Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
ZAKON
O RATIFIKACIJI POGODBE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN
REPUBLIKO AVSTRIJO O POLICIJSKEM SODELOVANJU (BATPS)
1. člen
Ratificira se Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o policijskem sodelovanju, podpisana na Brdu dne 28. oktobra 2003.
2. člen
Pogodba se v izvirniku v slovenskem in nemškem jeziku glasi:
POGODBA
MED
REPUBLIKO SLOVENIJO
IN
REPUBLIKO AVSTRIJO
O
POLICIJSKEM SODELOVANJU
Republika Slovenija in Republika Avstrija (v nadaljevanju: pogodbenici) sta se
- v duhu prijateljskih vezi med pogodbenicama,
– za okrepitev sodelovanja pri preprečevanju nevarnosti in zagotavljanju javne varnosti ter poglobitev sodelovanja varnostnih organov,
- v skupni želji, da bi z varnostnim partnerstvom učinkovito preprečevali čezmejne grožnje javni varnosti in mednarodni organizirani kriminal,
- s ciljem, da bi s pomočjo usklajenih dejavnosti učinkoviteje delovali proti čezmejni kriminaliteti in nedovoljenim migracijam,
- z namenom nadaljnjega celovitega razvijanja tesnega policijskega, mejnopolicijskega in prometnopolicijskega sodelovanja
sporazumeli o naslednjem:
I. poglavje
Splošne določbe
1. člen
Vsebina pogodbe, mejna območja in pristojni organi ter spremembe pristojnosti in nazivov organov
(1) Pogodbenici krepita sodelovanje pri obrambi pred grožnjami javni varnosti in redu, preprečevanju in preganjanju kaznivih ravnanj ter druga drugi zagotavljata mejnopolicijsko in prometnopolicijsko uradno pomoč. To poteka v okviru nacionalnega prava, če ta pogodba izrecno ne določa drugače.
(2) Mejna območja po tej pogodbi so:
v Republiki Sloveniji območja pristojnosti Policijske uprave Kranj, Policijske uprave Celje, Policijske uprave Slovenj Gradec, Policijske uprave Maribor in Policijske uprave Murska Sobota,
v Republiki Avstriji območja pristojnosti Varnostne direkcije za Zvezno deželo Gradiščansko, Varnostne direkcije za Zvezno deželo Koroško in Varnostne direkcije za Zvezno deželo Štajersko.
(3) Varnostni organi po tej pogodbi so:
v Republiki Sloveniji Ministrstvo za notranje zadeve, Generalna policijska uprava, kot nacionalna centralna služba s svojimi notranjimi organizacijskimi enotami in območne organizacijske enote policije (v nadaljevanju: policijske uprave) v okviru svojih pristojnosti,
v Republiki Avstriji zvezni notranji minister kot nacionalna centralna služba, varnostne direkcije, zvezne policijske direkcije in zunaj območja krajevne pristojnosti zveznih policijskih direkcij okrajni upravni organi.
(4) Pogodbenici se obveščata o spremembah pristojnosti ali nazivov organov, navedenih v tej pogodbi.
2. člen
Skupna varnostna analiza
Pogodbenici si prizadevata za čim enotnejše obveščanje o policijskih varnostnih razmerah. V ta namen si v rednih časovnih presledkih in po potrebi izmenjavata analize razmer in vsaj enkrat letno skupaj analizirata glavne elemente varnostnih razmer.
II. poglavje
Splošne oblike policijskega sodelovanja
3. člen
Sodelovanje na zaprosilo
(1) Varnostni organi pogodbenic v okviru svojih pristojnosti drug drugemu zagotavljajo uradno pomoč pri obrambi pred grožnjami javni varnosti in redu ter pri preprečevanju, odkrivanju in zatiranju kaznivih ravnanj, če zaprosilo ali njegovo obravnavanje ni po nacionalnem pravu pridržano pravosodnim organom. Če zaprošeni organ ni pristojen za obravnavanje zaprosila, ga posreduje pristojnemu organu.
(2) Zaprosila po prvem odstavku tega člena in odgovori se pošljejo nacionalnima centralnima službama pogodbenic. Zaprosila se naslovijo neposredno na nacionalni centralni službi, ki morata nanje odgovoriti.
(3) Pošiljanje zaprosil in odgovarjanje nanje lahko potekata neposredno med pristojnimi varnostnimi organi pogodbenic, če
a) se čezmejni službeni stiki nanašajo na kazniva ravnanja, pri katerih je težišče dejanja in njegovega pregona na mejnih območjih v smislu drugega odstavka 1. člena te pogodbe, ali
b) zaprosil za pomoč pri obrambi pred neposredno nevarnostjo za javno varnost in red ni mogoče pravočasno poslati po običajni poti med nacionalnima centralnima službama.
O prejetih in izdanih neposrednih zaprosilih se obvesti lastna centralna nacionalna služba skladno z nacionalnim pravom.
(4) Skladno z nacionalno zakonodajo se zaprosila po prvem do tretjem odstavku tega člena lahko še zlasti nanašajo na:
a) ugotavljanje lastnikov in voznikov cestnih vozil, vodnih in zračnih plovil,
b) poizvedbe o vozniških dovoljenjih, dovoljenjih za upravljanje plovil in podobnih upravičenjih,
c) ugotavljanje stalnega in začasnega prebivališča in upravičenosti do prebivanja v državi,
d) ugotavljanje imetnikov telefonskih priključkov ali drugih telekomunikacijskih naprav,
e) ugotavljanje istovetnosti,
f) informacije o izvoru stvari, npr. orožja, motornih vozil in vodnih plovil (poizvedbe o prodajni poti),
g) usklajevanje in uvedbo prvih ukrepov iskanja,
h) ukrepe tajnega opazovanja in sledenja, kontrolirane pošiljke in tajno delovanje,
i) informacije pri čezmejnem zasledovanju,
j) ugotavljanje pripravljenosti priče za podajo izjave za pripravo zaprosila za pravno pomoč,
k) policijsko zbiranje obvestil in zaslišanja,
l) preiskovanje sledi.
(5) Varnostni organi lahko drug drugemu posredujejo tudi zaprosila po naročilu pristojnih pravosodnih organov in nanje odgovarjajo po drugem odstavku tega člena.
4. člen
Uradna pomoč v nujnih primerih
(1) V primerih, ko zaprosila prek pristojnih pravosodnih organov ni mogoče posredovati pravočasno in bi bil lahko ogrožen uspeh ukrepa, lahko pristojni varnostni organi zaprosila za zavarovanje sledi in dokazov, zaprosila za izvedbo telesnih pregledov, osebnih in hišnih preiskav ali zaprosila za začasno prijetje naslovijo neposredno na varnostne organe druge pogodbenice. Pri tem se smiselno uporablja drugi odstavek 3. člena te pogodbe.
(2) Varnostni organi posredujejo zaprosilo iz prvega odstavka tega člena pristojnim pravosodnim organom v svoji državi. Za posredovanje rezultatov ukrepov državi prosilki je potrebno formalno zaprosilo pravosodnih organov za pravno pomoč. Če je posredovanje rezultatov ukrepov nujno v smislu prvega odstavka tega člena, lahko zaprošeni varnostni organ rezultate po odobritvi pristojnega pravosodnega organa posreduje neposredno varnostnemu organu, ki je zanje zaprosil.
5. člen
Posredovanje informacij brez zaprosila
Varnostni organi pogodbenic si v posameznih primerih brez predhodnega zaprosila posredujejo informacije, ki so lahko za prejemnika pomembne kot pomoč pri obrambi pred konkretnimi grožnjami javni varnosti in redu ali pri preprečevanju, odkrivanju in zatiranju kaznivih ravnanj. Za izmenjavo informacij se smiselno uporabljajo določbe drugega, tretjega in petega odstavka 3. člena te pogodbe.
6. člen
Izpopolnjevanje in usposabljanje
Varnostni organi pogodbenic sodelujejo na področju izpopolnjevanja in usposabljanja, tako da še zlasti
a) izmenjavajo učne načrte in učne vsebine,
b) izvajajo skupne seminarje, skupna čezmejna usposabljanja in izmenjavajo predavatelje,
c) vabijo predstavnike druge pogodbenice kot opazovalce na prikaze usposobljenosti in posebne akcije,
d) omogočajo predstavnikom druge pogodbenice udeležbo na izpopolnjevalnih tečajih.
III. poglavje
Posebne oblike policijskega sodelovanja
7. člen
Čezmejno tajno opazovanje in sledenje
(1) Varnostni organi pogodbenice, ki kot del preiskave kaznivega dejanja v svoji državi tajno opazujejo in sledijo osebi, ki je osumljena kaznivega dejanja, za katero se lahko zahteva izročitev, lahko nadaljujejo tajno opazovanje in sledenje na ozemlju druge pogodbenice, če je ta na podlagi predhodno posredovanega zaprosila to odobrila. Odobritev je lahko povezana z dodatnimi pogoji. Na zahtevo pristojnih organov pogodbenice, na katere ozemlju se tajno opazovanje in sledenje izvaja, je treba to prepustiti uradnim osebam te pogodbenice.
(2) Zaprosilo v skladu s prvim odstavkom tega člena je treba posredovati:
- v Republiki Sloveniji Ministrstvu za notranje zadeve, Generalni policijski upravi, Upravi kriminalistične policije, in
- v Republiki Avstriji Zveznemu notranjemu ministrstvu, Generalni direkciji za javno varnost, Zveznemu kriminalističnemu uradu.
(3) Če zaradi posebne nujnosti zadeve druge pogodbenice ni mogoče predhodno zaprositi za izdajo odobritve, se lahko čezmejno tajno opazovanje in sledenje nadaljuje tudi čez državno mejo pod pogojem, da se prehod državne meje še med tajnim opazovanjem in sledenjem nemudoma sporoči pristojnemu organu tiste pogodbenice, na katere ozemlju se bo nadaljevalo.
O prestopu meje je treba obvestiti:
- v Republiki Sloveniji Policijsko upravo Kranj ali Policijsko upravo Slovenj Gradec ali Policijsko upravo Celje ali Policijsko upravo Maribor ali Policijsko upravo Murska Sobota, če spada v njihovo krajevno pristojnost,
- v Republiki Avstriji Varnostno direkcijo za Zvezno deželo Gradiščansko ali Varnostno direkcijo za Zvezno deželo Koroško ali Varnostno direkcijo za Zvezno deželo Štajersko, če spada v njihovo krajevno pristojnost.
Zaprosilo po prvem odstavku tega člena, v katerem je treba navesti razloge za prestop državne meje brez predhodne odobritve, je treba naknadno nemudoma posredovati.
Tajno opazovanje in sledenje je treba prekiniti takoj, ko pogodbenica, na katere ozemlju se to izvaja, to zahteva na podlagi sporočila ali zaprosila ali pa če odobritev ni bila pridobljena v roku dvanajstih ur po prestopu državne meje.
(4) Za izvajanje tajnega opazovanja in sledenja lahko pogodbenica z odobritvijo druge pogodbenice uporablja tudi zračna ali vodna plovila.
(5) Tajno opazovanje in sledenje v skladu s prvim in tretjim odstavkom tega člena je dovoljeno izključno pod temi pogoji:
a) uradne osebe, ki izvajajo tajno opazovanje in sledenje, so dolžne upoštevati določbe tega člena in nacionalno pravo tiste pogodbenice, na katere ozemlju delujejo. Upoštevati morajo odredbe krajevno pristojnih organov;
b) razen v primeru iz tretjega odstavka tega člena morajo imeti uradne osebe med tajnim opazovanjem in sledenjem pri sebi dokument, iz katerega je razvidno, da je bilo dovoljenje pridobljeno;
c) uradne osebe, ki izvajajo tajno opazovanje in sledenje, morajo biti vedno sposobne dokazati svojo uradno funkcijo;
d) uradne osebe, ki izvajajo tajno opazovanje in sledenje, smejo med izvajanjem le-tega nositi svoje službeno orožje, razen če zaprošena pogodbenica temu izrecno nasprotuje. Uporaba orožja je dovoljena samo v silobranu;
e) vstopanje v stanovanja in na javno nedostopna zemljišča ni dovoljeno. Vstop v javno dostopne delovne, obratovalne in poslovne prostore je mogoč med njihovim delovnim, obratovalnim in poslovnim časom;
f) uradne osebe, ki izvajajo tajno opazovanje in sledenje, niso pooblaščene, da osebo, ki jo tajno opazujejo in sledijo, zadržijo ali primejo;
g) za vsako tajno opazovanje in sledenje se pogodbenici, na katere ozemlju se je to izvajalo, predloži poročilo. Pri tem se lahko zahteva tudi osebna prisotnost uradnih oseb, ki so tajno opazovanje in sledenje izvajale;
h) organi tiste pogodbenice, iz katere prihajajo uradne osebe, ki tajno opazovanje in sledenje izvajajo, na zaprosilo zagotovijo podporo pri naknadnem preiskovanju, vključno s sodnimi postopki pogodbenice, na katere ozemlju se je tajno opazovanje in sledenje izvajalo;
i) tehnična sredstva, potrebna za izvajanje tajnega opazovanja in sledenja, se smejo uporabljati v potrebnem obsegu, če je to v skladu z nacionalnim pravom pogodbenice, na katere ozemlju se to izvaja. Tehnična sredstva, ki se uporabljajo za tajno opazovanje in sledenje, je treba navesti v zaprosilu iz prvega odstavka tega člena;
j) uporabljena vozila so z vidika oprostitve prometnih prepovedi in prometnih omejitev izenačena z vozili varnostnih organov pogodbenice, na katere ozemlju se uporabljajo. Signalizacija se lahko uporablja, če je to potrebno zaradi izvajanja tajnega opazovanja in sledenja.
(6) Čezmejno tajno opazovanje in sledenje se izvaja brez prostorske omejitve.
8. člen
Čezmejno tajno opazovanje in sledenje v druge namene
(1) Čezmejno tajno opazovanje in sledenje se lahko, če to dovoljuje nacionalno pravo pogodbenic, izvaja tudi zaradi preprečevanja:
a) kaznivih dejanj, za katera se lahko zahteva izročitev,
b) priprave konkretnega kaznivega dejanja določene osebe, za katero se lahko zahteva izročitev, ali
c) nastanka kriminalnih združb ali organizirane kriminalitete.
Pri tem se smiselno uporablja 7. člen te pogodbe.
(2) Tajno opazovanje in sledenje po prvem odstavku tega člena je na podlagi predhodne odobritve dopustno le:
a) če ni mogoče dati zahtevka v smislu prvega odstavka 7. člena te pogodbe v okviru postopka preiskovanja in
b) če namena tajnega opazovanja in sledenja ni mogoče doseči z njegovim prevzemom s strani organov druge pogodbenice ali z ustanovitvijo skupnih tajnoopazovalnih skupin po 14. členu te pogodbe.
9. člen
Čezmejno zasledovanje
(1) Varnostni organi pogodbenice, ki v svoji državi zasledujejo osebo, ki
a) je zalotena pri storitvi kaznivega dejanja, za katero se v drugi pogodbenici lahko zahteva izročitev, ali udeležbi pri takem kaznivem dejanju ali ki je zaradi tega preganjana ali
b) je na begu iz pripora ali kazenskega zapora ali pa pred kakim drugim ukrepom odvzema prostosti zaradi kaznivega dejanja, za katero v drugi pogodbenici obstaja možnost izročitve,
so pooblaščeni, da lahko brez predhodne odobritve druge pogodbenice zasledovanje nadaljujejo na njenem državnem ozemlju, če pristojnih organov druge pogodbenice zaradi izredne nujnosti zadeve ni bilo mogoče predhodno obvestiti ali pa niso bili pravočasno na kraju, da bi prevzeli zasledovanje.
(2) Uradne osebe, ki izvajajo zasledovanje, takoj vzpostavijo stik s pristojnim organom druge pogodbenice, praviloma že pred prestopom državne meje. Zasledovanje se mora prekiniti takoj, ko to zahteva pogodbenica, na katere ozemlju naj bi se zasledovanje nadaljevalo ali se že nadaljuje. Na zaprosilo uradnih oseb, ki izvajajo zasledovanje, krajevno pristojni organi v skladu z nacionalnim pravom zasledovano osebo zadržijo, da ugotovijo njeno istovetnost ali jo primejo.
(3) Če ni podana zahteva za prekinitev zasledovanja in če ni mogoče pravočasno vključiti krajevno pristojnih organov, lahko uradne osebe, ki izvajajo zasledovanje, osebo zadržijo skladno z določbami nacionalnega prava druge pogodbenice, dokler uradne osebe druge pogodbenice, ki jih je treba nemudoma obvestiti, ne ugotovijo njene istovetnosti ali jo primejo.
(4) Zasledovanje se izvaja brez prostorske ali časovne omejitve. Državna meja se v tem primeru lahko prestopi tudi zunaj mejnih prehodov in ne le v času njihovega obratovanja.
(5) Zasledovanje se lahko izvaja le pod temi pogoji:
a) uradne osebe, ki izvajajo zasledovanje, so dolžne upoštevati določbe te pogodbe in nacionalno pravo pogodbenice, na katere ozemlju delujejo. Ravnati se morajo v skladu z odredbami krajevno pristojnih organov te pogodbenice;
b) zasledovanje je dovoljeno čez kopenske, zračne in vodne meje;
c) vstopanje v stanovanja in na javno nedostopna zemljišča ni dovoljeno. Vstop v javno dostopne delovne, obratovalne in poslovne prostore je mogoč med njihovim delovnim, obratovalnim in poslovnim časom;
d) uradne osebe, ki izvajajo zasledovanje, morajo biti jasno razpoznavne, npr. po uniformi, posebnih oznakah ali dodatnih napravah na vozilu. Nošenje civilne obleke ob istočasni uporabi civilnega službenega vozila brez zgoraj omenjenih oznak ni dovoljeno. Uradne osebe, ki izvajajo zasledovanje, morajo biti vedno sposobne dokazati svojo uradno funkcijo;
e) uradne osebe, ki izvajajo zasledovanje, smejo med izvajanjem le-tega nositi svoje službeno orožje. Uporaba orožja je dovoljena samo v silobranu;
f) oseba, ki je zadržana v skladu s tretjim odstavkom tega člena, sme biti pred neposredno privedbo h krajevno pristojnemu organu druge pogodbenice zgolj varnostno pregledana. Med privedbo se lahko uporabijo sredstva za vezanje in vklepanje. Stvari, ki jih ima ta oseba s seboj, smejo biti začasno zasežene do prihoda pristojnih organov druge pogodbenice;
g) uradne osebe, ki izvajajo zasledovanje po določbah prvega odstavka tega člena, se po vsakem zasledovanju nemudoma javijo pri krajevno pristojnih organih druge pogodbenice in o njem poročajo. Na njihovo zahtevo so dolžne zagotoviti svojo prisotnost, dokler niso razjasnjene vse okoliščine zasledovanja. To velja tudi za primere, ko zasledovana oseba ni bila zadržana;
h) organi tiste pogodbenice, iz katere prihajajo uradne osebe, ki zasledovanje izvajajo, na zaprosilo zagotovijo podporo pri naknadnem preiskovanju, vključno s sodnimi postopki pogodbenice, na katere ozemlju se je zasledovanje izvajalo;
i) uporabljena vozila so z vidika oprostitve prometnih prepovedi in prometnih omejitev izenačena z vozili varnostnih organov pogodbenice, na katere ozemlju se uporabljajo. Signalizacija se lahko uporablja, če je to potrebno zaradi zasledovanja;
j) tehnična sredstva, potrebna za zasledovanje, se smejo uporabljati v potrebnem obsegu, če je to v skladu z nacionalnim pravom pogodbenice, na katere ozemlju se zasledovanje nadaljuje. O uporabljenih tehničnih sredstvih je treba obvestiti pristojne organe druge pogodbenice.
(6) Oseba, ki so jo uradne osebe pristojnih organov prijele na podlagi tretjega odstavka tega člena, sme biti ne glede na svoje državljanstvo zadržana zaradi zaslišanja. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe nacionalnega prava. Če oseba nima državljanstva pogodbenice, na katere ozemlju je bila zadržana, jo je treba izpustiti najpozneje šest ur po zadržanju, pri čemer se k temu času ne prištevajo ure med polnočjo in deveto uro, razen če krajevno pristojni organ pred iztekom tega časovnega roka prejme zaprosilo za začasno pridržanje zaradi izročitve. Določbe nacionalnega prava, ki omogočajo odreditev pripora ali začasnega pridržanja zaradi drugih razlogov, ostanejo nespremenjene.
(7) V primeru čezmejnega zasledovanja je treba obvestiti:
- v Republiki Sloveniji Policijsko upravo Kranj ali Policijsko upravo Slovenj Gradec ali Policijsko upravo Celje ali Policijsko upravo Maribor ali Policijsko upravo Murska Sobota, če spada v njihovo krajevno pristojnost,
- v Republiki Avstriji Varnostno direkcijo za Zvezno deželo Gradiščansko ali Varnostno direkcijo za Zvezno deželo Koroško ali Varnostno direkcijo za Zvezno deželo Štajersko, če spada v njihovo krajevno pristojnost.
Navedeni organi o tem nemudoma obvestijo svojo nacionalno centralno službo.
10. člen
Čezmejno zasledovanje v druge namene
(1) Zasledovanje je dopustno tudi, če se je oseba izognila policijski ali carinski kontroli v oddaljenosti največ 30 km od državne meje in pri tem ni upoštevala nedvoumnih znakov ustavljanja in bi bila posledično zaradi tega ogrožena javna varnost.
(2) Za zasledovanje po tem členu se smiselno uporablja 9. člen te pogodbe.
(3) Zasledovanje se tudi prekine, če pristojni organ pogodbenice, na katere ozemlju se zasledovanje izvaja, to zahteva ali pa bi nadaljevanje zasledovanja vodilo do konkretnega ogrožanja življenja ali zdravja zasledovane osebe ali tretjih in bi bilo to ogrožanje v očitnem nesorazmerju z nevarnostjo, ki jo je treba preprečiti.
11. člen
Kontrolirana pošiljka
(1) Na zahtevo pogodbenice prosilke lahko zaprošena pogodbenica dovoli kontrolirani uvoz na svoje ozemlje, kontrolirani tranzit ali kontrolirani izvoz, še zlasti pri nedovoljeni trgovini s prepovedanimi drogami, orožjem, razstrelivom, ponarejenim denarjem, ukradenim blagom ter pri prikrivanju in pranju denarja, če bi bilo razkrivanje naročnikov in drugih soudeležencev ali odkrivanje razdeljevalnih poti po mnenju pogodbenice prosilke drugače neuspešno ali bistveno oteženo. Kontrolirana pošiljka se lahko po dogovoru med pogodbenicama prestreže in izroči v nadaljnji prevoz, tako da ostane nedotaknjena, da se odstrani ali pa v celoti ali delno nadomesti. Če blago pomeni nesprejemljivo tveganje za osebe, ki sodelujejo pri njegovem prevozu, ali ogrožanje javne varnosti, zaprošena pogodbenica kontrolirano pošiljko omeji ali zavrne.
(2) Da bi se preprečila prekinitev kontrole, zaprošena pogodbenica prevzame kontrolo pošiljke ob prehodu državne meje. Med nadaljnjim prevozom zagotavlja njen stalni nadzor, in sicer v obliki, ki ob vsakem času omogoča prijetje storilcev ali zaseg blaga. Uradne osebe pogodbenice prosilke lahko v dogovoru z zaprošeno pogodbenico kontrolirano pošiljko po njenem prevzemu še naprej spremljajo skupaj z uradnimi osebami zaprošene pogodbenice, ki so pošiljko prevzele, vendar brez izvajanja uradnih pooblastil. Pri tem jih zavezujejo določbe tega člena in nacionalno pravo zaprošene pogodbenice in so dolžne upoštevati odredbe organov zaprošene pogodbenice.
(3) Zaprosilom za kontrolirane pošiljke, ki se začnejo ali nadaljujejo v državi, ki ni podpisnica te pogodbe, se ugodi le, če je zagotovljeno, da ta država izpolnjuje pogoje po prvem in drugem stavku drugega odstavka tega člena.
(4) Pri izvajanju kontrolirane pošiljke se smiselno uporabljajo točke c, d, e, h, i in j petega odstavka 7. člena te pogodbe.
(5) Zaprosila po prvem odstavku tega člena se naslovijo
v Republiki Sloveniji na Ministrstvo za notranje zadeve, Generalno policijsko upravo, Upravo kriminalistične policije,
v Republiki Avstriji na Zvezno notranje ministrstvo, Generalno direkcijo za javno varnost, Zvezni kriminalistični urad, pri kontroliranem izvozu pa na državno tožilstvo, v katerega uradnem okrožju se začne prevoz, ob istočasnem obvestilu Zveznemu notranjemu ministrstvu, Generalni direkciji za javno varnost, Zveznemu kriminalističnemu uradu.
12. člen
Tajno delovanje zaradi preiskovanja kaznivih dejanj
(1) Na podlagi predhodno posredovanega zaprosila pogodbenice lahko druga pogodbenica za preiskovanje kaznivih dejanj dovoli tajno delovanje uradnih oseb pogodbenice prosilke, ki jim je bila spremenjena istovetnost (tajni delavci), na državnem ozemlju zaprošene pogodbenice, če obstajajo zadostni razlogi za sum, da gre za kaznivo dejanje, za katero je po nacionalnem pravu dopustno delovanje tajnih delavcev. Izdana odobritev velja za celotno državno ozemlje. Pogodbenica prosilka posreduje takšno zaprosilo le, če bi bilo preiskovanje dejanskega stanja brez načrtovanih preiskovalnih ukrepov neuspešno ali bistveno oteženo.
(2) Preiskave na državnem ozemlju zaprošene pogodbenice se omejujejo na posamezne, časovno omejene akcije. Tajno delovanje se lahko odobri za dobo do enega meseca z možnostjo vsakokratnega podaljšanja za dobo enega meseca. Priprava takšnih akcij poteka na podlagi tesnega usklajevanja med udeleženimi organi zaprošene pogodbenice in pogodbenice prosilke. Za vodenje teh akcij je pristojna uradna oseba zaprošene pogodbenice. Delovanje uradnih oseb pogodbenice prosilke velja kot delovanje zaprošene pogodbenice. Na zahtevo zaprošene pogodbenice se preiskave končajo.
(3) Pogoje za delovanje tajnih delavcev, pod katerimi poteka takšno tajno delovanje, in možnost uporabe izsledkov preiskave določi zaprošena pogodbenica ob upoštevanju svojega nacionalnega prava. Zaprošena pogodbenica o tem obvesti pogodbenico prosilko.
(4) Zaprošena pogodbenica zagotovi potrebno kadrovsko, logistično in tehnično pomoč ter sprejme vse potrebne ukrepe za zaščito uradnih oseb pogodbenice prosilke med njihovim delovanjem na državnem ozemlju zaprošene pogodbenice.
(5) Zaprosilo se naslovi na nacionalno centralno službo ali na organ, pristojen za izdajo odobritve, ob istočasnem obvestilu nacionalne centralne službe. Pogodbenici si izmenjata podatke o organih, pristojnih za izdajanje odobritve.
(6) O izvedbi in rezultatih delovanja tajnih delavcev se nemudoma pisno obvestijo pristojni organi pogodbenice, na katere državnem ozemlju so delovali.
(7) Pogodbenici si lahko izmenjavata tajne delavce, ki delujejo po nalogu in pod vodstvom pristojnega organa pogodbenice prosilke.
13. člen
Tajno delovanje za preprečevanje kaznivih dejanj
(1) Če to dopušča nacionalno pravo, se lahko tajno delovanje za preprečevanje kaznivih dejanj, za katera se lahko zahteva izročitev, izvaja na državnem ozemlju druge pogodbenice, če je ta na podlagi predhodno posredovanega zaprosila soglašala s čezmejnim tajnim delovanjem.
(2) Pri izvajanju tega ukrepa se smiselno uporablja 12. člen te pogodbe.
14. člen
Skupne kontrolne, tajnoopazovalne in preiskovalne skupine;
čezmejne iskalne akcije
(1) Za boljše sodelovanje pristojni organi pogodbenic po potrebi oblikujejo mešane analitične in druge delovne skupine ter kontrolne, tajnoopazovalne in preiskovalne skupine, v katerih imajo uradne osebe ene pogodbenice ob delovanju na državnem ozemlju druge pogodbenice le svetovalno in podporno vlogo in ne smejo samostojno izvajati uradnih pooblastil.
(2) Pristojni organi pogodbenic na mejnih območjih po drugem odstavku 1. člena te pogodbe sodelujejo pri čezmejnih iskalnih akcijah pobeglih storilcev kaznivih dejanj. V primerih nadregionalnega pomena sodelujeta nacionalni centralni službi.
15. člen
Napotitev uradnikov za zvezo
(1) Pogodbenica lahko z odobritvijo centralne službe druge pogodbenice v njene varnostne organe napoti uradnike za zvezo.
(2) Uradniki za zvezo imajo podporno in svetovalno vlogo in ne smejo samostojno izvajati uradnih pooblastil. Dajejo informacije in opravljajo svoje naloge v okviru navodil države pošiljateljice ob upoštevanju zaprosil države prejemnice.
(3) Uradniki za zvezo, napoteni v državo, ki ni podpisnica te pogodbe, lahko ob vzajemni odobritvi centralnih služb skrbijo tudi za interese druge pogodbenice.
16. člen
Mešane patrulje vzdolž skupne državne meje
(1) Za obrambo pred grožnjami javni varnosti, zatiranje kaznivih ravnanj in varovanje državne meje lahko varnostni organi pogodbenic v oddaljenosti do 10 km vzdolž državne meje izvajajo mešano patruljiranje.
(2) Pri opravljanju mešanega patruljiranja so tudi uradne osebe druge pogodbenice pooblaščene, da ugotavljajo istovetnost oseb in jih, če se skušajo izogniti kontroli, zadržijo skladno z določbami nacionalnega prava.
(3) Druge prisilne ukrepe izvajajo uradne osebe tiste pogodbenice, na katere državnem ozemlju se izvajajo ukrepi, razen če bi bil uspeh uradnega dejanja brez posega uradnih oseb te pogodbenice ogrožen ali bistveno otežen.
(4) Pri izvajanju uradnih dejanj velja nacionalno pravo tiste pogodbenice, na katere državnem ozemlju uradne osebe delujejo.
17. člen
Pomoč pri dogodkih večjega pomena
Varnostni organi si lahko medsebojno pomagajo pri javnih zbiranjih in podobnih dogodkih večjega pomena, ki lahko ogrozijo varnost druge pogodbenice, in sicer:
- s hitrim medsebojnim obveščanjem;
- z izvajanjem medsebojno usklajenih policijskih ukrepov;
- z zagotavljanjem strokovnjakov in opreme.
18. člen
Uporaba zračnih in vodnih plovil
(1) Za delovanje v okviru te pogodbe je mogoče uporabiti tudi vodna plovila in z odobritvijo pristojnih varnostnih organov tudi zračna plovila.
(2) Pri uporabi zračnih plovil varnostnih organov je dovoljeno odstopanje od določb o kontroliranem zračnem prostoru in omejitvah zračnega prostora, če je to potrebno za izpolnitev nalog v skladu s prvim odstavkom tega člena in ob upoštevanju javne varnosti in reda ter varnosti zračnega prometa. Odstopanja od pravil obnašanja v zračnem prostoru so dovoljena le, če je to nujno potrebno za izpolnitev uradnih nalog. Vsaka pogodbenica dovoli, da zračna plovila, ki se v skladu s prvim odstavkom tega člena uporabijo z območja druge države, smejo pristajati in vzletati zunaj letališč in dovoljenih pristajalnih stez.
(3) Pristojni službi za varnost letenja je treba po možnosti pred, najpozneje pa takoj med uporabo zračnega plovila v skladu s prvim odstavkom tega člena nemudoma sporočiti čim natančnejše podatke o vrsti in oznaki zračnega plovila, posadki, tovoru, času vzleta, predvideni poti in kraju pristanka. Načrt poleta mora vsebovati sklic na to pogodbo.
(4) Zračna plovila morajo biti v izvorni državi registrirana za vsakokratni namen letenja.
(5) Pri uporabi vodnih plovil so uradne osebe oproščene upoštevanja prometnih pravil za notranjo plovbo v istem obsegu kot uradne osebe varnostnih organov pogodbenice, na katere ozemlju delujejo. Pooblaščene so, da uporabljajo dnevne oz. nočne oznake, če je to nujno potrebno za izpolnitev nalog po prvem odstavku tega člena in pri tem ni ogrožena varnost ladijskega prometa in oseb.
IV. poglavje
Prometnopolicijsko sodelovanje
19. člen
Sodelovanje pri zagotavljanju varnosti v cestnem prometu
(1) Prometnopolicijsko sodelovanje v smislu te pogodbe obsega predvsem:
a) medsebojno obveščanje o okoliščinah, pomembnih za cestni promet, kot so gostota prometa, prometne motnje, vplivi izrednih vremenskih razmer, in ukrepih, kot so ukrepi za usmerjanje in omejevanje prometa, ki se izvajajo za zagotavljanje nemotenega prometa in zaradi olajšanja čezmejnega prometa motornih vozil;
b) medsebojno obveščanje o izkušnjah, pridobljenih pri prometnopolicijskem delu;
c) izmenjavo izkušenj na področju varnosti cestnega prometa.
(2) Medsebojno obveščanje poteka v primerih po točki a prvega odstavka tega člena ustno ali pisno, v primerih po točkah b in c prvega odstavka tega člena pa načeloma pisno.
20. člen
Izvajanje prometnopolicijskega sodelovanja
(1) V zadevah prometnopolicijskega sodelovanja potekata medsebojno obveščanje in vsa pisna korespondenca med nacionalnima centralnima službama.
(2) V primerih točke a prvega odstavka 19. člena te pogodbe poteka medsebojno obveščanje tudi med drugimi pristojnimi organi pogodbenic; pogodbenici se bosta obvestili o teh organih in službah.
V. poglavje
Skupne kontaktne službe
21. člen
Sodelovanje v skupnih kontaktnih službah
(1) Zaradi olajšanja izmenjave informacij in sodelovanja med varnostnimi organi pogodbenic se lahko ustanovijo skupne kontaktne službe.
(2) V skupnih kontaktnih službah uradniki varnostnih organov obeh pogodbenic prostorsko neposredno sodelujejo v okviru svojih pristojnosti zaradi izmenjave informacij, njihove analize in nadaljnjega posredovanja ter sodelovanja z zagotavljanjem pomoči pri usklajevanju čezmejnega sodelovanja po tej pogodbi, in to ne glede na službene stike in izmenjavo informacij prek nacionalnih centralnih služb.
(3) Zagotavljanje pomoči lahko obsega tudi pripravo in sodelovanje pri prevzemu ali predaji tujcev na podlagi sporazumov, veljavnih med pogodbenicama.
(4) Skupne kontaktne službe niso pristojne za samostojno izvajanje operativnih akcij. Za uradne osebe v skupnih kontaktnih službah veljajo navodila in disciplinski predpisi njihovih domačih organov.
(5) Pogodbenici se lahko dogovorita, da v skupni kontaktni službi sodelujejo tudi uradne osebe države, ki ni podpisnica te pogodbe.
(6) Ustanovitev skupne kontaktne službe ter načini sodelovanja in razdelitev stroškov se uredijo v ločenih dogovorih.
VI. poglavje
Varstvo podatkov
22. člen
Načelo
Če v nadaljevanju ni določeno drugače, se osebni podatki, posredovani na podlagi te pogodbe, obdelujejo skladno z namenom, zaradi katerega so bili posredovani, pod pogoji, ki jih določi služba, ki posreduje podatke, in po predpisih, ki v državi prejemnici veljajo za obdelavo in hrambo osebnih podatkov.
23. člen
Namenska vezanost
(1) Osebne podatke, ki se posredujejo na podlagi te pogodbe, sme prejemnik le z odobritvijo službe, ki je te podatke posredovala, uporabiti v namene, ki so drugačni od namena, zaradi katerega so bili posredovani. Za dopustnost izdaje takšne odobritve veljajo določbe nacionalnega prava pogodbenice, ki podatke posreduje.
(2) Osebni podatki, ki so bili posredovani zaradi zaščite pred grožnjami javni varnosti ali zaradi preprečevanja kaznivih dejanj, se lahko uporabijo za pregon hujših kaznivih dejanj brez odobritve službe, ki jih je posredovala. Prav tako se smejo osebni podatki, ki so bili posredovani z namenom kazenskega pregona, zaradi preprečevanja hujših kaznivih dejanj in zaradi zaščite pred večjimi grožnjami javni varnosti, obdelati brez odobritve pogodbenice, ki jih je posredovala.
24. člen
Uničenje
(1) Osebni podatki, posredovani na podlagi te pogodbe, se uničijo, če
a) se posredovani podatki izkažejo za nepravilne;
b) služba, ki je posredovala podatke, prejemniku sporoči, da je bilo njihovo zbiranje ali posredovanje nezakonito;
c) se izkaže, da se podatki ne potrebujejo ali ne potrebujejo več za izpolnitev zadevne naloge, razen če obstaja izrecno pooblastilo za obdelovanje podatkov v druge namene.
(2) Služba, ki je osebne podatke posredovala, prejemniku sporoči morebitne posebne roke hrambe, ki jih je prejemnik dolžan upoštevati.
25. člen
Obveščanje
(1) Na zaprosilo službe, ki je posredovala osebne podatke, prejemnik posreduje informacije o vsaki obdelavi posredovanih osebnih podatkov.
(2) Če služba, ki je posredovala osebne podatke, ugotovi, da so ti podatki nepravilni ali da jih je treba zaradi nezakonite obdelave popraviti ali uničiti, mora o tem nemudoma obvestiti njihovega prejemnika.
(3) Če prejemnik ugotovi nezakonito obdelavo posredovanih osebnih podatkov, mora o tem prav tako nemudoma obvestiti službo, ki mu je te podatke posredovala.
26. člen
Evidentiranje
(1) Služba, ki posreduje osebne podatke, in njihov prejemnik sta dolžna zapisati vsaj razlog njihovega posredovanja, vsebino, službo, ki jih je prejela, in čas posredovanja.
(2) Zapisi se hranijo najmanj tri leta.
(3) Podatki iz zapisov se lahko uporabljajo izključno za nadzor nad upoštevanjem veljavnih predpisov o varstvu podatkov.
27. člen
Postopek pri zahtevkih za posredovanje informacij,
popravljanje ali uničenje
(1) Pravica osebe, da na podlagi vloženega zahtevka dobi informacijo o tem, kateri njeni podatki so bili obdelani, ali doseže njihov popravek ali uničenje, se ravna po nacionalnem pravu pogodbenice, v kateri je bil vložen takšen zahtevek.
(2) Pred odločanjem o takšnem zahtevku mora prejemnik službi, ki je posredovala osebne podatke, dati možnost, da izrazi svoje stališče.
28. člen
Varovanje tajnosti
Pogodbenica, ki prejme podatke na podlagi te pogodbe, zanje zagotavlja enakovredno varovanje tajnosti kot pogodbenica, ki jih je posredovala.
VII. poglavje
Pravna razmerja
29. člen
Pravice in pooblastila uradnikov
organov druge pogodbenice
(1) Če uradne osebe v okviru sodelovanja po tej pogodbi opravljajo naloge na državnem ozemlju druge pogodbenice, nimajo uradnih pooblastil, če ta pogodba ne določa drugače. Pri izvajanju vseh ukrepov jih zavezuje nacionalno pravo druge pogodbenice. Uradniki pa so pooblaščeni, da:
a) nosijo uniformo in svoje službeno orožje ter druga prisilna sredstva, razen če druga pogodbenica v posameznem primeru sporoči, da tega ne dovoljuje oziroma da to dovoljuje le pod določenimi pogoji;
b) uporabijo službeno orožje le v silobranu in skrajni sili;
c) s službeno izkaznico, opremljeno s fotografijo in podpisom, vstopijo na državno ozemlje druge pogodbenice in se na njem zadržujejo toliko časa, kot je potrebno za izpolnitev naloge po tej pogodbi;
d) pri čezmejnem delovanju uporabljajo službena motorna vozila;
e) na državnem ozemlju druge pogodbenice uporabljajo tehnična sredstva, ki so potrebna za izvedbo ukrepov po tej pogodbi in so dopustna v skladu z nacionalnim pravom te pogodbenice.
(2) Če je to potrebno za izpolnjevanje nalog po tej pogodbi, lahko uradne osebe državno mejo prestopijo tudi zunaj mejnih prehodov in ne le v času njihovega obratovanja.
(3) Uradne osebe so pri čezmejnem izvajanju nalog dolžne upoštevati cestnoprometne predpise kot uradne osebe pogodbenice, na katere državnem ozemlju delujejo.
30. člen
Službena razmerja
Za uradne osebe pogodbenic glede njihovega delovnega in zaposlitvenega razmerja ter z vidika disciplinskega prava veljajo predpisi njihovega nacionalnega prava.
31. člen
Odgovornost
(1) Če uradne osebe pogodbenice med izvajanjem te pogodbe na državnem ozemlju druge pogodbenice povzročijo škodo, ta druga pogodbenica odgovarja nasproti oškodovanim tretjim osebam pod enakimi pogoji in v enakem obsegu, kot če bi to škodo povzročile njene lastne stvarno in krajevno pristojne uradne osebe.
(2) Pogodbenici, ki nadomesti škodo oškodovancem ali njihovim pravnim naslednikom, to odškodnino povrne druga pogodbenica, razen če je do ukrepanja prišlo na podlagi zaprosila prve pogodbenice. Pri škodah, ki gredo v breme pogodbenic, se pogodbenici odrečeta uveljavljanju odškodnine, razen če so uradne osebe to škodo povzročile namerno ali iz hude malomarnosti.
32. člen
Pravni status uradnih oseb na področju kazenskega prava
Uradne osebe, ki po tej pogodbi delujejo na državnem ozemlju druge pogodbenice, so glede kaznivih dejanj, ki jih storijo same ali pa so storjena proti njim, izenačene z uradnimi osebami pogodbenice, na katere državnem ozemlju delujejo.
VIII. poglavje
Vključitev carinskih organov
33. člen
Pooblastila carinskih organov
(1) Če carinski organi pogodbenic opravljajo policijske naloge, predvsem v zvezi s prepovedjo in omejitvijo trgovanja in prometa z blagom, ki so jim bile prenesene po nacionalnem pravu, so po tej pogodbi izenačeni z varnostnimi organi pogodbenic. V tem primeru poteka sodelovanje po tej pogodbi neposredno med pristojnimi carinskimi in varnostnimi organi.
(2) Če so bile naloge nadzora državne meje, ki jih sicer opravljajo varnostni organi, prenesene na carinske organe pogodbenic, se lahko ti organi vključijo tudi v mešano patruljiranje po 16. členu te pogodbe.
IX. poglavje
Končne določbe
34. člen
Ureditev odstopanj
Če katera od pogodbenic meni, da lahko izpolnitev zaprosila ali izvedba sodelovanja po tej pogodbi omeji njeno suverenost, ogrozi njeno lastno varnost ali druge pomembne interese ali pa pomeni kršitev njenega nacionalnega prava, drugi pogodbenici sporoči, da v celoti ali delno zavrača sodelovanje ali da ga pogojuje z izpolnjevanjem določenih pogojev.
35. člen
Izvedbeni dogovori in spremembe ter srečanja strokovnjakov
Vsaka pogodbenica lahko zahteva srečanje predstavnikov pogodbenic z namenom urejanja podrobnosti za izvajanje po tej pogodbi predvidenih oblik sodelovanja, reševanja vprašanj v zvezi z izvajanjem te pogodbe in izoblikovanja predlogov glede nadaljnjega razvoja sodelovanja.
36. člen
Reševanje sporov
Morebitni spori, ki bi lahko nastali pri izvajanju in razlagi te pogodbe in jih ne bi bilo mogoče rešiti s posvetovanjem centralnih služb, se rešujejo po diplomatski poti.
37. člen
Stroški
Vsaka pogodbenica sama krije stroške svojih organov, ki nastanejo z izvajanjem te pogodbe.
38. člen
Razmerje do drugih ureditev
(1) Ta pogodba v ničemer ne spreminja veljavnosti drugih dvo- ali večstranskih sporazumov pogodbenic.
(2) Ureditev mednarodnega sodelovanja na področju zatiranja kriminalitete v okviru nacionalnih centralnih služb, predvsem v okviru Mednarodne organizacije kriminalistične policije (IKPO-Interpol), se s to pogodbo dopolnjuje.
(3) Ko bo Sporazum z dne 19. junija 1990 o izvajanju Sporazuma iz Schengena z dne 14. junija 1985 o postopni ukinitvi kontrol na skupnih mejah veljal tudi v razmerju med pogodbenicama, bo ta pogodba veljala kot dopolnitev.
39. člen
Pridržek nacionalnega prava v davčnih in carinskih zadevah
(1) Ta pogodba se ne uporablja v kazenskih zadevah s področja dajatev, davkov, carin in deviz.
(2) Informacije, pridobljene v okviru sodelovanja po tej pogodbi, se ne smejo uporabljati za odmerjanje dajatev, davkov in carin ter v kazenskih zadevah s področja dajatev, davkov, carin in deviz, razen če je zaprošena država te informacije posredovala za takšen postopek.
40. člen
Uveljavitev in odpoved
(1) Ta pogodba začne veljati prvi dan drugega meseca, ki sledi mesecu, ko sta se pogodbenici po diplomatski poti pisno obvestili o izpolnitvi notranjepravnih pogojev za začetek veljavnosti.
(2) Z uveljavitvijo te pogodbe preneha veljati Dogovor med Ministrstvom za notranje zadeve Republike Slovenije in zveznim ministrom za notranje zadeve Republike Avstrije o sodelovanju pri zatiranju mednarodno organiziranega kriminala, mednarodnega ilegalnega trgovanja z mamili in mednarodnega terorizma z dne 23. junija 1995.
(3) Pogodba se sklene za nedoločen čas. Vsaka pogodbenica jo lahko po diplomatski poti kadar koli pisno odpove. Pogodba preneha veljati šest mesecev po prejemu odpovedi.
(4) Registracijo pogodbe pri Generalnem sekretariatu Združenih narodov skladno s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov opravi avstrijska stran.
Sklenjeno na Brdu dne 28. oktobra 2003 v dveh izvirnikih, vsak v slovenskem in nemškem jeziku, pri čemer sta besedili enako verodostojni.
Za Republiko Za Republiko
Slovenijo: Avstrijo:
Rado Bohinc l.r. Ernst Strasser l.r.
3. člen
Za izvajanje pogodbe skrbi Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
Številka: 200-10/04-33/1
Ljubljana, dne 21. aprila 2004
EPA 1217-III
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor
| Zadnja sprememba: 05/04/2004 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |