upoštevajo, da kljub delu drugih mednarodnih organizacij ni splošno veljavne listine o reševanju vseh vidikov tihotapljenja migrantov in s tem povezanih vprašanj,

so zaskrbljene zaradi velikega povečanja dejavnosti mednarodnih kriminalnih združb pri tihotapljenju migrantov in s tem povezanih kaznivih ravnanj, navedenih v tem protokolu, ki zelo škodijo državam, ki jih to zadeva,

so prav tako zaskrbljene, saj lahko tihotapljenje migrantov ogrozi njihova življenja in varnost,

se sklicujejo na Resolucijo Generalne skupščine št. 53/111 z dne 9. decembra 1998, s katero se je skupščina odločila, da ustanovi medvladni ad hoc odbor za pripravo celovite mednarodne konvencije proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in razpravo o pripravi mednarodne listine, ki se bo nanašala na nedovoljeno trgovino in prevoze migrantov, tudi po morju,

so prepričane, da bo dopolnitev Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu z mednarodno listino o tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku koristna pri preprečevanju tega kriminala in boju proti njemu,

in so se zato dogovorile:

(a) "tihotapljenje migrantov" pomeni posredovanje pri nezakonitem vstopu osebe v državo pogodbenico, ki ni njen državljan ali nima stalnega prebivališča v njej, zaradi pridobitve neposredne ali posredne, finančne ali druge premoženjske koristi;
(b) "nezakonit vstop" pomeni prestop meje brez izpolnjevanja potrebnih zahtev za zakonit vstop v državo sprejemnico;
(c) "ponarejena potna ali identifikacijska listina" pomeni vsako potno ali identifikacijsko listino, ki:
(i) jo je ponaredil ali pomembno spremenil kdor koli drug, razen oseba ali organ, ki je zakonsko pooblaščen za izdelavo ali izdajanje potnih ali identifikacijskih listin v imenu države, ali
(ii) so bile nepravilno izdane ali pridobljene z lažnimi zagotovili, podkupovanjem ali prisilo ali na drug nezakonit način ali
(iii) ki jih uporablja druga oseba in ne njen upravičeni imetnik;

(d) "plovilo" pomeni vsako vrsto vodnega plovila, vključno s splavi in vodnimi letali, ki se ali se lahko uporablja kot prevozno sredstvo po vodi, razen vojnih, oskrbovalnih ali drugih plovil, ki so v lasti države ali jih upravlja, in se uporabljajo samo za državne nekomercialne storitve.

2. Država pogodbenica, ki utemeljeno sumi, da se plovilo, ki v skladu z mednarodno zakonodajo svobodno plove in uporablja zastavo oziroma registrske oznake druge države pogodbenice, ukvarja s tihotapljenjem migrantov po morju, lahko o tem uradno obvesti državo zastave, zaprosi za potrditev registracije, in če je potrjena, zaprosi državo zastave za pooblastilo, da lahko izvede ustrezne ukrepe glede tega plovila. Država zastave lahko med drugim pooblasti državo prosilko:

(a) da se vkrca na plovilo,
(b) preišče plovilo in
(c) v skladu s pooblastili države zastave izvede ustrezne ukrepe glede plovila in oseb ter tovora na krovu, če odkrije dokaze, da se plovilo ukvarja s tihotapljenjem migrantov po morju.

3. Država pogodbenica, ki je na podlagi drugega odstavka tega člena izvedla katerega od ukrepov, takoj obvesti zadevno državo zastave o izidu izvedbe teh ukrepov.

4. Država pogodbenica takoj odgovori na zaprosilo druge države pogodbenice, da ugotovi, ali ima plovilo, ki se sklicuje na njeno registracijo ali plove pod njeno zastavo, do tega pravico, in na zaprosilo za pooblastilo v skladu z drugim odstavkom tega člena.

5. Država zastave lahko skladno s 7. členom tega protokola omeji svoje pooblastilo s pogoji, za katere se dogovori z državo prosilko, vključno s pogoji, ki se nanašajo na odgovornost in obseg učinkovitih ukrepov, ki jih je treba izvesti. Država pogodbenica zastave ne izvede nobenih dodatnih ukrepov brez izrecnega pooblastila države, razen tistih, ki so potrebni za odpravo neposredne nevarnosti za življenje oseb, ali tistih, ki izhajajo iz ustreznih dvostranskih ali večstranskih sporazumov.

6. Država pogodbenica imenuje organ oziroma organe za sprejem in odgovore na zaprosila za pomoč, potrditev registracije ali pravice plovila, da plove pod njeno zastavo, in pooblastilo za izvedbo ustreznih ukrepov. Imenovanje se po generalnem sekretarju uradno sporoči vsem drugim državam pogodbenicam v enem mesecu po imenovanju.

7. Država pogodbenica, ki utemeljeno sumi, da je v tihotapljenje migrantov po morju vpleteno plovilo brez nacionalnosti ali pa bi ga lahko imeli za plovilo brez nacionalnosti, se lahko vkrca na to plovilo in ga preišče. Če se sum potrdi, država pogodbenica izvede ustrezne ukrepe v skladu z notranjim in mednarodnim pravom.

(a) da zagotovi, da so potne in identifikacijske listine, ki jih je izdala, tako kakovostne, da jih je težko zlorabiti in ne morejo biti enostavno ponarejene ali nezakonito spremenjene, razmnožene ali izdane, in
(b) da zagotovi popolnost in varnost potnih in identifikacijskih listin, ki jih je izdala ali so bile izdane v njenem imenu, da prepreči njihovo nezakonito izdelovanje, izdajanje in uporabo.

2. Država pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe za zagotavljanje ustrezne zaščite migrantov pred nasiljem posameznikov ali skupin, ker so predmet ravnanja iz 6. člena tega protokola.
3. Država pogodbenica zagotavlja ustrezno pomoč migrantom, katerih življenje ali varnost je ogrožena, ker so predmet ravnanja iz 6. člena tega protokola.
4. Pri uporabi določb tega člena države pogodbenice upoštevajo posebne potrebe žensk in otrok.
5. Če je oseba, ki je bila predmet ravnanja iz 6. člena tega protokola, pridržana, država pogodbenica ravna v skladu s svojimi obveznostmi po Dunajski konvenciji o diplomatskih odnosih, kadar je to primerno, tudi v skladu z obveznostjo takojšnjega obveščanja prizadete osebe o določbah, ki se nanašajo na stike z diplomatskimi uslužbenci.

(a) določitev najustreznejših in najučinkovitejših ukrepov za preprečevanje in zatiranje ravnanja iz 6. člena tega protokola ali
(b) dopolnjevanje določb tega protokola med njimi.

2. Spor med dvema ali več državami pogodbenicami zaradi razlage ali uporabe tega protokola, ki ga v razumnem času ni mogoče rešiti s pogajanji, se na predlog ene od teh držav pogodbenic predloži v arbitražo. Če se države pogodbenice v šestih mesecih po predlogu za arbitražo ne morejo dogovoriti o organizaciji arbitraže, lahko država pogodbenica predloži spor Meddržavnemu sodišču v skladu s statutom sodišča.

3. Država pogodbenica lahko ob podpisu, ratifikaciji, sprejetju, odobritvi tega protokola ali pristopu k njemu izjavi, da se ne šteje za zavezano po drugem odstavku tega člena. Drugi odstavek tega člena ne zavezuje drugih držav v odnosu do države, ki je dala tak pridržek.

4. Država pogodbenica, ki je dala pridržek v skladu s tretjim odstavkom tega člena, ga lahko kadar koli umakne z uradnim obvestilom generalnemu sekretarju Združenih narodov.

2. Ta protokol je od 12. do 15. decembra 2000 na voljo za podpis tudi regionalnim organizacijam za gospodarsko sodelovanje, če je vsaj ena država članica te organizacije podpisala ta protokol v skladu s prvim odstavkom tega člena.

3. Ta protokol je treba ratificirati, sprejeti ali odobriti. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri generalnem sekretarju Združenih narodov. Regionalna organizacija za gospodarsko sodelovanje lahko deponira svojo listino o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi, če je tako storila najmanj ena njena država članica. V listini o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi organizacija izjavi, kakšen je obseg pristojnosti za zadeve, ki jih ureja ta protokol. Ta organizacija obvesti depozitarja tudi o vsaki pomembni spremembi glede obsega njenih pristojnosti.

4. K temu protokolu lahko pristopi katera koli država ali regionalna organizacija za gospodarsko sodelovanje, če je najmanj ena njena članica podpisnica tega protokola. Listine o pristopu se hranijo pri generalnem sekretarju Združenih narodov. Regionalna organizacija za gospodarsko sodelovanje ob pristopu izjavi, kakšen je obseg njenih pristojnosti za zadeve, ki jih ureja ta protokol. Ta organizacija obvesti depozitarja tudi o vsaki pomembni spremembi glede obsega svojih pristojnosti.

2. Za državo ali regionalno organizacijo za gospodarsko sodelovanje, ki ratificira, sprejme, odobri ta protokol ali pristopi k njemu po deponiranju štiridesete listine, začne ta protokol veljati trideseti dan po datumu deponiranja ustrezne listine te države ali organizacije ali na dan, ko ta protokol začne veljati v skladu s prvim odstavkom tega člena, kar od tega je pozneje.

2. Regionalne organizacije za gospodarsko sodelovanje pri zadevah iz svojih pristojnosti uresničujejo svojo pravico do glasovanja po tem členu s številom glasov, ki je enako številu njihovih držav članic, ki so pogodbenice tega protokola. Take organizacije ne smejo uresničevati svoje glasovalne pravice, če njihove države članice uresničujejo svojo in obratno.

3. Države pogodbenice morajo ratificirati, sprejeti ali odobriti spremembo, sprejeto v skladu s prvim odstavkom tega člena.

4. Sprememba, sprejeta v skladu s prvim odstavkom tega člena, začne za

državo pogodbenico veljati devetdeset dni po datumu deponiranja listine o njeni ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi pri generalnem sekretarju Združenih narodov.

5. Ko sprememba začne veljati, je obvezujoča za tiste države pogodbenice, ki so izrazile soglasje, da jih zavezuje. Druge države pogodbenice pa še naprej zavezujejo določbe tega protokola in vse prejšnje spremembe, ki so jih ratificirale, sprejele ali odobrile.