Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
O CIVILNI ODGOVORNOSTI ZA ŠKODO, KI JO POVZROČI ONESNAŽENJE Z GORIVOM, 2001
OB SKLICEVANJU NA člen 194 Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu iz leta 1982, ki predvideva, da države sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečitev, zmanjšanje in nadzor nad onesnaževanjem morskega okolja,
OB SKLICEVANJU TUDI NA člen 235 omenjene konvencije, ki predvideva, da za zagotavljanje hitrega in ustreznega nadomestila v zvezi s škodo, nastalo zaradi onesnaženja morskega okolja, države sodelujejo pri nadaljnjem razvoju ustreznih pravil mednarodnega prava,
OB UGOTOVITVI uspeha Mednarodne konvencije iz leta 1992 o civilni odgovornosti za škodo, ki jo povzroči onesnaženje z nafto, in Mednarodne konvencije iz leta 1992 o ustanovitvi Mednarodnega sklada za povrnitev škode, nastale zaradi onesnaženja z nafto pri zagotavljanju, da je povrnitev škode namenjena osebam, ki so utrpele škodo zaradi onesnaženja pri uhajanju ali razlitju nafte, ki jo ladje prevažajo v razsutem stanju,
PRAV TAKO OB UGOTOVITVI sprejetja Mednarodne konvencije iz leta 1996 o odgovornosti in povrnitvi škode v zvezi v prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju za zagotavljanje ustrezne, hitre in učinkovite povrnitve škode, nastale zaradi nezgod pri prevozu nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju,
OB PRIZNAVANJU pomembnosti določitve objektivne odgovornosti za vse oblike onesnaženja z nafto, ki je povezana z ustrezno omejitvijo stopnje navedene odgovornosti,
OB UPOŠTEVANJU, da so dopolnilni ukrepi potrebni za zagotovitev plačila ustrezne, hitre in učinkovite povrnitve škode zaradi onesnaženja, ki je nastalo zaradi uhajanja ali razlitja nafte iz ladijskih rezervoarjev,
Z ŽELJO po sprejetju enotnih mednarodnih pravil in postopkov za ugotavljanje vprašanj o odgovornosti in zagotavljanje ustrezne odškodnine v takih primerih,
SO SE DOGOVORILE o naslednjem:
Opredelitve
1. "ladja" pomeni vsa morska plovila vseh vrst, ki plujejo po morju,
2. "oseba" pomeni vse posameznike, družabnike, javne organe ali zasebnike , ne glede na to, ali so to podjetja ali ne, vključno z državo ali kateri koli njen sestavni del,
3. "lastnik ladje" pomeni lastnika, vključno z registriranim lastnikom, najemnikom prazne ladje, upravnikom in upravljalcem ladje,
4. "registrirani lastnik" pomeni osebo ali osebe, registrirane kot lastniki ladje ali, če registracija ne obstaja, osebo ali osebe, ki so lastniki ladje. Če je lastnica ladje država in z njo upravlja podjetje, ki je v tej državi registrirano kot upravljavec ladje, pomeni "registrirani lastnik" tako podjetje,
5. "gorivo" pomeni katero koli mineralno olje, proizvedeno iz ogljikovodikov, vključno z mazilnim oljem, ki se ga uporablja ali je namenjeno za obratovanje ali poganjanje ladje, in vsi ostanki takih olj,
6. "Konvencija o civilni odgovornosti" pomeni Mednarodno konvencijo iz leta 1992 o civilni odgovornosti za škodo, ki jo povzroči onesnaženje z nafto, kakor je bila spremenjena,
7. "preventivni ukrepi" pomenijo vse smiselne ukrepe, ki jih je privzela katera koli oseba po nezgodi, da bi preprečila ali kar najbolj zmanjšala škodo zaradi onesnaženja,
8. "nezgoda" pomeni vse dogodke ali niz dogodkov istega izvora, ki povzročijo škodo zaradi onesnaženja ali pa pomenijo resno in neizogibno grožnjo s povzročitvijo take škode,
9. "škoda zaradi onesnaženja" pomeni:
(a)izgubo ali škodo, povzročeno zunaj ladje z onesnaženjem zaradi uhajanja ali razlitja goriva iz ladje, kjerkoli lahko pride do takega uhajanja ali razlitja, pod pogojem, da je nadomestilo zaradi prizadetosti okolja, razen izgube dobička zaradi take prizadetosti, omejena na stroške smiselnih ukrepov ponovne vzpostavitve, ki so dejansko sprejeti ali bodo sprejeti, in
(b)stroške preventivnih ukrepov in nadaljnjo izgubo ali škodo, nastalo zaradi preventivnih ukrepov,
10. "Država registracije ladje" pomeni glede na registrirano ladjo državo registracije ladje in glede na neregistrirano ladjo državo, pod katere zastavo je ladja upravičena pluti,
11. "bruto tonaža" pomeni bruto tonažo, izračunano skladno z določbami o izmeri tonaže iz Priloge 1 Mednarodne konvencije iz leta 1969 o izmeri tonaže ladij,
12. "Organizacija" pomeni Mednarodno pomorsko organizacijo,
13. "Glavni tajnik" pomeni glavnega tajnika Organizacije.
Člen 2
Področje uporabe
(a) za škodo zaradi onesnaženja:
(i) na območju države pogodbenice, vključno s teritorialnim morjem, in
(ii) v izključni ekonomski coni države pogodbenice, določeni skladno z mednarodnim pravom ali, če država pogodbenica ni določila take cone, na območju zunaj in ob teritorialnem morju omenjene države, ki ga je navedena država določila skladno z mednarodnim pravom in se ne razteza več kot 200 navtičnih milj od temeljnih črt, od katerih se meri širina teritorialnega morja;
(b) za preventivne ukrepe, kjerkoli so sprejeti za preprečitev in čim večje zmanjšanje take škode.
Odgovornost lastnika ladje
2. Kadar je več kot ena oseba odgovorna skladno z odstavkom 1, je njihova odgovornost solidarna.
3. Lastnik ladje ni odgovoren za škodo zaradi onesnaževanja, če dokaže:
(a) da je škoda nastala zaradi vojne, sovražnosti, državljanske vojne, vstaje ali izjemnega, neizogibnega ali neustavljivega naravnega pojava; ali
(b) da je škoda v celoti nastala zaradi dejanja ali opustitve dejanja z namenom povzročitve škode s strani tretje osebe; ali
(c) da je škoda nastala izključno zaradi malomarnosti ali drugega nezakonitega dejanja katere koli vlade ali druge oblasti, ki je odgovorna za vzdrževanje luči ali drugih navigacijskih pripomočkov pri izvajanju omenjene naloge.
4. Če lastnik ladje dokaže, da je škoda zaradi onesnaženja v celoti ali delno nastala zaradi dejanja ali opustitve dejanja z namenom povzročitve škode s strani osebe, ki je utrpela škodo, ali zaradi malomarnosti omenjene osebe, se ga lahko v celoti ali delno oprosti odgovornosti do take osebe.
5. Zahtevek za nadomestilo škode zaradi onesnaženja se lahko vloži proti lastniku ladje le skladno s to konvencijo.
6. Nič v tej konvenciji ne posega v katero koli regresno pravico lastnika ladje, ki obstaja neodvisno od te konvencije.
Izključitve
2. Določbe te konvencije se ne uporabljajo za vojne ladje, pomožne ali druge ladje, s katerimi država upravlja ali pa je njihova lastnica in se jih trenutno uporablja le v javne, netrgovinske namene, razen kakor je predvideno v odstavku 3.
3. Država pogodbenica se lahko odloči uporabiti to konvencijo za svoje vojne ladje ali druge ladje iz odstavka 2, pri čemer o tem obvesti glavnega tajnika Konvencije in navede pogoje take uporabe.
4. Za ladje, ki so v lasti države pogodbenice in se uporabljajo v komercialne namene, se vsaka država sodno preganja v okviru pristojnosti, določenih v členu 9, in se odpove vsem sredstvom obrambe, ki izhajajo iz njenega statusa suverene države.
Nezgode dveh ali več ladij
Omejitev odgovornosti
Obvezno zavarovanje ali finančno jamstvo
2. Potrdilo, ki potrjuje, da zavarovanje ali drugo finančno jamstvo velja skladno z določbami te konvencije, se izda za vsako ladjo po tem, ko ustrezni organ države pogodbenice ugotovi, da so izpolnjene zahteve odstavka 1. Za ladjo, registrirano v državi pogodbenici, izda tako potrdilo ali pa ga potrdi ustrezni organ države registracije ladje. Za ladjo, ki ni registrirana v državi pogodbenici, pa lahko izda tako potrdilo ali pa ga potrdi ustrezni organ katere koli države pogodbenice. To potrdilo je v obliki vzorčnega obrazca iz Priloge k tej konvenciji in vsebuje naslednje podatke:
(a) ime ladje, razlikovalno številko ali črke in pristanišče vpisa;
(b) ime in glavni sedež podjetja registriranega lastnika;
(c) identifikacijsko številko ladje Mednarodne pomorske organizacije;
(d) vrsto in trajanje jamstva;
(e) ime in glavni sedež poslovanja zavarovatelja ali druge osebe, ki daje jamstvo in, kadar je to primerno, kraj poslovanja, kjer je zavarovanje ali jamstvo sklenjeno;
(f) obdobje veljavnosti potrdila, ki ni daljše od obdobja veljavnosti zavarovanja ali drugega jamstva.
3 (a) Država pogodbenica lahko dovoli ustanovi ali organizaciji, ki jo ta priznava, da izdaja potrdila iz odstavka 2. Taka ustanova ali organizacija obvesti navedeno državo o izdaji vsakega potrdila. V vseh primerih država pogodbenica v celoti jamči za popolnost in točnost tako izdanega potrdila in se obveže, da bo zagotavila vse potrebno za izpolnitev te obveznosti.
(b) Država pogodbenica obvesti glavnega tajnika o:
(i) posebnih odgovornostih in pogojih pooblastila, dodeljenega ustanovi ali organizaciji, ki jo država priznava;
(ii) preklic takega pooblastila; in
(iii) datum začetka veljavnosti takega pooblastila ali preklica pooblastila.
Dodeljeno pooblastilo začne veljati šele po treh mesecih od datuma, ko je bil glavni tajnik obveščen o navedeni veljavnosti.
(c) Ustanova ali organizacija, ki ima dovoljenje za izdajo potrdil skladno s tem odstavkom, ima dovoljenje vsaj za preklic teh potrdil, če se ne izpolnjujejo pogoji, pod katerimi so bila izdana. V vseh primerih ustanova ali organizacija naznani tak preklic državi, v imenu katere je bilo potrdilo izdano.
4. Potrdilo je v uradnem jeziku ali jezikih države izdajateljice. Če uporabljeni jezik ni angleščina, francoščina ali španščina, besedilo vključuje prevod v enega teh jezikov in, kadar država tako odloči, se lahko uradni jezik države opusti.
5. Potrdilo se hrani na krovu ladje, kopijo pa se deponira pri oblasteh, ki hranijo zapis o registraciji ladje ali, če ladja ni registrirana v državi pogodbenici, pri oblasteh, ki izdajajo ali potrjujejo potrdilo.
6. Zavarovanje ali drugo finančno jamstvo ne izpolnjuje zahtev tega člena, če lahko iz drugih razlogov kot zaradi izteka obdobja veljavnosti zavarovanja ali jamstva, določenega v potrdilu skladno z odstavkom 2 tega člena, pred potekom treh mesecev od datuma, ko so oblasti iz odstavka 5 tega člena prejele obvestilo o njegovem izteku, preneha veljati, razen če je bilo v navedenem obdobju potrdilo predano oblastem ali pa je bilo izdano novo potrdilo. Zgoraj omenjene določbe se podobno uporabljajo za katere koli spremembe, zaradi katerih zavarovanje ali jamstvo ne izpolnjuje več zahtev tega člena.
7. Država registracije ladje skladno z določbami tega člena določi pogoje za izdajo in veljavnost potrdila.
8. Nič v tej konvenciji ne predstavlja preprečevanja državi pogodbenici, da bi se opirala na podatke, ki jih je dobila od drugih držav, Organizacije ali drugih mednarodnih organizacij, o finančnem položaju ponudnikov zavarovanja ali finančnega jamstva za namene te konvencije. V takih primerih država, ki se opira na take podatke, ni razbremenjena odgovornosti kot država, ki izdaja potrdilo, skladno z odstavkom 2.
9. Potrdila, ki jih izda ali potrdi organ države pogodbenice, sprejmejo druge države pogodbenice za namene te konvencije in jih obravnavajo, kot da imajo enako veljavo kot potrdila, ki so jih izdale ali potrdile same, četudi so bila izdana ali potrjena za ladjo, ki ni registrirana v državi pogodbenici. Država pogodbenica lahko kadar koli zahteva posvetovanje z državo, ki izdaja ali potrjuje potrdila, če meni, da zavarovatelj ali garant, naveden na potrdilu o zavarovanju, ni finančno sposoben izpolniti obveznosti, ki jih nalaga ta konvencija.
10. Vsakršen zahtevek za nadomestilo škode zaradi onesnaženja se lahko vloži neposredno proti zavarovatelju ali drugi osebi, ki daje finančno jamstvo za odgovornost registriranega lastnika glede škode zaradi onesnaženja. V takem primeru lahko toženec uveljavlja sredstva obrambe (razen stečaja ali likvidacije lastnika ladje), do katerih bi bil upravičen lastnik ladje, vključno z omejitvijo skladno s členom 6. Nadalje, tudi če lastnik ladje ni upravičen do omejitve odgovornosti skladno s členom 6, lahko toženec omeji odgovornost na znesek, ki je enak znesku zavarovanja ali drugega finančnega jamstva, ki ga je treba vzdrževati skladno z odstavkom 1. Nadalje lahko toženec uveljavlja sredstva obrambe, da je škoda zaradi onesnaženja nastala zaradi namerne kršitve lastnika ladje, toda toženec ne vloži nobenega drugega ugovora, do katerega bi bil lahko upravičen v sodnih postopkih, ki bi jih lastnik ladje začel proti tožencu. Toženec ima v vsakem primeru pravico zahtevati od lastnika ladje, da se pridruži postopku.
11. Država pogodbenica dovoli ladji, ki pluje pod njeno zastavo in za katero se uporablja ta člen, obratovanje le takrat, ko je bilo izdano potrdilo skladno z odstavki 2 ali 14.
12. Ob upoštevanju določb tega člena vsaka država pogodbenica skladno s svojo nacionalno zakonodajo zagotovi, da velja v obsegu odstavka 1 zavarovanje ali drugo jamstvo za vsako ladjo, katere bruto tonaža je večja od 1000, ne glede na kraj registracije, ki vpluje v pristanišče ali izpluje iz pristanišča na njenem ozemlju ali pa pripluje do morske postaje v njenem teritorialnem morju ali odpluje od nje.
13. Ne glede na določbe odstavka 5 lahko država pogodbenica obvesti glavnega tajnika, da za namene odstavka 12 ladjam ni treba hraniti potrdila iz odstavka 2 na krovu ali pa ga predložiti, ko vplujejo v pristanišča ali izplujejo iz njih ali pa priplujejo do morske postaje na njenem ozemlju ali odplujejo od nje, če je država pogodbenica, ki izda potrdilo, ki se ga zahteva v odstavku 2, obvestila glavnega tajnika, da hrani podatke v elektronski obliki in so dostopni vsem državam pogodbenicam, s čimer potrjuje obstoj potrdila in omogoča državam pogodbenicam, da se razrešijo svojih obveznosti na podlagi odstavka 12.
14. Če se ne vzdržuje zavarovanja ali finančnega jamstva za ladjo, ki je v lasti države pogodbenice, se določbe tega člena v povezavi s tem ne uporabljajo za tako ladjo, ladja pa hrani potrdilo, ki ga izda ustrezni organ države, v kateri je ladja registrirana, v katerem je navedeno, da je ladja v lasti omenjene države in da je odgovornost ladje pokrita v mejah, predpisanih skladno z odstavkom 1. Tako potrdilo je čim bolj podobno predpisanemu vzorcu iz odstavka 2.
15. Država lahko v času ratifikacije, sprejetja, odobritve ali pristopa k tej konvenciji ali kadar koli kasneje izjavi, da se tega člena ne uporablja za ladje, ki plujejo izključno na območju omenjene države iz člena 2(a)(i).
Roki
Pristojnost
2. Vsakega tožnika se v primernem času obvesti o vsaki tožbi skladno z odstavkom 1.
3. Vsaka država pogodbenica zagotovi, da imajo njena sodišča pristojnost za vodenje zahtevkov za povrnitev škode skladno s to konvencijo.
Priznanje in izvrševanje
(a) kadar je bila sodba pridobljena z goljufijo; ali
(b) kadar toženec ni prejel primernega obvestila in ni imel prave možnosti, da bi predstavil svoj primer.
2. Sodba, priznana skladno z odstavkom 1, je izvršljiva v vsaki državi pogodbenici takoj, ko so izvedeni vsi uradni postopki, ki se zahtevajo v omenjeni državi. Ti uradni postopki ne dopuščajo ponovne odločitve v zadevi.
Prednostna klavzula
Podpis, ratifikacija, sprejetje, odobritev in pristop
2. Države lahko izrazijo svojo privolitev, da jih ta konvencija obvezuje s:
(a) podpisom brez zadržka glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve;
(b) s pridržkom glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve, ki mu sledi ratifikacija, sprejetje ali odobritev; ali
(c) s pristopom.
3. Ratifikacija, sprejetje, privolitev ali pristop se izvrši z deponiranjem ustrezne listine pri glavnem tajniku.
4. Katera koli listina o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, ki je bila deponirana po začetku veljavnosti spremembe te konvencije za vse obstoječe države pogodbenice ali po izpolnitvi vseh ukrepov, potrebnih za začetek veljavnosti spremembe, se šteje, da se uporablja za to konvencijo, kakor je bila spremenjena.
Države z več kot enim pravnim sistemom
2. O kateri koli taki izjavi se obvesti glavnega tajnika in v njej morajo biti izrecno navedene ozemeljske enote, za katere ta konvencija velja.
3. Glede države pogodbenice, ki je podala tako izjavo:
(a) se pri opredelitvi "registriranega lastnika" v členu 1(4) sklicevanja na državo razumejo kot sklicevanja na tako ozemeljsko enoto;
(b) se sklicevanja na državo, v kateri je ladja registrirana, in, glede obveznega potrdila o zavarovanju, na državo, ki izdaja ali potrjuje potrdila, razumejo, kot da se nanašajo na ozemeljsko enoto, v kateri je ladja registrirana oziroma katera izdaja ali potrjuje potrdilo;
(c) se sklicevanja v tej konvenciji na zahteve nacionalne zakonodaje razumejo kot sklicevanja na zahteve zakonodaje ustrezne ozemeljske enote; in
(d) se sklicevanja v členih 9 in 10 na sodišča in na sodbe, ki morajo biti priznane v državah pogodbenicah, razlagajo kot sklicevanja na sodišča v ustrezni ozemeljski enoti in na sodbe, ki morajo biti v njej priznane.
Začetek veljavnosti
2. Za katero koli državo, ki ratificira, sprejme, odobri ali pristopi k tej konvenciji po tem, ko so bili izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 za začetek veljavnosti, prične ta konvencija veljati tri mesece po datumu deponiranja ustrezne listine take države.
Odpoved
2. Odpoved se izvrši z deponiranjem ustrezne listine pri glavnem tajniku.
3. Odpoved začne veljati eno leto po deponiranju pri glavnem tajniku ali po daljšem obdobju, ki je lahko določen na odpovedni listini.
Revizija ali sprememba
2. Organizacija skliče konferenco držav pogodbenic za revizijo ali spremembo te konvencije na zahtevo vsaj ene tretjine držav pogodbenic.
Depozitar
2. Glavni tajnik:
(a) obvesti vse države, ki so podpisale ali pristopile k tej konvenciji, o:
(i) vsakem novem podpisu ali deponiranju listine, skupaj z datumom;
(ii) datumu začetka veljavnosti te konvencije;
(iii) deponiranju katere koli listine o odpovedi te konvencije, skupaj z datumom deponiranja in datumomzačetka veljavnosti odpovedi; in
(iv) drugih izjavah in obvestilih, podanih v okviru te konvencije.
(b) pošlje overjene kopije te konvencije vsem državam podpisnicam in vsem državam, ki pristopijo k tej konvenciji.
Pošiljanje Združenim narodom
Jeziki
V LONDONU, triindvajsetega marca, dva tisoč ena.
V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani predstavniki, ki so jih njihove vlade v ta namen pravilno pooblastile, podpisali to konvencijo.
PRILOGA
Ime ladje | Razlikovalna številka ali črke | Številka Mednarodne pomorske organizacije za identifikacijo ladje | Pristanišče vpisa | Ime in polni naslov glavnega sedeža registriranega lastnika |
Zadnja sprememba: 04/28/2004 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |