Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
ZAKON
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O STATUTU EVROPSKIH ŠOL (MKSEŠ)
1. člen
Ratificira se Konvencija o statutu Evropskih šol, podpisana v Luxembourgu 21. junija 1994.
2. člen
Konvencija se v izvirniku v angleškem in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:
KONVENCIJA
O STATUTU EVROPSKIH ŠOL
PREAMBULA
VISOKE POGODBENICE, ČLANICE EVROPSKIH SKUPNOSTI IN EVROPSKE SKUPNOSTI, v nadaljnjem besedilu "pogodbenice",
SO SE
glede na to, da se zaradi zagotovitve ustreznega delovanja evropskih institucij od leta 1957 naprej za skupno izobraževanje otrok osebja Evropskih skupnosti ustanavljajo zavodi z imenom "Evropska šola";
glede na to, da si Evropske skupnosti prizadevajo zagotoviti skupno izobraževanje teh otrok in v ta namen prispevajo v proračun Evropskih šol;
ob upoštevanju, da je sistem Evropskih šol sistem posebne vrste; glede na to, da predstavlja obliko sodelovanja med državami članicami ter med njimi in Evropskimi skupnostmi, in hkrati v celoti priznava odgovornost držav članic za vsebino poučevanja in organizacijo njihovega izobraževalnega sistema ter za njihovo kulturno in jezikovno raznolikost;
glede na to, da:
— bi morali pripraviti prečiščeno besedilo Statuta Evropske šole, sprejetega leta 1957, da bo upošteval vsa ustrezna besedila, ki so jih sprejele pogodbenice;
— bi ga morali prilagoditi z upoštevanjem razvoja Evropskih skupnosti;
— bi bilo treba spremeniti postopek odločanja v organih šol;
— bi morali pri tem upoštevati izkušnje v delovanju šol;
— bi morali zagotoviti ustrezno pravno varstvo učnega osebja in drugih delavcev, ki jih zajema Statut, pred odločbami Sveta guvernerjev ali upravnih odborov šol; v ta namen bi morali ustanoviti Odbor za pritožbe s strogo omejeno pristojnostjo;
— pristojnost odbora za pritožbe v zvezi s civilnopravno in kazensko odgovornostjo ne bo posegala v pristojnost nacionalnih sodišč;
glede na to, da je bila na podlagi Dopolnilnega protokola z dne 15. decembra 1975 v Münchnu odprta šola za skupno izobraževanje otrok delavcev v Evropski patentni organizaciji,
DOGOVORILE O NASLEDNJEM:
NASLOV 1
EVROPSKE ŠOLE
Člen 1
Ta konvencija opredeljuje Statut Evropskih šol (v nadaljnjem besedilu "šole").
Namen šol je skupaj izobraževati otroke delavcev v Evropskih skupnostih. Poleg otrok, ki jih zajemajo v sporazumi, predvideni v členih 28 in 29, lahko šole obiskujejo tudi drugi otroci, v mejah, ki jih določi svet guvernerjev.
Šole so naštete v Prilogi I, ki jo svet guvernerjev lahko spremeni, da bi upošteval sklepe, sprejete po členih 2, 28 in 31.
Člen 2
1. Svet guvernerjev lahko soglasno odloča o ustanovitvi novih šol.
2. Sedež šole določi v soglasju z državo članico gostiteljico.
3. Pred odprtjem nove šole na ozemlju države članice mora biti med svetom guvernerjev in državo članico gostiteljico sklenjen dogovor o brezplačni zagotovitvi in vzdrževanju primernih prostorov za novo šolo.
Člen 3
1. Pouk, zagotovljen na vsaki šoli, obsega izobraževalne programe do konca sekundarnega izobraževanja.
Obsega lahko:
— predšolsko izobraževanje;
— pet let primarnega izobraževanja;
— sedem let sekundarnega izobraževanja.
Kolikor je mogoče, zajemajo tehnične zahteve glede izobraževanja šole v sodelovanju z izobraževalnim sistemom države gostiteljice.
2. Pouk izvajajo učitelji, začasno premeščeni ali dodeljeni iz držav članic, v skladu s sklepi, ki jih svet guvernerjev sprejme po postopku iz člena 12(4).
3. (a) Za vsak predlog o spremembi temeljne sestave šole je potreben soglasno izglasovan sklep predstavnikov držav članic v svetu guvernerjev.
(b) Za vsak predlog o spremembi uradnega statusa učiteljev je potreben soglasno izglasovan sklep sveta guvernerjev.
Člen 4
Izobraževanje v šolah se organizira po naslednjih načelih:
1. izobraževalni programi se izvajajo v jezikih, določenih v Prilogi II;
2. svet guvernerjev lahko spremeni to prilogo, da bi upošteval sklepe, sprejete po členih 2 in 32;
3. za spodbujanje enotnosti šole, zbliževanje učencev različnih jezikovnih oddelkov in pospeševanje medsebojnega razumevanja se nekateri predmeti poučujejo v skupnih razredih na isti ravni. Za pouk v skupnih razredih se lahko uporablja kateri koli jezik Skupnosti, če svet guvernerjev odloči, da okoliščine upravičujejo njegovo uporabo;
4. šola si zlasti prizadeva dati učencem temeljito znanje modernih jezikov;
5. kurikuli razvijajo evropsko razsežnost;
6. pri izobraževanju in poučevanju se spoštuje vest in prepričanje posameznika;
7. sprejmejo se ukrepi za lajšanje sprejemanja otrok s posebnimi izobraževalnimi potrebami.
Člen 5
1. Uspešno zaključena leta šolanja v šoli, diplome in spričevala v zvezi s tem se priznavajo na ozemlju držav članic v skladu s preglednico o enakovrednosti šolanja, pod pogoji, ki jih v skladu s členom 11 določi svet guvernerjev, in v soglasju s pristojnimi nacionalnimi organi.
2. Evropska matura, ki je predmet Sporazuma z dne 11. aprila 1984 o spremembi Priloge k Statutu Evropske šole, ki določa pravila za Evropsko maturo, v nadaljnjem besedilu "Sporazum o evropski maturi", se prizna ob zaključku sekundarnega izobraževanja. Svet guvernerjev lahko po potrebi s soglasjem predstavnikov držav članic prilagodi Sporazum.
Imetniki evropske mature, pridobljene na tej šoli:
(a) v državah članicah, katerih državljani so, uživajo vse ugodnosti, ki izvirajo iz imetja diplome ali spričevala, priznanega ob zaključku sekundarnega izobraževanja v navedeni državi;
(b) so upravičeni do prijave za sprejem na katero koli univerzo na ozemlju države članice pod enakimi pogoji kakor državljani navedene države članice z enakovrednimi kvalifikacijami.
V tej konvenciji izraz "univerza" pomeni:
(a) univerze;
(b) institucije, ki jih država članica, na ozemlju katere so, obravnava enako kakor univerzo.
Člen 6
Vsaka šola je pravna oseba, kolikor je to potrebno za uresničevanje njenih ciljev, opredeljenih v členu 1. V ta namen prosto upravlja z dodeljenimi sredstvi v svojem proračunskem deležu po pogojih iz Finančne uredbe, navedene v členu 13(1). Lahko je stranka v sodnem postopku. Zlasti lahko pridobi in odsvoji premičnine in nepremičnine.
Kar zadeva njene pravice in dolžnosti, se šola v vsaki državi članici obravnava kot izobraževalna institucija javnega prava, s pridržkom posebnih določb te konvencije.
NASLOV II
ORGANI ŠOL
Člen 7
Vse šole imajo naslednje skupne organe:
1. svet guvernerjev;
2. glavni tajnik;
3. odbora inšpektorjev;
4. odbor za pritožbe.
Vsako šolo upravlja upravni odbor in jo vodi ravnatelj.
POGLAVJE 1
Svet guvernerjev
Člen 8
1. S pridržkom člena 28 svet guvernerjev sestavljajo:
(a) predstavnik ali predstavniki na ministrski ravni vsake države članice v Evropskih skupnostih, pooblaščen za prevzemanje obveznosti v imenu vlade svoje države članice, pri čemer se razume, da ima vsaka država članica samo en glas;
(b) član Komisije Evropskih skupnosti;
(c) predstavnik, ki ga v skladu s členom 22 določi odbor delavcev (izmed učnega osebja);
(d) predstavnik staršev učencev, ki ga v skladu s členom 23 določijo združenja staršev.
2. Predstavniki na ministrski ravni vsake države članice in član Komisije Evropskih skupnosti lahko imenujejo osebe, ki jih predstavljajo. Druge člane, ki ne morejo biti navzoči, predstavljajo njihovi namestniki.
3. Predstavnik učencev je lahko povabljen na sestanke sveta guvernerjev kot opazovalec v tistih točkah dnevnega reda, ki zadevajo učence.
4. Svet guvernerjev skliče njegov predsednik na lastno pobudo ali na utemeljeno zahtevo treh članov sveta guvernerjev ali glavnega tajnika. Sestane se vsaj enkrat letno.
5. Predsedstvo izmenično prevzame predstavnik vsake države članice za dobo enega leta v naslednjem vrstnem redu držav članic: Belgija, Danska, Nemčija, Grčija, Španija, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Združeno kraljestvo.
Člen 9
1. Razen v primerih, za katere ta konvencija zahteva soglasje, svet guvernerjev sprejema sklepe z dvotretjinsko večino svojih članov, s pridržkom naslednjih določb:
(a) za sprejetje sklepov, ki vplivajo na posebne interese države članice, kakršno je na primer pomembno povečanje prostorov ali zaprtje šole, ustanovljene na njenem ozemlju, se zahteva, da zanj glasuje predstavnik navedene države članice;
(b) za zaprtje šole se zahteva, da zanj glasuje član Komisije;
(c) predstavnik organizacije javnega prava, ki je na podlagi sporazuma po členu 28 dobil sedež in glas v svetu guvernerjev, glasuje o vseh zadevah v zvezi s šolo, ki je predmet takega sporazuma;
(d) pravica do glasovanja predstavnika odbora delavcev, navedena v členu 8(1)(c), in predstavnika staršev učencev, navedena v členu 8(1)(d), je omejena na sprejetje sklepov o izobraževalnih zadevah po členu 11, razen sklepov o prilagoditvi Sporazuma o evropski maturi in sklepov s finančnimi ali proračunskimi posledicami.
2. V primerih, ko se s to konvencijo zahteva soglasje, vzdržani glasovi navzočih ali predstavljanih članov ne preprečujejo sprejetja sklepov sveta guvernerjev.
3. Brez poseganja v posebne določbe člena 8(1)(a) ima pri vsakem glasovanju vsak navzoči ali predstavljani član en glas.
Člen 10
Svet guvernerjev nadzira izvajanje te konvencije; v ta namen ima potrebna pooblastila za odločanje v izobraževalnih, proračunskih in upravnih zadevah ter pooblastila za pogajanje o sporazumih, navedenih v členih 28 do 30. Ustanovi lahko odbore, ki so odgovorni za pripravo njegovih sklepov.
Svet guvernerjev določi splošni šolski pravilnik.
Svet guvernerjev na podlagi osnutka, ki ga pripravi glavni tajnik, vsako leto pripravi poročilo o delovanju šol ter z njim seznani Evropski parlament in Svet.
Člen 11
Svet guvernerjev v zvezi z izobraževalnimi zadevami odloči o tem, kateri programi se izvajajo in kako se organizirajo. Ob upoštevanju mnenja ustreznega odbora inšpektorjev zlasti:
1. sprejema usklajene kurikule in urnike za vsak letnik in za vsak oddelek, ki ga je ustanovil, ter daje priporočila glede uporabe metod;
2. zagotovi nadzor nad poučevanjem, ki ga izvajajo odbori inšpektorjev, in poskrbi za pravila njihovega delovanja;
3. določi vpisno starost za različne stopnje. Določi pravila za napredovanje učencev v višji letnik ali v sekundarno izobraževanje ter pravila za potrditev letnikov, opravljenih na šoli, v skladu s členom 5, s čimer se učencem omogoči, da se lahko kadar koli vrnejo v svoje nacionalne šole. Sestavi preglednico enakovrednosti šolanja, navedeno v členu 5(1);
4. pripravi izpite, ki jih je treba opraviti za potrditev dela, opravljenega na šoli; določi izpitni pravilnik, imenuje izpitne komisije in podeljuje diplome. Zagotovi, da je raven izpitnih nalog v skladu z določbami člena 5.
Člen 12
Svet guvernerjev v zvezi z upravnimi zadevami:
1. določi pravila o delu glavnega tajnika, ravnateljev, učnega osebja ter v skladu s členom 9(1)(a) o delu upravnega in pomožnega osebja;
2. imenuje glavnega tajnika in namestnika glavnega tajnika;
3. imenuje ravnatelja in namestnike ravnatelja vsake šole;
4. (a) na predlog odbora inšpektorjev vsako leto z odpiranjem ali ukinjanjem delovnih mest določi potrebe po učnem osebju. Zagotavlja nepristransko porazdelitev delovnih mest med državami članicami. Z vladami ureja vprašanja, ki se nanašajo na dodelitev ali začasno premestitev v primarnem in sekundarnem izobraževanju ter svetovalnih delavcev šole. Delavci ohranijo pravice do napredovanja in upokojitve, ki jim jih zagotavljajo njihovi nacionalni predpisi;
(b) na predlog glavnega tajnika vsako leto določi potrebe po upravnem in pomožnem osebju;
5. organizira svoje delovanje in sprejme svoj poslovnik.
Člen 13
1. Svet guvernerjev v zvezi s proračunom:
(a) sprejme Finančno uredbo, ki zlasti podrobno določa postopek za pripravo in izvrševanje proračuna šol;
(b) sprejme proračun šol za vsako proračunsko leto v skladu z odstavkom 4 spodaj;
(c) odobri zaključni račun prihodkov in odhodkov ter ga pošlje pristojnim organom Evropskih skupnosti.
2. Svet guvernerjev pripravi vsako leto najpozneje do 30. aprila načrt prihodkov in odhodkov šol za prihodnje proračunsko leto ter ga nemudoma pošlje Komisiji, ki na tej podlagi pripravi potrebne napovedi v predhodnem predlogu splošnega proračuna Evropskih skupnosti.
Organ za izvrševanje proračuna Evropskih skupnosti določi višino prispevka Evropskih skupnosti po svojem proračunskem postopku.
3. Svet guvernerjev pošlje načrt prihodkov in odhodkov tudi drugim organizacijam javnega prava, predvidenim v členu 28, in organizacijam ali institucijam, predvidenim v členu 29, katerih finančni prispevek so tolikšen, da se iz njega financira večji del proračuna šole, tako da lahko določijo višino svojih prispevkov.
4. Svet guvernerjev dokončno sprejme proračun šol pred začetkom proračunskega leta in ga po potrebi prilagodi glede na prispevke Evropskih skupnosti in organizacij ali institucij, navedenih v odstavku 3.
Člen 14
Glavni tajnik predstavlja svet guvernerjev in vodi tajništvo v skladu s pravilnikom o delu glavnega tajnika, predvidenim v členu 12(1). Šole predstavlja v sodnih postopkih. Odgovoren je svetu guvernerjev.
POGLAVJE 2
Odbora inšpektorjev
Člen 15
Za namene šol se ustanovita dva odbora inšpektorjev: eden za predšolsko in primarno izobraževanje, drugi za sekundarno izobraževanje.
Člen 16
Vsako državo članico pogodbenico predstavlja en inšpektor v vsakem od obeh odborov. Imenuje ga svet guvernerjev na predlog zadevne pogodbenice.
Odboroma inšpektorjev predseduje predstavnik odbora inšpektorjev tiste države članice, ki predseduje svetu guvernerjev.
Člen 17
Naloga odborov inšpektorjev je zagotavljati kakovost izobraževanja, ki ga dajejo šole, in v ta namen zagotoviti izvajanje potrebnih inšpekcijskih pregledov v šolah.
Svetu guvernerjev dajeta mnenja in predloge, predvidene v členih 11 in 12, ter po potrebi predloge za spremembe kurikulov in za organizacijo izobraževanja.
Člen 18
Naloga inšpektorjev je:
1. zagotoviti nadzor nad delom učiteljev iz njihovih nacionalnih uprav v rednih zaporednih obdobjih njihovega poučevanja;
2. primerjati mnenja o doseženi ravni dela in kakovosti učnih metod;
3. seznanjati ravnatelje in učno osebje z ugotovitvami svojih pregledov.
Ob upoštevanju potreb, ki jih oceni svet guvernerjev, vsaka država članica zagotovi inšpektorjem potrebne možnosti, da bodo lahko v celoti opravili njihove naloge v šolah.
POGLAVJE 3
Upravni odbor
Člen 19
S pridržkom členov 28 in 29 vsak upravni odbor, predviden v členu 7, sestavlja osem članov:
1. glavni tajnik, ki predseduje;
2. ravnatelj šole;
3. predstavnik Komisije Evropskih skupnosti;
4. dva člana učnega osebja, od katerih je eden predstavnik osebja v sekundarnem izobraževanju ter drugi skupni predstavnik osebja v predšolskem in primarnem izobraževanju;
5. dva člana, predstavnika združenja staršev, kakor predvideva člen 23;
6. predstavnik upravnega in pomožnega osebja.
Predstavnik države članice, na ozemlju katere je šola, se lahko udeleži sestankov upravnega odbora kot opazovalec.
Dva predstavnika učencev sta povabljena na sestanke upravnega odbora njune šole kot opazovalca v tistih točkah dnevnega reda, ki zadevajo učence.
Člen 20
Upravni odbor:
1. pripravi načrt dohodkov in odhodkov šole v skladu s Finančno uredbo;
2. nadzira izvajanje proračuna v proračunskem deležu šole ter sestavi zaključni račun njenih prihodkov in odhodkov;
3. zagotovi vzdrževanje primernih fizičnih pogojev in ugodnega vzdušja, ki je potrebno za ustrezno delovanje šole;
4. opravlja druge upravne naloge, ki mu jih lahko zaupa svet guvernerjev.
Postopki za sklicevanje zasedanj in za odločanje upravnih odborov se določijo v splošnih šolskih pravilnikih šol, predvidenih v členu 10.
POGLAVJE 4
Ravnatelj
Člen 21
Ravnatelj izpolnjuje svoje dolžnosti v skladu s splošnim pravilnikom, predvidenim v členu 10. Po postopkih iz člena 12(4)(a) in (b) je nadrejen delavcem, ki so zaposleni v šoli.
Ima kompetence in kvalifikacije, kakršne se zahtevajo v njegovi državi za vodenje izobraževalne ustanove, ki daje zaključno spričevalo, s katerim se je mogoče vpisati na univerzo. Odgovoren je svetu guvernerjev.
NASLOV III
PREDSTAVLJANJE DELAVCEV
Člen 22
Ustanovi se odbor delavcev, ki ga sestavljajo izvoljeni predstavniki učnega osebja in upravnega ter pomožnega osebja vsake šole.
Odbor s tem, da delavcem omogoči oblikovati in izražati svoje mnenje, prispeva k ustreznemu delovanju šol.
Postopki za volitve in delovanje odbora delavcev se opredelijo v pravilniku o delu učnega osebja in upravnega ter pomožnega osebja v skladu s členom 12(1).
Odbor delavcev enkrat letno izmed učnega osebja imenuje člana in namestnika, ki predstavljata osebje v svetu guvernerjev.
NASLOV IV
ZDRUŽENJE STARŠEV
Člen 23
Za vzdrževanje stikov med starši učencev in organi šole svet guvernerjev za vsako šolo prizna združenje, ki predstavlja starše učencev.
Tako priznano združenje staršev vsako leto določi dva predstavnika v upravni odbor zadevne šole.
Združenja staršev Evropskih šol enkrat letno določijo člana in namestnika, ki predstavlja združenja v svetu guvernerjev.
NASLOV V
PRORAČUN
Člen 24
Proračunsko leto šol je enako koledarskemu letu.
Člen 25
Proračun šol se financira:
1. s prispevki držav članic prek trajnih plačil začasno premeščenega ali dodeljena osebja in po potrebi s finančnim prispevkom, o katerem soglasno odloča svet guvernerjev;
2. s prispevkom Evropskih skupnosti, ki je namenjen kritju razlike med skupnimi odhodki šol in skupnimi drugimi prihodki;
3. s prispevki organizacij nečlanic Skupnosti, s katerimi je svet guvernerjev sklenil sporazum;
4. z lastnimi prihodki šole, zlasti s šolninami, ki jih staršem zaračuna svet guvernerjev;
5. z raznimi prihodki.
Postopek za zagotovitev razpoložljivosti prispevka Evropskih skupnosti je predmet posebnega sporazuma med svetom guvernerjev in Komisijo.
NASLOV VI
SPORI
Člen 26
Za spore med pogodbenicami v zvezi z razlago in uporabo Konvencije, ki jih ne reši svet
guvernerjev, je izključno pristojno Sodišče Evropskih skupnosti.
Člen 27
1. Ustanovi se odbor za pritožbe.
2. Ko so izčrpane vse upravne poti, ima odbor za pritožbe izključno pristojnost na prvi in končni stopnji v kakršnih koli sporih glede uporabe te konvencije za vse osebe, ki jih zajema, razen upravnega in pomožnega osebja, in glede zakonitosti katerega koli akta, ki temelji na tej konvenciji, ali glede pravilnika, ki je na njej zasnovan, in škoduje takim osebam s strani odbora guvernerjev upravnega odbora šole pri izvajanju njihovih pooblastil, kakor jih določa ta konvencija. V primerih, ko gre za spore finančne narave, ima odbor za pritožbe neomejeno pristojnost.
Pogoji in podrobna pravila v zvezi s temi postopki se določijo, kakor je to ustrezno, s pravilnikom o delu učnega osebja ali s pogoji za zaposlitev učiteljev s krajšim delovnim časom ali s splošnim šolskim pravilnikom.
3. Člani odbora za pritožbe so osebe, katerih neodvisnost je nedvomna in ki so usposobljene za področje prava.
Člani odbora za pritožbe so lahko samo osebe na seznamu, ki ga sestavi Sodišče Evropskih skupnosti.
4. Svet guvernerjev soglasno sprejme Statut odbora za pritožbe.
Statut odbora za pritožbe določa število članov odbora, postopek za njihovo imenovanje s strani sveta guvernerjev, trajanje njihovega mandata in finančna pravila, ki se zanje uporabljajo. Statut natančno določa način delovanja odbora.
5. Odbor za pritožbe sprejme svoj poslovnik, ki vsebuje vse določbe, potrebne za uporabo statuta.
Za sprejetje poslovnika je potrebna soglasna odobritev sveta guvernerjev.
6. Sodbe odbora za pritožbe so zavezujoče za stranke in, če jih te ne izvajajo, izvršljive preko pristojnih organov držav članic v skladu z njihovimi nacionalnimi predpisi.
7. Drugi spori, v katerih so šole stranka, so v nacionalni pristojnosti. Ta člen zlasti ne vpliva na pristojnost nacionalnih sodišč v zvezi s civilnopravno in kazensko odgovornostjo.
NASLOV VII
POSEBNE DOLOČBE
Člen 28
Svet guvernerjev lahko soglasno sklepa sporazume o sodelovanju, ki zadevajo obstoječo šolo ali šolo, ki bo ustanovljena v skladu s členom 2, z vsemi organizacijami javnega prava, ki imajo zaradi mesta svojega delovanja interes za delovanje šol. S sklenitvijo takšnega sporazuma ima lahko torej vsaka taka organizacija sedež in glas v svetu guvernerjev za vse zadeve v zvezi s šolo, če je njen finančni prispevek takšen, da z njim financira pomemben delež proračuna šole. Pridobi lahko tudi sedež in glas v upravnem odboru zadevne šole.
Člen 29
Svet guvernerjev se lahko z organizacijami ali institucijami javnega ali zasebnega prava, ki imajo interes za delovanje ene od šol, soglasno pogaja tudi o sporazumih, ki niso sporazumi o sodelovanju.
Svet guvernerjev jim lahko podeli sedež in glas v upravnem odboru zadevne šole.
Člen 30
Svet guvernerjev se lahko pogaja z vlado države, v kateri je šola, o dodatnem sporazumu, ki je potreben zato, da lahko šola deluje v najboljših možnih pogojih.
Člen 31
1. Vsaka pogodbenica lahko odpove Konvencijo s pisno notifikacijo luksemburški vladi; ta o prejemu notifikacije obvesti druge pogodbenice. Odpoved se notificira do 1. septembra tekočega leta, da začne učinkovati 1. septembra naslednje leto.
2. Pogodbenica, ki odpove to konvencijo, se odreče vsem deležem v premoženju šol. Svet guvernerjev odloči, kakšne organizacijske ukrepe, vključno z ukrepi glede osebja, je treba sprejeti zaradi odpovedi katere od pogodbenic.
3. Svet guvernerjev lahko v skladu z načinom glasovanja, predvidenim v členu 9, sklene zapreti šolo. Po enakem postopku sprejme v zvezi s šolo vse ukrepe, ki se mu zdijo potrebni, zlasti glede položaja učnega, upravnega in tehničnega osebja ter porazdelitve sredstev šole.
4. Vsaka pogodbenica lahko zahteva, da se Konvencija spremeni. V ta namen svojo zahtevo notificira luksemburški vladi. Luksemburška vlada skupaj s pogodbenico, ki predseduje Svetu Evropskih skupnosti, sprejme potrebne ukrepe za sklic medvladne konference.
Člen 32
Pisne vloge za pristop h Konvenciji katere koli države, ki postane članica Skupnosti, se naslovijo na luksemburško vlado, ki o tem obvesti druge pogodbenice.
Pristop začne učinkovati 1. septembra po deponiranju listin o pristopu pri luksemburški vladi.
S tem dnem se ustrezno spremeni sestava organov šole.
Člen 33
Konvencijo ratificirajo države članice kot pogodbenice v skladu z njihovimi ustavnimi določbami. Evropske skupnosti jo sklenejo v skladu s Pogodbami o njihovi ustanovitvi. Listine o ratifikaciji in akti o notifikaciji sklenitve te konvencije se deponirajo pri luksemburški vladi kot depozitarju Statuta Evropskih šol. Navedena vlada o deponiranju obvesti še druge pogodbenice.
Ta konvencija začne veljati prvi dan v mesecu po deponiranju listin o ratifikaciji vseh držav članic in aktov o notifikaciji sklenitve Konvencije s strani Evropskih skupnosti.
Ta konvencija, sestavljena v enem izvirniku v danskem, nizozemskem, angleškem, francoskem, nemškem, grškem, italijanskem, portugalskem in španskem jeziku, pri čemer je vseh devet besedil enako verodostojnih, se deponira v arhivih luksemburške vlade, ki pošlje overjeno kopijo drugim pogodbenicam.
Člen 34
Ta konvencija razveljavlja in nadomešča Statut z dne 12. aprila 1957 in njegov Protokol z dne 13. aprila 1962.
Če v tej konvenciji ni določeno drugače, Sporazum o evropski maturi še naprej velja.
Ta konvencija ne vpliva na dopolnilni protokol o šoli v Münchnu, ki je sestavljen s sklicevanjem na Protokol z dne 13. aprila 1962 ter podpisan v Luksemburgu dne 15. decembra 1975.
Sklicevanja v aktih, sprejetih pred to konvencijo, ki se nanašajo na šole, se razumejo, kakor da se nanašajo na ustrezne člene te konvencije.
V Luxembourgu, dne enaindvajsetega junija tisoč devetsto štiriindevetdeset.
PRILOGA I
Evropske šole, za katere se uporablja Statut:
Evropska šola, Bergen
Evropska šola, Bruselj I
Evropska šola, Bruselj II
Evropska šola, Bruselj III (*),
Evropska šola, Culham
Evropska šola, Karlsruhe
Evropska šola, Luxembourg
Evropska šola, Mol
Evropska šola, München
Evropska šola, Varese
______________________
(*) Svet guvernerjev je sklenil ustanoviti to šolo na zasedanju od 27. do 29. oktobra 1992.
PRILOGA II
Jeziki, v katerih poteka osnovno poučevanje:
danščina
nizozemščina
angleščina
francoščina
nemščina
grščina
italijanščina
portugalščina
španščina
3. člen
Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
Številka: 602-07/04-2/1
Ljubljana, dne 9. aprila 2004
EPA 1204-III
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor
| Zadnja sprememba: 05/12/2004 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |