravom.


9. člen

Varovalne določbe


1. Kadar država pogodbenica izvede ukrepe proti plovilu v skladu z 8. členom tega protokola, mora:
(a) zagotoviti varnost in človeško ravnanje z osebami na krovu,
upoštevati potrebo, da ne ogrozi varnosti plovila in njegovega tovora;
(b) upoštevati potrebo, da ne škoduje gospodarskim ali pravnim interesom države zastave ali druge zainteresirane države;
(c) v okviru razpoložljivih možnosti zagotoviti, da je vsak ukrep, izveden v zvezi s plovilom, tudi okolju primeren.
2. Kadar se izkaže, da so bili razlogi za ukrepe po 8. členu tega protokola neutemeljeni, je treba plovilu povrniti izgubo ali škodo, ki jo je morda utrpelo, če plovilo ni storilo nič, kar bi upravičevalo izvedbo teh ukrepov.
3. Po tem poglavju sprejeti, odobreni ali izvedeni ukrepi morajo upoštevati potrebo, da ne posegajo ali vplivajo na:
(a) pravice, obveznosti in izvajanje sodnih pristojnosti obalnih držav v skladu z mednarodnim pravom morja ali
(b) pristojnost države zastave glede izvajanja jurisdikcije in nadzor v upravnih, strokovnih in socialnih zadevah v zvezi s plovilom.
4. Ukrepi na morju po tem poglavju se smejo izvajati samo z vojnimi ladjami ali vojaškimi letali oziroma z drugimi ladjami ali letali, ki so jasno označena in prepoznavna, kot da opravljajo naloge za državo in so za to pooblaščena.

III. Preprečevanje, sodelovanje in drugi ukrepi

10. člen
Obveščanje

1. Brez poseganja v 27. in 28. člen konvencije si države pogodbenice, zlasti tiste s skupnimi mejami ali tiste ob poteh za tihotapljenje migrantov, za doseganje ciljev tega protokola v skladu s svojim pravnim in upravnim sistemomizmenjavajo ustrezne informacije kot na primer o:
(a) izhodiščih, ciljih in poteh ter prevoznikih in prevoznih sredstvih, ki jih uporabljajo ali za katere se sumi, da jih uporabljajo organizirane kriminalne združbe, ki se ukvarjajo z ravnanjem iz 6. člena tega protokola;
(b) identiteti in metodah organizacij ali organiziranih kriminalnih združb, za katere se ve ali sumi, da se ukvarjajo z ravnanjem iz 6. člena tega protokola;
(c) verodostojnosti in ustrezni obliki potnih listin države pogodbenice ter kraji ali z njo povezani zlorabi obrazcev potnih in identifikacijskih listin;
(d) sredstvih ter metodah skrivanja in prevoza oseb, nezakonitem spreminjanju, predelavi, pridobivanju ali drugih zlorabah potnih ali identifikacijskih listin, uporabljenih z ravnanjem iz 6. člena tega protokola, in načinih njihovega odkrivanja;
(e) zakonodajnih izkušnjah ter praksah in ukrepih za preprečevanje in zatiranje ravnanja iz 6. člena tega protokola in
(f) znanstvenih in tehnoloških podatkih, koristnih za organe pregona in medsebojno povečevanje sposobnosti za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje ravnanja iz 6. člena tega protokola in za pregon tistih, ki so vanj vpleteni.
2. Država pogodbenica, ki prejme informacijo glede omejitve njene uporabe, izpolni vsako zahtevo države pogodbenice, ki jo je poslala.

11. člen
Ukrepi na meji

1. Države pogodbenice brez škode za mednarodne obveznosti glede prostega gibanja ljudi okrepijo nadzor meje v obsegu, potrebnem za preprečevanje in odkrivanje tihotapljenja migrantov.

2. Država pogodbenica v okviru možnosti sprejme zakonodajne ali druge ustrezne ukrepe, da prepreči, da se prevozna sredstva komercialnih prevoznikov uporabljajo za storitev kaznivih dejanj, določenih v skladu s pododstavkom a prvega odstavka 6. člena tega protokola.
3. Kadar je primerno in brez poseganja v veljavne mednarodne konvencije ti ukrepi vključujejo uvedbo obveznosti za komercialne prevoznike, vključno s prevoznimi podjetji ali lastniki ali upravljavci prevoznih sredstev, da zagotovijo, da imajo vsi potniki potne listine, zahtevane za vstop v državo sprejemnico.
4. Država pogodbenica v skladu s svojim notranjim pravom sprejme ustrezne ukrepe, potrebne za kaznovanje, če so kršene obveznosti, določene v tretjem odstavku tega člena.
5. Država pogodbenica preuči sprejetje ukrepov, ki v skladu z njenim notranjim pravom dovoljujejo zavrnitev vstopa ali preklic vizumov za osebe, vpletene v storitev kaznivih dejanj, določenih v skladu s tem protokolom.
6. Brez poseganja v 27. člen konvencije države pogodbenice preučijo okrepitev sodelovanja med službami za mejni nadzor, med drugim tudi z uvedbo in vzdrževanjem neposrednih stikov.

12. člen
Varnost in nadzor listin

Država pogodbenica sprejme potrebne ukrepe v okviru svojih možnosti:

(a) da zagotovi, da so potne in identifikacijske listine, ki jih je izdala, tako kakovostne, da jih je težko zlorabiti in ne morejo biti enostavno ponarejene ali nezakonito spremenjene, razmnožene ali izdane, in
(b) da zagotovi popolnost in varnost potnih in identifikacijskih listin, ki jih je izdala ali so bile izdane v njenem imenu, da prepreči njihovo nezakonito izdelovanje, izdajanje in uporabo.

13. člen

Legitimnost in veljavnost listin



Država pogodbenica na zahtevo druge države pogodbenice v skladu s svojim notranjim pravom v razumnem času preveri legitimnost in veljavnost potnih ali identifikacijskih listin, ki so bile ali naj bi bile izdane v njenem imenu in se zanje sumi, da so bile uporabljene za ravnanje iz 6. člena tega protokola.

14. člen

Usposabljanje in strokovno sodelovanje



1. Države pogodbenice zagotovijo ali okrepijo posebno usposabljanje uslužbencev na področju priseljevanja in drugih ustreznih področjih za preprečevanje ravnanja iz 6. člena tega protokola in človeško obravnavanje migrantov, ki so bili predmet takega ravnanja, ob spoštovanju njihovih pravic po tem protokolu.
2. Države pogodbenice ustrezno sodelujejo med sabo, s pristojnimi mednarodnimi organizacijami, nevladnimi organizacijami, drugimi ustreznimi organizacijami in deli civilne družbe, da na svojem ozemlju zagotovijo ustrezno usposabljanje osebja za preprečevanje, zatiranje in odpravo ravnanja iz 6. člena tega protokola in za zaščito pravic migrantov, ki so bili predmet takega ravnanja. To usposabljanje vključuje:
(a) izboljšanje varnosti in kakovosti potnih listin,
(b) prepoznavanje in odkrivanje ponarejenih potnih ali identifikacijskih listin,
(c) zbiranje kriminalistično-obveščevalnih podatkov, zlasti v zvezi z identifikacijo organiziranih kriminalnih združb, za katere je znano ali se sumi, da so vpletene v ravnanje iz 6. člena tega protokola v zvezi z metodami, uporabljenimi za prevoz tihotapljenih migrantov, zlorabo potnih ali identifikacijskih dokumentov v te namene, in sredstvi za prikrivanje, ki so uporabljena pri tihotapljenju migrantov;
(d) izboljšanje postopkov za odkrivanje tihotapljenih oseb na mejnih prehodih in zunaj njih in
(e) človeško ravnanje z migranti in varstvo njihovih pravic, kot je določeno v tem protokolu.

3. Države pogodbenice z ustreznim strokovnim znanjem preučijo možnost za zagotavljanje strokovne pomoči državam, ki so pogosto države izvora ali tranzita za osebe, ki so bile predmet ravnanja iz 6. člena tega protokola. Države pogodbenice si kar najbolj prizadevajo, da zagotovijo potrebna sredstva, kot so na primer vozila, računalniški sistemi in čitalniki listin, za boj proti ravnanju iz 6. člena tega protokola.
15. člen
Drugi preprečevalni ukrepi

1. Vsaka država pogodbenica sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi vzpostavitev ali okrepitev informacijskih programov za ozaveščanje javnosti, da je ravnanje iz 6. člena tega protokola kriminalna dejavnost, ki jo pogosto izvajajo organizirane kriminalne združbe zaradi zaslužka in je resna nevarnost za prizadete migrante.
2. V skladu z 31. členom konvencije države pogodbenice sodelujejo pri obveščanju javnosti, da preprečijo, da bi morebitni migranti postali žrtve organiziranih kriminalnih združb.
3. Država pogodbenica pospešuje ali okrepi razvojne programe ter sodelovanje na državni, regionalni in mednarodni ravni, pri tem pa upošteva družbenogospodarske danosti migracij in nameni posebno pozornost gospodarsko in socialno zaostalim območjem, da se bori proti temeljnim družbenogospodarskim vzrokom tihotapljenja migrantov, kot sta revščina in nerazvitost.
16. člen
Ukrepi za varstvo in pomoč

1. Pri izvajanju tega protokola država pogodbenica v skladu s svojimi obveznostmi po mednarodnem pravu sprejme vse ustrezne ukrepe, po potrebi tudi zakonodajne, za ohranitev in varstvo pravic, kot so opredeljene na podlagi veljavnega mednarodnega prava, za osebe, ki so bile predmet ravnanja iz 6. člena tega protokola, še posebej pravice do življenja in pravice, da oseba ni izpostavljena mučenju ali drugače krutemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju.


2. Država pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe za zagotavljanje ustrezne zaščite migrantov pred nasiljem posameznikov ali skupin, ker so predmet ravnanja iz 6. člena tega protokola.
3. Država pogodbenica zagotavlja ustrezno pomoč migrantom, katerih življenje ali varnost je ogrožena, ker so predmet ravnanja iz 6. člena tega protokola.
4. Pri uporabi določb tega člena države pogodbenice upoštevajo posebne potrebe žensk in otrok.
5. Če je oseba, ki je bila predmet ravnanja iz 6. člena tega protokola, pridržana, država pogodbenica ravna v skladu s svojimi obveznostmi po Dunajski konvenciji o diplomatskih odnosih, kadar je to primerno, tudi v skladu z obveznostjo takojšnjega obveščanja prizadete osebe o določbah, ki se nanašajo na stike z diplomatskimi uslužbenci.

17. člen
Sporazumi in dogovori

Države pogodbenice preučijo sklenitev dvostranskih ali regionalnih sporazumov ali delovnih dogovorov za:

(a) določitev najustreznejših in najučinkovitejših ukrepov za preprečevanje in zatiranje ravnanja iz 6. člena tega protokola ali
(b) dopolnjevanje določb tega protokola med njimi.

18. člen
Vračanje pretihotapljenih migrantov

1. Vsaka država pogodbenica soglaša, da bo brez neprimernega ali nerazumnega odlašanja olajšala in sprejela vrnitev osebe, ki je bila predmet ravnanja iz 6. člena tega protokola in je ob vračanju njen državljan in ima pravico do stalnega prebivališča na njenem ozemlju.

2. Država pogodbenica preuči možnost, da olajša in sprejme vrnitev osebe, ki je bila predmet ravnanja iz 6. člena tega protokola in je imela ob vstopu v državo sprejemnico v skladu z njenim notranjim pravom pravico do stalnega prebivališča na njenem ozemlju.
3. Na zahtevo države sprejemnice zaprošena država brez neprimernega ali nerazumnega odlašanja preveri, ali je oseba, ki je bila predmet ravnanja iz 6. člena tega protokola, njen državljan oziroma ima pravico do stalnega prebivališča na njenem ozemlju.
4. Za lažjo vrnitev osebe, ki je bila predmet ravnanja iz 6. člena tega protokola in nima ustreznih dokumentov, država pogodbenica, katere državljan je ta oseba ali na ozemlju katere ima pravico do stalnega prebivališča, soglaša, da na zahtevo države sprejemnice izda take potne listine ali drugo dovoljenje, ki je potrebno, da oseba lahko potuje in ponovno vstopa na njeno ozemlje.
5. Država pogodbenica, ki je vključena v vračanje osebe, ki je bila predmet ravnanja iz 6. člena tega protokola, sprejme vse ustrezne ukrepe, da se vrnitev pravilno izvede ob upoštevanju varnosti in dostojanstva te osebe.
6. Države pogodbenice lahko pri izvajanju tega člena sodelujejo z ustreznimi mednarodnimi organizacijami.
7. Določbe tega člena ne vplivajo na pravice, dodeljene osebam, ki so bile predmet ravnanja iz 6. člena tega protokola, z notranjo zakonodajo države sprejemnice.
8. Ta člen ne vpliva na obveznosti iz drugih dvostranskih ali večstranskih pogodb ali delovnih sporazumov ali dogovorov, ki delno ali v celoti urejajo vračanje oseb, ki so bile predmet ravnanja iz 6. člena tega protokola.

IV. Končne določbe
19. člen
Varnostna določba

1. Nobena določba tega protokola ne vpliva na druge pravice, obveznosti in odgovornosti držav in posameznikov po mednarodnem pravu, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom in mednarodnim pravom človekovih pravic in zlasti, kadar je to primerno, po konvenciji iz leta 1951 in protokolu iz leta 1967 o statusu beguncev in načelu nevmešavanja, ki ga vsebujeta.

2. Ukrepi, določeni v tem protokolu, se razlagajo in uporabljajo na način, ki ne zapostavlja oseb zato, ker so bile predmet ravnanja iz 6. člena tega protokola. Razlaga in uporaba teh ukrepov sta skladni z mednarodno priznanimi načeli nerazlikovanja.

20. člen

Reševanje sporov


1. Države pogodbenice si prizadevajo reševati spore zaradi razlage ali uporabe tega protokola s pogajanji.

2. Spor med dvema ali več državami pogodbenicami zaradi razlage ali uporabe tega protokola, ki ga v razumnem času ni mogoče rešiti s pogajanji, se na predlog ene od teh držav pogodbenic predloži v arbitražo. Če se države pogodbenice v šestih mesecih po predlogu za arbitražo ne morejo dogovoriti o organizaciji arbitraže, lahko država pogodbenica predloži spor Meddržavnemu sodišču v skladu s statutom sodišča.

3. Država pogodbenica lahko ob podpisu, ratifikaciji, sprejetju, odobritvi tega protokola ali pristopu k njemu izjavi, da se ne šteje za zavezano po drugem odstavku tega člena. Drugi odstavek tega člena ne zavezuje drugih držav v odnosu do države, ki je dala tak pridržek.

4. Država pogodbenica, ki je dala pridržek v skladu s tretjim odstavkom tega člena, ga lahko kadar koli umakne z uradnim obvestilom generalnemu sekretarju Združenih narodov.


21. člen

Podpis, ratifikacija, sprejetje, odobritev in pristop


1. Ta protokol je vsem državam na voljo za podpis od 12. do 15. decembra 2000 v Palermu, Italija, nato pa na sedežu Združenih narodov v New Yorku do 12. decembra 2002.

2. Ta protokol je od 12. do 15. decembra 2000 na voljo za podpis tudi regionalnim organizacijam za gospodarsko sodelovanje, če je vsaj ena država članica te organizacije podpisala ta protokol v skladu s prvim odstavkom tega člena.

3. Ta protokol je treba ratificirati, sprejeti ali odobriti. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri generalnem sekretarju Združenih narodov. Regionalna organizacija za gospodarsko sodelovanje lahko deponira svojo listino o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi, če je tako storila najmanj ena njena država članica. V listini o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi organizacija izjavi, kakšen je obseg pristojnosti za zadeve, ki jih ureja ta protokol. Ta organizacija obvesti depozitarja tudi o vsaki pomembni spremembi glede obsega njenih pristojnosti.

4. K temu protokolu lahko pristopi katera koli država ali regionalna organizacija za gospodarsko sodelovanje, če je najmanj ena njena članica podpisnica tega protokola. Listine o pristopu se hranijo pri generalnem sekretarju Združenih narodov. Regionalna organizacija za gospodarsko sodelovanje ob pristopu izjavi, kakšen je obseg njenih pristojnosti za zadeve, ki jih ureja ta protokol. Ta organizacija obvesti depozitarja tudi o vsaki pomembni spremembi glede obsega svojih pristojnosti.


22. člen

Začetek veljavnosti


1. Ta protokol začne veljati devetdeseti dan po datumu deponiranja štiridesete listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, s tem da ne začne veljati pred začetkom veljavnosti konvencije. Za namen tega odstavka se listine, ki jih deponirajo regionalne organizacije za gospodarsko sodelovanje, ne štejejo za dodatne k listinam, ki so jih že deponirale države članice te organizacije.

2. Za državo ali regionalno organizacijo za gospodarsko sodelovanje, ki ratificira, sprejme, odobri ta protokol ali pristopi k njemu po deponiranju štiridesete listine, začne ta protokol veljati trideseti dan po datumu deponiranja ustrezne listine te države ali organizacije ali na dan, ko ta protokol začne veljati v skladu s prvim odstavkom tega člena, kar od tega je pozneje.


23. člen

Spremembe


1. Po petih letih od začetka veljavnosti tega protokola lahko država pogodbenica protokola predlaga spremembo in jo vloži pri generalnem sekretarju Združenih narodov, ki predlagano spremembo pošlje državam pogodbenicam in konferenci pogodbenic konvencije v razpravo in odločanje o predlogu. Države pogodbenice tega protokola, ki se sestanejo na konferenci pogodbenic, si čim bolj prizadevajo doseči soglasje za vsako spremembo. Če so izčrpana vsa prizadevanja za soglasje in ni bil dosežen sporazum, je za sprejetje spremembe na koncu potrebna dvetretjinska večina držav pogodbenic protokola, ki so navzoče in glasujejo na konferenci pogodbenic.

2. Regionalne organizacije za gospodarsko sodelovanje pri zadevah iz svojih pristojnosti uresničujejo svojo pravico do glasovanja po tem členu s številom glasov, ki je enako številu njihovih držav članic, ki so pogodbenice tega protokola. Take organizacije ne smejo uresničevati svoje glasovalne pravice, če njihove države članice uresničujejo svojo in obratno.

3. Države pogodbenice morajo ratificirati, sprejeti ali odobriti spremembo, sprejeto v skladu s prvim odstavkom tega člena.

4. Sprememba, sprejeta v skladu s prvim odstavkom tega člena, začne za

državo pogodbenico veljati devetdeset dni po datumu deponiranja listine o njeni ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi pri generalnem sekretarju Združenih narodov.

5. Ko sprememba začne veljati, je obvezujoča za tiste države pogodbenice, ki so izrazile soglasje, da jih zavezuje. Druge države pogodbenice pa še naprej zavezujejo določbe tega protokola in vse prejšnje spremembe, ki so jih ratificirale, sprejele ali odobrile.


24. člen

Odpoved


1. Država pogodbenica lahko odpove ta protokol s pisnim uradnim obvestilom generalnemu sekretarju Združenih narodov. Odpoved zaene veljati eno leto po tem, ko je generalni sekretar prejel uradno obvestilo.
2. Regionalna organizacija za gospodarsko sodelovanje preneha biti pogodbenica tega protokola, ko ga odpovejo vse njene države članice.
25. člen
Depozitar in jezik

1. Depozitar tega protokola je generalni sekretar Združenih narodov.
2. Izvirnik tega protokola, katerega besedila v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku so enako verodostojna, se hrani pri generalnem sekretarju Združenih narodov.

V POTRDITEV NAVEDENEGA so podpisani pooblaščenci, ki so jih za to pravilno pooblastile njihove vlade, podpisali ta protokol.




3. člen

Za izvajanje protokola skrbi Ministrstvo za notranje zadeve.

4. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.



Številka: 212-05/04-38/1
Ljubljana, dne 21. aprila 2004
EPA 1227-III



Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor


Zadnja sprememba: 02/14/2007
Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni