Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
ZAKON
O RATIFIKACIJI PROTOKOLA O SPREMEMBI MEDNARODNE
KONVENCIJE O POENOSTAVITVI IN USKLADITVI CARINSKIH POSTOPKOV
(Z IZJEMO DODATKA III) (MPMKCP)
1. člen
Ratificira se Protokol o spremembi Mednarodne konvencije o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov (z izjemo Dodatka III), sprejet v Bruslju 26. junija 1999.
2. člen
Besedilo protokola se v izvirniku v angleškem in francoskem jeziku ter prevodu v slovenskem jeziku glasi:
PROTOKOL O SPREMEMBI
MEDNARODNE KONVENCIJE O
POENOSTAVITVI IN USKLADITVI
CARINSKIH POSTOPKOV
(sestavljeno v Bruslju 26. junija 1999)
Pogodbenice Mednarodne konvencije o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov (ki je bila sestavljena v Kjotu 18. maja 1973 in je začela veljati 25. septembra 1974), v nadaljevanju "konvencija", ustanovljene pod pokroviteljstvom Sveta za carinsko sodelovanje, v nadaljevanju "Svet", so
OB UPOŠTEVANJU, da je za uresničevanje ciljev:
- odprava razlik med carinskimi postopki in praksami pogodbenic, ki lahko ovirajo mednarodno trgovino in druge mednarodne izmenjave;
- zadovoljevanje potreb mednarodne trgovine in carine po olajšanju, poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov in praks;
- zagotavljanje ustreznih standardov carinskega nadzora in
- omogočanje carini, da se prilagaja velikim spremembam na področju poslovnih in upravnih metod in tehnik,
treba spremeniti konvencijo,
ter OB UPOŠTEVANJU, da:
- mora spremenjena konvencija zagotoviti, da bodo temeljna načela takšne poenostavitve in uskladitve zavezujoča za pogodbenice spremenjene konvencije,
- mora spremenjena konvencija carini zagotoviti učinkovite postopke, podkrepljene z ustreznimi in učinkovitimi načini nadzora, ter
- bo spremenjena konvencija omogočila doseganje visoke stopnje poenostavitve in uskladitve carinskih postopkov in praks, kar je glavni cilj Sveta, ter tako bistveno prispevala k olajšanju mednarodne trgovine,
sklenile:
1. ČLEN
Preambula in členi konvencije se spremenijo v skladu z besedilom v dodatku I k temu protokolu.
2. ČLEN
Splošna priloga v dodatku II in posebne priloge v dodatku III k temu protokolu nadomestijo priloge h konvenciji.
3. ČLEN
1. Vsaka pogodbenica konvencije lahko svoje soglasje, da jo zavezuje ta protokol, vključno z dodatkoma I in II, izrazi:
(a) s podpisom protokola brez pridržka ratifikacije,
(b) z deponiranjem listine o ratifikaciji po podpisu protokola s pridržkom ratifikacije ali
(c) s pristopom k protokolu.
2. Pogodbenice konvencije lahko ta protokol podpišejo do 30. junija 2000 na sedežu Sveta v Bruslju. Po tem datumu lahko k protokolu pristopijo.
3. Ta protokol, vključno z dodatkoma I in II, začne veljati tri mesece po tem, ko ga brez pridržka ratifikacije podpiše ali deponira listino o ratifikaciji ali pristopu štirideset pogodbenic.
4. Potem ko štirideset pogodbenic v skladu s prvim odstavkom tega člena izrazi svoje soglasje, da jih zavezuje ta protokol, lahko katera koli pogodbenica konvencije spremembe konvencije sprejme le tako, da postane pogodbenica tega protokola. Za takšno pogodbenico začne protokol veljati tri mesece po podpisu protokola brez pridržka ratifikacije ali po deponiranju listine o ratifikaciji ali pristopu.
4. ČLEN
Vsaka pogodbenica konvencije lahko po tem, ko izrazi svoje soglasje, da jo zavezuje ta protokol, sprejme katero koli od posebnih prilog ali njihovih poglavij, ki jih vsebuje dodatek III k temu protokolu, ter o takšnem sprejetju in priporočenih praksah, glede katerih izrazi pridržke, uradno obvesti generalnega sekretarja Sveta.
5. ČLEN
Po začetku veljavnosti tega protokola generalni sekretar Sveta ne sprejme nobenih listin o ratifikaciji konvencije ali pristopu k njej.
6. ČLEN
V odnosih med pogodbenicami tega protokola ta protokol z dodatki nadomesti konvencijo.
7. ČLEN
Generalni sekretar Sveta je depozitar tega protokola in opravlja naloge, določene v 19. členu dodatka I k temu protokolu.
8. ČLEN
Ta protokol lahko pogodbenice konvencije podpišejo na sedežu Sveta v Bruslju od 26. junija 1999 naprej.
9. ČLEN
V skladu s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov se ta protokol in njegovi dodatki na zaprosilo generalnega sekretarja Sveta registrirajo pri Sekretariatu Združenih narodov.
V potrditev tega so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali ta protokol.
Sestavljeno v Bruslju šestindvajsetega junija tisoč devetsto devetindevetdeset v angleškem in francoskem jeziku, pri čemer sta besedili enako verodostojni, v enem samem izvirniku, ki se deponira pri generalnem sekretarju Sveta, ki pošlje overjene kopije vsem entitetam iz prvega odstavka 8. člena dodatka I k temu protokolu.
DODATEK I
MEDNARODNA KONVENCIJA O
POENOSTAVITVI IN USKLADITVI
CARINSKIH POSTOPKOV
(kot je spremenjena)
UVOD
Pogodbenice te konvencije, ustanovljene pod pokroviteljstvom Sveta za carinsko sodelovanje, so
V PRIZADEVANJU za odpravo razlik med carinskimi postopki in praksami pogodbenic, ki lahko ovirajo mednarodno trgovino in druge mednarodne izmenjave,
V ŽELJI, da bi učinkovito prispevale k razvoju tovrstne trgovine in izmenjav s poenostavitvijo in uskladitvijo carinskih postopkov in praks ter pospeševanjem mednarodnega sodelovanja,
OB UPOŠTEVANJU, da je pomembne koristi od lajšanja mednarodne trgovine mogoče doseči brez ogrožanja ustreznih standardov carinskega nadzora,
OB SPOZNANJU, da je tovrstno poenostavitev in uskladitev mogoče doseči z uporabo predvsem teh načel:
· uresničevanjem programov zaradi stalnega posodabljanja carinskih postopkov in praks ter s tem povečanjem učinkovitosti in uspešnosti,
· izvajanjem carinskih postopkov in praks na predvidljiv, dosleden in pregleden način,
· zagotavljanjem vseh potrebnih informacij v zvezi s carinskimi zakoni, predpisi, upravnimi navodili, postopki in praksami zainteresiranim strankam,
· sprejemom sodobnih tehnik, kot so obvladovanje tveganja in kontrola na podlagi revizij ter čim bolj praktična uporaba informacijske tehnologije,
· sodelovanjem z drugimi državnimi organi, drugimi carinskimi upravami in trgovinskimi združenji, kadar koli je to primerno,
· prevzemom ustreznih mednarodnih standardov,
· zagotovitvijo lahko dostopnih postopkov upravnega in sodnega preizkusa prizadetim strankam,
V PREPRIČANJU, da bo mednarodni instrument, ki bo vseboval navedene cilje in načela ter glede katerega se pogodbenice zavezujejo, da ga bodo izvajale, pripeljal do visoke stopnje poenostavitve in uskladitve carinskih postopkov in praks, kar je glavni cilj Sveta za carinsko sodelovanje, ter tako bistveno prispeval k olajšanju mednarodne trgovine,
sklenile:
I. POGLAVJE
Pomen izrazov
1. člen
V tej konvenciji:
(a) "standard" pomeni določbo, izvajanje katere se šteje za potrebno, da se dosežeta uskladitev in poenostavitev carinskih postopkov in praks;
(b) "prehodni standard" pomeni standard v splošni prilogi, pri katerem je dovoljeno daljše obdobje prevzemanja;
(c) "priporočena praksa" pomeni določbo v posebni prilogi, za katero se šteje, da prispeva k napredku pri uskladitvi in poenostavitvi carinskih postopkov in praks, ter katere čim širša uporaba velja za zaželeno;
(d) "notranja zakonodaja" pomeni zakone, predpise in druge ukrepe, ki jih sprejme pristojni organ pogodbenice in se uporabljajo na celotnem območju te pogodbenice, ali veljavne mednarodne pogodbe, ki zavezujejo pogodbenico;
(e) "splošna priloga" pomeni zbirko določb, ki se uporabljajo za vse carinske postopke in prakse, omenjene v tej konvenciji;
(f) "posebna priloga" pomeni zbirko določb, ki se uporabljajo za enega ali več carinskih postopkov ali praks, omenjenih v tej konvenciji;
(g) "smernice" pomenijo zbirko razlag določb splošne priloge, posebnih prilog in njihovih poglavij, ki navajajo možne smeri delovanja, ki jih je treba upoštevati pri uporabi standardov, prehodnih standardov in priporočenih praks, ter predvsem opisujejo najboljše prakse in priporočajo primere večjih olajšav;(h) "Stalni tehnični odbor" pomeni Stalni tehnični odbor Sveta;
(i) "Svet" pomeni organizacijo, ustanovljeno s Konvencijo o ustanovitvi Sveta za carinsko sodelovanje, sestavljeno 15. decembra 1950 v Bruslju;
(j) "carinska ali gospodarska unija" pomeni unijo, ki so jo ustanovile in jo sestavljajo države ter je pristojna za sprejemanje lastnih predpisov, ki so zavezujoči za te države v zadevah, ki jih ureja ta konvencija, ter je v skladu s svojimi notranjimi postopki pristojna za odločanje o podpisu in ratifikaciji te konvencije ali pristopu k njej.
II. POGLAVJE
OBSEG IN SESTAVA
Obseg konvencije
2. člen
Vsaka pogodbenica se zavezuje, da bo spodbujala poenostavitev in uskladitev carinskih postopkov ter v tem smislu in v skladu z določbami te konvencije upoštevala standarde, prehodne standarde in priporočene prakse v prilogah k tej konvenciji. Nič pa pogodbenicam ne preprečuje odobravanja večjih olajšav, kot so predvidene s konvencijo, in vsaki pogodbenici se priporoča odobravanje takšnih večjih olajšav v čim širšem obsegu.
3. člen
Določbe te konvencije ne vplivajo na uporabo notranje zakonodaje, ki se nanaša na prepovedi ali omejitve v zvezi z blagom, za katero velja carinski nadzor.
Sestava konvencije
4. člen
1. Konvencija je sestavljena iz osnovnega besedila, splošne priloge in posebnih prilog.
2. Splošna priloga in vsaka posebna priloga k tej konvenciji sta načeloma sestavljeni iz poglavij, ki razčlenjujejo določeno prilogo in zajemajo:
(a) pomen izrazov in
(b) standarde, od katerih so nekateri v splošni prilogi prehodni standardi.
3. Vsaka posebna priloga prav tako zajema tudi priporočene prakse.
4. Vsako prilogo spremljajo smernice, katerih besedila za pogodbenice niso zavezujoča.
5. člen
Za vsako posebno prilogo ali priloge ali vsako njeno poglavje ali poglavja, ki zavezujejo določeno pogodbenico, se za namene te konvencije šteje, da so sestavni del konvencije, v zvezi s to pogodbenico pa se za vsako navajanje konvencije šteje, da konvencija vključuje navajanje posebne priloge ali prilog ali poglavja ali poglavij.
III. POGLAVJE
UPRAVLJANJE KONVENCIJE
Upravni odbor
6. člen
1. Za proučevanje izvajanja te konvencije, ukrepov za zagotavljanje enotnosti razlage in uporabe te konvencije ter njenih predlaganih sprememb se ustanovi Upravni odbor.
2. Pogodbenice so članice Upravnega odbora.
3. Pristojna uprava vsake entitete, ki lahko v skladu z določbami 8. člena postane pogodbenica te konvencije, ali katere koli članice Svetovne trgovinske organizacije ima pravico, da se lahko kot opazovalka udeleži sej Upravnega odbora. Status in pravice teh opazovalk se določijo s sklepom Sveta. Omenjenih pravic ni mogoče uresničiti pred začetkom veljavnosti sklepa.
4. Upravni odbor lahko na svoje seje kot opazovalce povabi predstavnike mednarodnih vladnih in nevladnih organizacij.5. Upravni odbor:
(a) pogodbenicam priporoča:
(i) spremembe osnovnega besedila te konvencije;
(ii) spremembe splošne priloge, posebnih prilog in njihovih poglavij ter vključitev novih poglavij v splošno prilogo ter
(iii) vključitev novih posebnih prilog in novih poglavij v posebne priloge;
(b) lahko sklene spremeniti priporočene prakse ali vključiti nove priporočene prakse v posebne priloge ali njihova poglavja v skladu s 16. členom;
(c) obravnava prevzemanje določb te konvencije v skladu s četrtim odstavkom 13. člena;
(d) pregleduje in sproti dopolnjuje smernice;
(e) obravnava vse druge zadeve v zvezi s to konvencijo, ki so mu lahko predložene;
(f) obvešča Stalni tehnični odbor in Svet o svojih sklepih.
6. Pristojne uprave pogodbenic generalnemu sekretarju Sveta sporočijo predloge iz točk (a), (b), (c) ali (d) petega odstavka tega člena in razloge zanje skupaj z zahtevami za uvrstitev točk na dnevni red sej Upravnega odbora. Generalni sekretar Sveta s predlogi seznani pristojne uprave pogodbenic in opazovalce iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena.
7. Upravni odbor se sestaja najmanj enkrat letno. Vsako leto izvoli predsednika in podpredsednika. Generalni sekretar Sveta pristojnim upravam pogodbenic in opazovalcem iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena pošlje vabilo in osnutek dnevnega reda najpozneje šest tednov, preden se Upravni odbor sestane.
8. Če sklepa ni mogoče sprejeti soglasno, se o zadevah, ki jih obravnava Upravni odbor, odloča z glasovanjem prisotnih pogodbenic. Za odobritev predlogov iz točk (a), (b) ali (c) petega odstavka tega člena je potrebna dvotretjinska večina oddanih glasov. O vseh drugih zadevah Upravni odbor odloča z večino oddanih glasov.9. Pri uporabi določb petega odstavka 8. člena te konvencije imajo carinske ali gospodarske unije, ki so pogodbenice, pri glasovanju le toliko glasov, kot je skupno število glasov, dodeljenih njihovim članicam, ki so pogodbenice.
10. Pred koncem seje Upravni odbor sprejme poročilo. Poročilo se pošlje Svetu in pogodbenicam ter opazovalcem iz drugega, tretjega in četrtega odstavka.
11. Če ta člen ne vsebuje ustreznih določb, se uporablja poslovnik Sveta, razen če Upravni odbor ne odloči drugače.
7. člen
Pri glasovanju v Upravnem odboru se o vsaki posebni prilogi in vsakem poglavju določene posebne priloge glasuje posebej.
(a) Vsaka pogodbenica ima pravico do glasovanja o zadevah v zvezi razlago, uporabo ali spremembo osnovnega besedila in splošne priloge konvencije.
(b) O zadevah, ki se nanašajo na posebno prilogo ali poglavje posebne priloge, ki že velja, imajo pravico do glasovanja le tiste pogodbenice, ki so sprejele to posebno prilogo ali njeno poglavje.
(c) Vsaka pogodbenica ima pravico do glasovanja o osnutkih novih posebnih prilog ali novih poglavij določene posebne priloge.
IV. POGLAVJE
POGODBENICA
Ratifikacija konvencije
8. člen
1. Vsaka članica Sveta in vsaka članica Združenih narodov ali njenih specializiranih agencij lahko postane pogodbenica te konvencije:
(a) s podpisom konvencije brez pridržka ratifikacije;
(b) z deponiranjem listine o ratifikaciji po podpisu s pridržkom ratifikacije ali
(c) s pristopom h konvenciji.
2. Članice iz prvega odstavka tega člena lahko to konvencijo podpišejo do 30. junija 1974 na sedežu Sveta v Bruslju. Po tem datumu lahko te članice h konvenciji pristopijo.
3. Vsaka pogodbenica ob podpisu ali ratifikaciji konvencije ali pristopu k njej navede, katero od posebnih prilog ali njihovih poglavij sprejema, če sploh katero. Naknadno lahko depozitarja uradno obvesti o sprejetju ene ali več posebnih prilog ali njihovih poglavij.
4. 4Pogodbenice, ki sprejemajo katero od novih posebnih prilog ali novih poglavij posebne priloge, o tem uradno obvestijo depozitarja v skladu s tretjim odstavkom tega člena.
5. (a) Vsaka carinska ali gospodarska unija lahko postane pogodbenica te konvencije v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena. Takšna carinska ali gospodarska unija depozitarja obvesti o svoji pristojnosti za zadeve, ki jih ureja ta konvencija. Takšna carinska ali gospodarska unija depozitarja tudi obvesti o vsaki bistveni spremembi obsega svojih pristojnosti.
(b) Carinska ali gospodarska unija, ki je pogodbenica te konvencije, pri zadevah, ki so v njeni pristojnosti, v svojem imenu uveljavlja pravice in izpolnjuje dolžnosti, ki jih konvencija določa za članice takšne unije, ki so pogodbenice te konvencije. V tem primeru članice takšne unije nimajo pravice do individualnega uveljavljanja pravic, vključno s pravico do glasovanja.
9. člen
1. Vsako pogodbenico, ki ratificira to konvencijo ali k njej pristopi, zavezujejo vse spremembe te konvencije, vključno s splošno prilogo, ki začnejo veljati na dan deponiranja listine o ratifikaciji ali pristopu.
2. Vsako pogodbenico, ki sprejme katero od posebnih prilog ali njenih poglavij, zavezujejo vse spremembe standardov v taki posebni prilogi ali njenem poglavju, ki so veljavne na dan, ko pogodbenica uradno obvesti depozitarja, da jih je sprejela. Vsako pogodbenico, ki sprejme katero od posebnih prilog ali njihovih poglavij, zavezujejo vse spremembe priporočenih praks, ki jih ta vsebujejo, in so veljavne na dan, ko pogodbenica uradno obvesti depozitarja, da jih je sprejela, razen če pogodbenica na eno ali več priporočenih praks ne izrazi pridržka v skladu z 12. členom te konvencije.
Uporaba konvencije
10. člen
1. Vsaka pogodbenica lahko ob podpisu te konvencije brez pridržka ratifikacije ali ob deponiranju listine o ratifikaciji ali pristopu ali kadar koli pozneje z obvestilom depozitarju izjavi, da konvencijo širi na vsa ali katera koli območja, za mednarodne odnose katerih je pristojna. To uradno obvestilo začne učinkovati tri mesece po datumu, ko ga prejme depozitar. Vendar pa se na območjih, navedenih v uradnem obvestilu, ta konvencija ne more uporabljati, dokler ne začne veljati za samo pogodbenico.
2. Vsaka pogodbenica, ki je depozitarja po prvem odstavku tega člena uradno obvestila o razširitvi te konvencije na katero koli območje, za katerega mednarodne odnose je pristojna, lahko depozitarja po postopku iz 19. člena te konvencije uradno obvesti, da se za to območje ta konvencija ne bo več uporabljala.
11. člen
Carinska ali gospodarska unija, ki je pogodbenica, uradno obvesti generalnega sekretarja Sveta o območjih, ki sestavljajo carinsko ali gospodarsko unijo, pri čemer se za uporabo te konvencije ta območja štejejo za eno samo območje.
Sprejetje določb in pridržki
12. člen
1. Splošna priloga je zavezujoča za vse pogodbenice.
2. Pogodbenica lahko sprejme eno ali več posebnih prilog ali eno ali več njenih poglavij. Za pogodbenico, ki sprejme določeno posebno prilogo ali eno ali več njenih poglavij, so zavezujoči vsi standardi iz take priloge ali poglavja. Za pogodbenico, ki sprejme določeno posebno prilogo ali eno ali več njenih poglavij, so zavezujoče vse priporočene prakse iz take priloge ali poglavja, razen če ob sprejetju ali kadar koli pozneje depozitarja uradno ne obvesti o priporočeni praksi ali praksah, v zvezi s katerimi izraža pridržke, in ne navede obstoječih razlik med določbami svoje notranje zakonodaje in določbami take priporočene prakse ali praks. Vsaka pogodbenica, ki je izrazila pridržke, jih lahko v celoti ali delno kadar koli umakne z uradnim obvestilom depozitarju in pri tem navede datum, s katerim začne učinkovati umik pridržka.
3. Vsaka pogodbenica, ki jo zavezuje posebna priloga ali eno ali več njenih poglavij, prouči možnosti umika morebitnih pridržkov na priporočene prakse, ki jih je vložila v skladu z drugim odstavkom, ter uradno obvesti generalnega sekretarja Sveta o rezultatih takšnega pregleda ob koncu vsakega triletnega obdobja, ki se začne na dan začetka veljavnosti te konvencije zanjo, ter navede določbe svoje notranje zakonodaje, ki po njenem mnenju ne onemogočajo umika pridržkov.
Izvajanje določb
13. člen
1. Vsaka pogodbenica prevzame standarde, določene v splošni prilogi in posebni prilogi ali prilogah ali v enem ali več njenih poglavjih, ki jih je sprejela, v 36 mesecih od začetka veljavnosti take priloge ali prilog ali enega ali več njenih poglavij zanjo.
2. Vsaka pogodbenica prevzame prehodne standarde, določene v splošni prilogi, v 60 mesecih od dneva, ko je splošna priloga zanjo začela veljati.
3. Vsaka pogodbenica prevzame priporočene prakse, določene v posebni prilogi ali prilogah ali v enem ali več njenih poglavij, ki jih je sprejela, v 36 mesecih od začetka veljavnosti take priloge ali prilog ali poglavja ali poglavij zanjo, razen če ni vložila pridržkov na eno ali več priporočenih praks.
4. (a) Če je rok, določen v prvem ali drugem odstavku tega člena, za pogodbenico prekratek, da bi lahko v praksi izvajala določbe splošne priloge, lahko taka pogodbenica Upravni odbor pred potekom roka iz prvega ali drugega odstavka tega člena zaprosi za podaljšanje tega roka. V zaprosilu pogodbenica navede določbo ali določbe iz splošne priloge, v zvezi s katerimi potrebuje podaljšanje roka, ter razloge za zaprosilo.
(b) Upravni odbor lahko v izjemnih okoliščinah sklene, da odobri tako podaljšanje. V sklepu, s katerim odobri podaljšanje, Upravni odbor navede izjemne okoliščine, ki utemeljujejo njegov sklep, podaljšanje pa nikakor ne more biti daljše od enega leta. Ob izteku roka podaljšanja pogodbenica depozitarja uradno obvesti o izvajanju določb, v zvezi s katerimi ji je bilo dovoljeno podaljšanje.
Reševanje sporov
14. člen
1. Kakršni koli spori med dvema ali več pogodbenicami glede razlage ali uporabe te konvencije se, če je le mogoče, rešujejo s pogajanji.
2. Kakršen koli spor, ki ni rešen s pogajanji, pogodbenice v sporu predložijo Upravnemu odboru, ki nato spor obravnava in da priporočila za njegovo rešitev.
3. Pogodbenice v sporu se lahko vnaprej sporazumejo, da bodo sprejele priporočila Upravnega odbora kot zavezujoča.
Spremembe konvencije
15. člen
1. Generalni sekretar Sveta sporoči besedilo vsake spremembe, ki jo Upravni odbor priporoči pogodbenicam v skladu s točkama (i) in (ii) pododstavka (a) petega odstavka 6. člena, vsem pogodbenicam in tistim članicam Sveta, ki niso pogodbenice.
2. Spremembe osnovnega besedila konvencije začnejo veljati za vse pogodbenice dvanajst mesecev po tem, ko pogodbenice, navzoče na seji Upravnega odbora, na kateri so bile spremembe priporočene, deponirajo listine o sprejetju, če v dvanajstih mesecih po datumu sporočila o teh spremembah nobena pogodbenica ne vloži ugovora.
3. Za vsako priporočeno spremembo splošne priloge ali posebnih prilog ali njihovih poglavij se šteje, da je sprejeta šest mesecev po datumu sporočila o priporočeni spremembi pogodbenicam, razen če:
(a) katera od pogodbenic, ali če gre za posebno prilogo ali poglavja, katera od pogodbenic, za katero je ta posebna priloga ali poglavje zavezujoče, ne vloži ugovora ali
(b) katera od pogodbenic generalnega sekretarja Sveta ne obvesti, da sicer namerava sprejeti priporočeno spremembo, vendar pa pogoji, potrebni za takšno sprejetje, še niso izpolnjeni. 4. Če katera od pogodbenic generalnemu sekretarju Sveta pošlje sporočilo v skladu s pododstavkom (b) tretjega odstavka tega člena, lahko toliko časa, dokler generalnega sekretarja Sveta uradno ne obvesti o sprejetju priporočene spremembe, vloži ugovor zoper to spremembo v osemnajstih mesecih po izteku šestmesečnega roka iz tretjega odstavka tega člena.
5. Če se o ugovoru zoper priporočeno spremembo uradno ne obvesti v skladu s pododstavkom (a) tretjega odstavka ali v skladu s četrtim odstavkom tega člena, se šteje, da sprememba ni bila sprejeta in tako nima nobenega učinka.
6. Če katera od pogodbenic pošlje sporočilo v skladu s pododstavkom (b) tretjega odstavka tega člena, se šteje, da je bila sprememba sprejeta na tisti od naslednjih datumov, ki nastopi prej:
(a) datum, do katerega so vse pogodbenice, ki so poslale tako sporočilo, uradno obvestile generalnega sekretarja Sveta o svojem sprejetju priporočene spremembe, pod pogojem, da se ta datum, če so bila vsa sprejetja uradno sporočena pred iztekom šestmesečnega roka iz tretjega odstavka tega člena, šteje za datum izteka omenjenega šestmesečnega roka, ali
(b) datum izteka osemnajstmesečnega roka iz četrtega odstavka tega člena.
7. Vsaka sprememba splošne priloge ali posebnih prilog ali njihovih poglavij, za katero se šteje, da je sprejeta, začne veljati šest mesecev po datumu, s katerim se šteje za sprejeto, ali če je za priporočeno spremembo določen drugačen rok, z iztekom tega roka po datumu, s katerim se šteje, da je bila sprememba sprejeta.
8. Generalni sekretar Sveta pogodbenice te konvencije čim prej uradno obvesti o vsakem ugovoru zoper priporočeno spremembo, ki je bil vložen v skladu s pododstavkom (a) tretjega odstavka, ter o vsakem sporočilu, prejetem v skladu s pododstavkom (b) tretjega odstavka tega člena. Generalni sekretar Sveta pogodbenice naknadno obvesti o tem, ali pogodbenica ali pogodbenice, ki so poslale tako sporočilo, ugovarjajo zoper priporočeno spremembo ali jo sprejemajo.
16. člen
1. Ne glede na postopek spreminjanja, določen v 15. členu te konvencije, lahko Upravni odbor v skladu s 6. členom sklene, da spremeni katero koli priporočeno prakso ali vključi novo priporočeno prakso v katero koli posebno prilogo ali njeno poglavje. Generalni sekretar Sveta vsako pogodbenico povabi k sodelovanju pri posvetovanjih Upravnega odbora. Besedilo sprememb ali novih priporočenih praks, o katerih je bilo tako sklenjeno, generalni sekretar Sveta pošlje pogodbenicam in tistim članicam Sveta, ki niso pogodbenice te konvencije.
2. Vsaka sprememba ali vključitev novih priporočenih praks, o kateri je bilo sklenjeno v skladu s prvim odstavkom tega člena, začne veljati šest mesecev po tem, ko to sporoči generalni sekretar. Za vsako pogodbenico, ki jo zavezuje posebna priloga ali njeno poglavje, ki je predmet takih sprememb ali vključitve novih priporočenih praks, se šteje, da je sprejela te spremembe ali nove priporočene prakse, razen če ne izrazi pridržka po postopku iz 12. člena te konvencije.
Trajanje pristopa
17. člen
1. Konvencija je sklenjena za nedoločen čas, vendar jo lahko po datumu začetka veljavnosti v skladu z 18. členom vsaka pogodbenica kadar koli odpove.
2. O odpovedi se uradno obvesti z instrumentom v pisni obliki, ki se deponira pri depozitarju.
3. Odpoved začne učinkovati šest mesecev po tem, ko depozitar prejme instrument o odpovedi.
4. Določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za posebne priloge ali njihova poglavja, za katera lahko pogodbenica kadar koli po datumu začetka veljavnosti prekliče svoje sprejetje.
5. Če neka pogodbenica prekliče sprejetje splošne priloge, se šteje, da je odpovedala konvencijo. Tudi v tem primeru se uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka tega člena.
V. POGLAVJE
KONČNE DOLOČBE
Začetek veljavnosti konvencije
18. člen
1. Ta konvencija začne veljati tri mesece po tem, ko jo brez pridržka ratifikacije podpiše ali deponira svoje listine o ratifikaciji ali pristopu pet entitet iz prvega in petega odstavka 8. člena.
2. Ta konvencija začne veljati za pogodbenico tri mesece po tem, ko je postala pogodbenica v skladu z določbami 8. člena.
3. Vsaka posebna priloga k tej konvenciji ali njeno poglavje začne veljati tri mesece po tem, ko jo je sprejelo pet pogodbenic.
4. Po začetku veljavnosti določene posebne priloge ali njenega poglavja v skladu s tretjim odstavkom tega člena začne ta posebna priloga ali njeno poglavje veljati za posamezno pogodbenico tri mesece po tem, ko ta pošlje uradno obvestilo o sprejetju. Vendar pa nobena posebna priloga ali njeno poglavje ne more začeti veljati za določeno pogodbenico, preden zanjo ne začne veljati ta konvencija.
Depozitar konvencije
19. člen
1. Ta konvencija, vsi podpisi s pridržkom ratifikacije ali brez njega in vse listine o ratifikaciji ali pristopu se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta.
2. Depozitar:
(a) prejme in hrani izvirnike te konvencije;
(b) pripravi overjene kopije izvirnikov te konvencije ter jih pošlje pogodbenicam in tistim članicam Sveta, ki niso pogodbenice, ter generalnemu sekretarju Združenih narodov;
(c) prejme vsak podpis s pridržkom ratifikacije ali brez njega, ratifikacijo ali pristop k tej konvenciji ter prejme in hrani vsak instrument, uradno obvestilo in sporočilo, ki se nanjo nanaša;
(d) preverja primernost in pravilnost podpisov ali instrumentov, uradnih obvestil ali sporočil, ki se nanašajo na to konvencijo, ter po potrebi s tem seznani zadevno pogodbenico;
(e) uradno obvešča pogodbenice, tiste članice Sveta, ki niso pogodbenice, in generalnega sekretarja Združenih narodov o:
- podpisih, ratifikacijah, pristopih in sprejetju prilog in poglavij iz 8. člena te konvencije;
- novih poglavjih splošne priloge in novih posebnih prilogah ali njihovih poglavjih, za katere Upravni odbor sklene, da jih priporoči za vključitev v to konvencijo;
- dnevu začetka veljavnosti te konvencije, splošne priloge in vsake posebne priloge ali njenega poglavja v skladu z 18. členom te konvencije;
- uradnih obvestilih, prejetih v skladu z 8., 10., 11., 12. in 13. členom te konvencije;
- preklicih sprejetja prilog/poglavij, ki jih pošljejo pogodbenice;
- odpovedih v skladu s 17. členom te konvencije in
- vsaki spremembi, sprejeti v skladu s 15. členom te konvencije, ter o dnevu začetka njene veljavnosti.
3. Ob razhajanjih med pogodbenico in depozitarjem glede opravljanja njegovih nalog depozitar ali ta pogodbenica z zadevo seznani druge pogodbenice in podpisnice ali odvisno od primera Upravni odbor ali Svet.
Registracija in izvirna besedila
20. člen
V skladu s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov se ta konvencija na zaprosilo generalnega sekretarja Sveta registrira pri Sekretariatu Združenih narodov.
V potrditev tega so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo.
Sestavljeno v Kjotu osemnajstega maja tisoč devetsto triinsedemdeset v angleškem in francoskem jeziku, pri čemer sta besedili enako verodostojni, v enem samem izvirniku, ki se deponira pri generalnem sekretarju Sveta, ki pošlje overjene kopije vsem entitetam iz prvega odstavka 8. člena te konvencije.
DODATEK II
SPLOŠNA PRILOGA
VSEBINSKO KAZALO
1. POGLAVJE SPLOŠNA NAČELA
2. POGLAVJE POMEN IZRAZOV
3. POGLAVJE CARINJENJE IN DRUGE CARINSKE FORMALNOSTI
4. POGLAVJE DAJATVE IN DAVKI
A. OBRAČUN, POBIRANJE IN PLAčILO DAJATEV IN DAVKOV
B. ODLOG PLAČILA DAJATEV IN DAVKOV
C. POVRAČILO DAJATEV IN DAVKOV
5. POGLAVJE ZAVAROVANJE
6. POGLAVJE CARINSKA KONTROLA
7. POGLAVJE UPORABA INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE
8. POGLAVJE ODNOS MED CARINO IN TRETJIMI STRANMI
9. POGLAVJE INFORMACIJE, ODLOČITVE IN ODLOČBE, KI JIH IZDAJA CARINA
A. SPLOŠNE INFORMACIJE
B. POSEBNE INFORMACIJE
C. ODLOČITVE IN ODLOČBE
10. POGLAVJE PRITOŽBE V CARINSKIH ZADEVAH
A. PRAVICA DO PRITOŽBE
B.OBLIKA PRITOŽBE IN RAZLOGI ZANJO
C. OBRAVNAVA PRITOŽBE
1. POGLAVJE
SPLOŠNA NAČELA
1.1 Standard
Pomen izrazov, standardi in prehodni standardi v tej prilogi se uporabljajo za carinske postopke in prakse, določene v tej prilogi, ter če je primerno, za postopke in prakse v posebnih prilogah.
1.2 Standard
Pogoji, ki jih je treba izpolniti, in carinske formalnosti, ki jih je treba opraviti za postopke in prakse v tej prilogi in posebnih prilogah, so določeni v notranji zakonodaji in so tako enostavni, kot je mogoče.
1.3 Standard
Carina vzpostavi in ohranja formalne posvetovalne odnose z gospodarstvom, da bi povečala sodelovanje in olajšala udeležbo pri vzpostavitvi najučinkovitejših metod dela v skladu z notranjimi določbami in mednarodnimi sporazumi.
2. POGLAVJE
POMEN IZRAZOV
V prilogah k tej konvenciji:
E1/F23 "pritožba" pomeni dejanje, s katerim se oseba, na katero neposredno vpliva odločitev ali opustitev carine in se čuti pri tem oškodovano, za zadoščenje obrne na pristojni organ;
E2/F19 "obračun dajatev in davkov" pomeni določitev zneska dajatev in davkov, ki ga je treba plačati;
E3/F4 "kontrola na podlagi revizije" pomeni ukrepe, na podlagi katerih se carina s pregledom ustreznih knjig, evidenc, poslovnih sistemov in podatkov, ki jih imajo zadevne osebe, prepriča o točnosti in verodostojnosti deklaracij;
E4/F15 "preverjanje deklaracije blaga" pomeni dejanje carine, s katerim se prepriča, da je deklaracija blaga pravilno izdelana in da zahtevani priloženi dokumenti ustrezajo predpisanim pogojem;
E5/F9 "carinjenje" pomeni izvedbo carinskih formalnosti, ki jih je treba opraviti, da se lahko blago vnese v domačo porabo, se izvozi ali zanj uvede drug carinski postopek;
E6/F10 "carina" pomeni vladno službo, ki je pristojna za izvajanje carinske zakonodaje ter pobiranje dajatev in davkov ter prav tako za izvajanje drugih zakonov in predpisov, ki se nanašajo na uvoz, izvoz, gibanje ali hrambo blaga;
E7/F3 "carinska kontrola" pomeni ukrepe, ki jih izvaja carina, da se zagotovi skladnost s carinsko zakonodajo;
E8/F11 "carinske dajatve" pomenijo dajatve, ki so določene v carinski tarifi in jih je treba plačati za blago ob vnosu na carinsko območje ali iznosu z njega;
E9/F16 "carinske formalnosti" pomenijo vsa dejanja, ki jih morajo opraviti zadevne osebe in carina, da ravnajo v skladu s carinsko zakonodajo;
E10/F18 "carinska zakonodaja" pomeni zakonske in podzakonske določbe, ki se nanašajo na uvoz, izvoz, gibanje ali hrambo blaga ter katerih izvajanje in uveljavljanje sta posebej naloženi carini, ter katere koli predpise, ki jih izda carina v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili;
E11/F2 "carinski urad" pomeni upravno enoto carine, ki je pristojna za opravljanje carinskih formalnosti, in prostore ali druga mesta, ki jih v ta namen odobrijo pristojni organi;
E12/F25 "carinsko območje" pomeni območje, na katerem se uporablja carinska zakonodaja pogodbenice;
E13/F6 "odločba" pomeni posamično dejanje, s katerim carina odloči o zadevi, ki se nanaša na carinsko zakonodajo;
E14/F7 "deklarant" pomeni katero koli osebo, ki odda deklaracijo blaga ali v imenu katere se taka deklaracija blaga odda;
E15/F5 "datum zapadlosti" pomeni datum, ko dajatve in davki zapadejo v plačilo;
E16/F12 "dajatve in davki" pomenijo uvozne dajatve in davke in/ali izvozne dajatve in davke;
E17/F27 "pregled blaga" pomeni fizični pregled blaga, ki ga opravi carina, s katerim se prepriča, da so narava, poreklo, stanje, količina in vrednost blaga skladni s podatki, navedenimi v deklaraciji blaga;
E18/F13 "izvozne dajatve in davki" pomenijo carinske dajatve in vse druge dajatve, davke ali takse, ki se pobirajo pri izvozu ali v zvezi z izvozom blaga, ne vključujejo pa taks, katerihz znesek je omejen na višino približnih stroškov storitev, ki jih opravi carina, ali jih pobere v imenu drugega državnega organa;
E19/F8 "deklaracija blaga" pomeni izjavo, dano na način, ki ga predpiše carina, in v kateri zadevne osebe navedejo carinski postopek, ki naj se uporabi za blago, ter vse podatke, ki jih carina zahteva za njegovo izvedbo;
E20/F14 "uvozne dajatve in davki" pomenijo carinske dajatve in vse druge dajatve, davke ali takse, ki se pobirajo pri uvozu ali v zvezi z uvozom blaga, ne vključujejo pa taks, katerih znesek je omejen na višino približnih stroškov storitev, ki jih opravi carina, ali jih pobere v imenu drugega državnega organa;
E21/F1 "medsebojna upravna pomoč " pomeni dejanja, ki jih carinska uprava zaradi pravilne uporabe carinske zakonodaje ter zaradi preprečevanja, preiskave in zatiranja carinskih prekrškov opravi v imenu druge carinske uprave ali v sodelovanju z njo;E22/F21 "opustitev" pomeni, da carina ne ravna ali ne ukrepa v razumnem roku v zadevi, ki ji je pravilno predložena, kot to od nje zahteva carinska zakonodaja;
E23/F22 "oseba" pomeni fizične in pravne osebe, razen če smisel besedila ne zahteva drugače;
E24/F20 "prepustitev blaga" pomeni dejanje carine, s katerim dovoli, da se blago, ki se carini, da na razpolago zadevnim osebam;
E25/F24 "povračilo" pomeni celotno ali delno povrnitev dajatev in davkov, ki so bili plačani za blago, ter celotno ali delno odpustitev dajatev in davkov, ki še niso bili plačani;
E26/F17 "zavarovanje" pomeni zadostno zagotovilo carini, da bo obveznost do nje izpolnjena. Zavarovanje je "splošno", če se z njim zagotavlja izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz več dejanj;
E27/E26 "tretja stran" pomeni katero koli osebo, ki za račun druge osebe neposredno nastopa pred carino v zvezi z uvozom, izvozom, gibanjem ali hrambo blaga.
3. POGLAVJE
CARINJENJE IN DRUGE CARINSKE FORMALNOSTI
Pristojni carinski uradi
3.1 Standard
Carina določi carinske urade, pri katerih je mogoče predložiti ali cariniti blago. Pri določanju pristojnosti in lokacije ter delovnega časa teh uradov je treba zlasti upoštevati potrebe gospodarstva.
3.2 Standard
Na zahtevo zadevne osebe in iz razlogov, ki jih carina šteje za utemeljene, carina glede na razpoložljiva sredstva opravlja naloge za namene določenega carinskega postopka in prakse zunaj določenega delovnega časa ali zunaj carinskega urada. Kakršni koli stroški, ki jih zaračuna carina, morajo biti v mejah približnih stroškov opravljenih storitev.
3.3 Standard
Če sta carinska urada na skupnem mejnem prehodu, zadevni carinski upravi uskladita delovni čas in pristojnosti teh uradov.
3.4 Prehodni standard
Zadevni carinski upravi na skupnih mejnih prehodih izvajata skupne kontrole, kadar koli je to mogoče.
3.5 Prehodni standard
Kadar namerava carina na skupnem mejnem prehodu ustanoviti nov carinski urad ali spremeniti obstoječega, če je le mogoče, sodeluje s sosednjo carino pri ustanovitvi carinskega urada ob carinskem uradu druge države za lažje izvajanje skupnih kontrol.
Deklarant
(a) Osebe, ki so upravičene nastopati kot deklaranti
3.6 Standard
Z notranjo zakonodajo se določijo pogoji, pod katerimi je neka oseba upravičena nastopati kot deklarant.
3.7 Standard
Vsaka oseba s pravico do razpolaganja z blagom je upravičena nastopati kot deklarant.
(b) Obveznosti deklaranta
3.8 Standard
Deklarant je carini odgovoren za točnost posameznih podatkov, navedenih v deklaraciji blaga, ter za plačilo dajatev in davkov.
(c) Pravice deklaranta
3.9 Standard
Pred vložitvijo deklaracije blaga se deklarantu pod pogoji, kot jih lahko določi carina, dovoli, da:
(a) pregleda blago in
(b) odvzame vzorce.
3.10 Standard
Carina ne zahteva posebne deklaracije blaga za vzorce, ki so bili odvzeti pod carinskim nadzorom, če so ti vzorci vključeni v deklaraciji blaga , ki se nanaša na zadevno pošiljko.
Deklaracija blaga
(a) Oblika in vsebina deklaracije blaga
3.11 Standard
Vsebino deklaracije blaga predpiše carina. Papirna oblika deklaracije blaga ustreza vzorcu obrazca Združenih narodov.
Oblika deklaracije blaga, vložene po elektronski poti v postopku elektronskega carinjenja, temelji na mednarodnih standardih za elektronsko izmenjavo informaciji, predpisanih v priporočilih Sveta za carinsko sodelovanje o informacijski tehnologiji.
3.12 Standard
Carina omeji podatke, ki jih mora vsebovati deklaracija blaga, samo na tiste podatke, ki jih šteje za potrebne za določitev in pobiranje dajatev in davkov, izdelavo statističnih poročil ter uporabo carinske zakonodaje.
3.13 Standard
Kadar deklarant iz razlogov, ki jih carina šteje za utemeljene, nima na voljo vseh informacij, potrebnih za izpolnitev deklaracije blaga, se dovoli vložitev začasne ali nepopolne deklaracije blaga, če ta vsebuje posamezne podatke, ki jih carina šteje za potrebne, in se deklarant zaveže, da bo deklaracijo dopolnil v določenem roku.
3.14 Standard
Če carina sprejme začasno ali nepopolno deklaracijo blaga, se tarifna obravnava, ki naj se uporabi za blago, ne sme razlikovati od tiste, do katere bi bilo blago upravičeno, če bi bila že na začetku vložena popolna in točna deklaracija blaga.
S prepustitvijo blaga se ne sme odlašati, če je bilo predloženo zahtevano zavarovanje za zagotovitev pobiranja predpisanih dajatev in davkov.
3.15 Standard
Carina zahteva vložitev izvirnika deklaracije blaga in le najmanjše potrebno število izvodov.
(b) Dokumenti, ki se priložijo deklaraciji blaga
3.16 Standard
Carina zahteva, da se priložijo le tisti dokumenti, ki so potrebni zato, da se omogoči nadzor nad dejanjem in zagotovi izpolnitev vseh zahtev v zvezi z uporabo carinske zakonodaje.
3.17 Standard
Kadar določenih dokumentov, ki se priložijo, iz razlogov, ki jih carina šteje za utemeljene, ni mogoče vložiti skupaj s deklaracijo blaga, se dovoli naknadna predložitev teh dokumentov v določenem roku.
3.18 Prehodni standard
Carina dovoli vložitev dokumentov, ki se priložijo, po elektronski poti.
3.19 Standard
Carina ne zahteva prevoda posameznih podatkov v dokumentih, ki se priložijo, razen če je to potrebno za obdelavo deklaracije blaga.
Vložitev, sprejem in preverjanje deklaracije blaga
3.20 Standard
Carina dovoli vložitev deklaracije blaga pri katerem koli za to določenem carinskem uradu.
3.21 Standard
Carina dovoli vložitev deklaracije blaga po elektronski poti.
3.22 Standard
Deklaracija blaga se vloži med urami, ki jih določi carina.
3.23 Standard
Kadar notranja zakonodaja določa rok za vložitev deklaracije blaga, mora biti dovoljeni rok zadosten, da deklarantu omogoči izpolnitev deklaracije blaga in pridobitev zahtevanih dokumentov, ki se priložijo.
3.24 Standard
Na zahtevo deklaranta in iz razlogov, ki jih carina šteje za utemeljene, carina podaljša predpisani rok za vložitev deklaracije blaga.
3.25 Standard
Z notranjo zakonodajo se predvidi vložitev in sprejem ali preverjanje deklaracije blaga in dokumentov, ki se priložijo, pred prispetjem blaga.
3.26 Standard
Če carina ne more sprejeti deklaracije blaga, deklarantu navede razloge.
3.27 Standard
Carina dovoli deklarantu, da spremeni že vloženo deklaracijo blaga, če ob prejemu zahteve za spremembo še ni začela preverjati deklaracije ali pregledovati blaga.
3.28 Prehodni standard
Če carina prejme zahtevo po tem, ko je že začela preverjati deklaracijo blaga, deklarantu dovoli, da jo spremeni, če razloge, ki jih navede deklarant, šteje za utemeljene.
3.29 Prehodni standard
Deklarantu se dovoli, da umakne deklaracijo blaga in zaprosi za drug carinski postopek, če tako zahtevo predloži carini pred prepustitvijo blaga in carina razloge za to šteje za utemeljene.
3.30 Standard
Preverjanje deklaracije blaga se opravi ob sprejemu deklaracije blaga ali po njem, takoj ko je mogoče.
3.31 Standard
Zaradi preverjanja deklaracije blaga carina opravi le tista dejanja, ki jih šteje za bistvena za zagotovitev skladnosti s carinsko zakonodajo.
Posebni postopki za pooblaščene osebe
3.32 Prehodni standard
Pooblaščenim osebam, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih določi carina, vključno s tem, da so pri dosedanjem poslovanju ravnale v skladu s carinskimi zahtevami ter da imajo zadovoljive sisteme za vodenje evidenc o poslovanju, carina zagotovi:
– prepustitev blaga ob predložitvi najmanjšega števila informacij, potrebnih za prepoznavanje blaga, in dovoli naknadno vložitev dokončne deklaracije blaga,
– carinjenje blaga v poslovnih prostorih deklaranta ali na drugem mestu, ki ga določi carina,
in poleg tega v največji možni meri druge posebne postopke, kot so:
– možnost vložitve ene same deklaracije blaga za ves uvoz ali izvoz v določenem obdobju, kadar blago pogosto uvaža ali izvaža ista oseba,
– uporaba poslovnih evidenc pooblaščene osebe za lasten izračun dajatev in davkov, ki jih je treba plačati, in kadar je to primerno, za zagotovitev skladnosti z drugimi carinskimi zahtevami,
– možnost vložitve deklaracije blaga na podlagi vpisa v evidence pooblaščene osebe z naknadno vložitvijo dopolnilne deklaracije blaga.
Pregled blaga
(a) Čas, potreben za pregled blaga
3.33 Standard
Če se carina odloči za pregled deklariranega blaga, se pregled opravi v čim krajšem možnem času po sprejemu deklaracije blaga.
3.34 Standard
Pri določanju urnika pregledov carina daje prednost pregledu živih živali in hitro pokvarljivega blaga ter drugega blaga, katerega pregled je po mnenju carine nujno treba čim prej opraviti.
3.35 Prehodni standard
Če morajo blago pregledati drugi pristojni organi in tudi carina predvidi pregled, mora zagotoviti usklajenost pregledov in po možnosti sočasno izvedbo pregledov.
(b) Prisotnost deklaranta pri pregledu blaga
3.36 Standard
Carina obravnava zahteve deklaranta glede njegove prisotnosti ali prisotnosti njegovega zastopnika pri pregledu blaga. Razen v izjemnih okoliščinah carina takšnim zahtevam ugodi.
3.37 Standard
Carina lahko, če to šteje za koristno, zahteva od deklaranta, da je sam ali njegov zastopnik prisoten pri pregledu blaga, zato da ji zagotovi vso pomoč, potrebno za olajšanje pregleda.
(c) Odvzem vzorcev, ki ga opravi carina
3.38 Standard
Vzorci se odvzamejo samo, če to carina šteje za potrebno zaradi preverjanja tarifnega poimenovanja in/ali vrednosti deklariranega blaga ali zaradi zagotavljanja uporabe drugih določb notranje zakonodaje. Vzorci se odvzamejo v čim manjših količinah.
Napake
3.39 Standard
Carina napak ne kaznuje z občutnimi denarnimi kaznimi, če se prepriča, da gre za nenamerne napake in ne za goljufiv namen ali hudo malomarnost. Če to šteje za potrebno zaradi preprečevanja ponavljanja takšnih napak, lahko naloži denarno kazen, ki pa ne sme biti višja, kot je potrebno za ta namen.
Prepustitev blaga
3.40 Standard
Deklarirano blago se prepusti takoj, ko ga je carina pregledala ali ko se je odločila, da ga ne bo pregledala, če:
– ni odkrita nobena kršitev,
– so pridobljena vsa potrebna uvozna ali izvozna dovoljenja ali drugi dokumenti,
– so pridobljena vsa dovoljenja v zvezi z izvedbo zadevnega postopka in
– so plačane vse dajatve in davki ali če so izvedeni ustrezni ukrepi za zagotovitev plačila le-teh.
3.41 Standard
Carina prepusti blago, če se prepriča, da bo deklarant naknadno opravil vse formalnosti v zvezi s carinjenjem, pod pogojem, da deklarant predloži za carino sprejemljiv komercialni ali uradni dokument z osnovnimi podatki o zadevni pošiljki in če je bilo, kadar je to potrebno, predloženo zavarovanje za zagotovitev pobiranja predpisanih dajatev in davkov.
3.42 Standard
Kadar se carina odloči, da potrebuje laboratorijske analize vzorcev, natančne tehnične dokumente ali izvedenska mnenja, blago prepusti, preden so znani rezultati takšnih pregledov, če je bilo predloženo kakršno koli potrebno zavarovanje in če se prepriča, da za blago ne veljajo prepovedi ali omejitve.
3.43 Standard
Kadar se ugotovi kršitev, carina blago prepusti, preden je dokončano upravno ali pravno dejanje, pod pogojem, da za blago ni predpisan zaseg ali odvzem ali lago ni potrebno kot dokaz v nadaljnjem postopku in da deklarant plača dajatve in davke ter predloži zavarovanje za zagotovitev pobiranja kakršnih koli dodatnih dajatev in davkov ter denarnih kazni, ki so lahko naložene.
Odstop ali uničenje blaga
3.44 Standard
Če blago še ni bilo sproščeno v domačo porabo ali če je bil zanj uveden drug carinski postopek ter pod pogojem, da ni bil odkrit prekršek, se od zadevne osebe ne zahteva plačilo dajatev in davkov ali pa je upravičena do povračila le-teh:
– če se blago na njeno zahtevo odstopi v korist proračuna ali uniči ali razvrednoti za komercialne namene pod carinsko kontrolo, odvisno od odločitve carine. Vse s tem povezane stroške krije zadevna oseba,
– če se blago uniči ali nepovratno izgubi zaradi nesreče ali višje sile, pod pogojem, da se takšno uničenje ali izguba carini v zadostni meri pravilno utemelji,
– za primanjkljaje, ki so posledica narave blaga, pod pogojem, da se takšni primanjkljaji carini v zadostni meri pravilno utemeljijo.
Za odpadke ali ostanke, ki preostanejo po uničenju, je ob vnosu v domačo porabo ali izvozu treba plačati dajatve in davke, ki bi jih bilo treba plačati ob uvozu ali izvozu odpadkov ali ostankov v takem stanju.
3.45 Prehodni standard
Če carina blago, ki ni bilo deklarirano v predpisanem roku, ali blago, ki ga ni bilo mogoče prepustiti, čeprav ni bil odkrit noben prekršek, proda, se izkupiček od prodaje po odbitku dajatev in davkov ter vseh drugih taks in izdatkov, ki so nastali, izplača osebam, ki so do njega upravičene, ali če to ni mogoče, se ta izkupiček hrani določen čas, v katerem jim je na razpolago.
4. POGLAVJE
DAJATVE IN DAVKI
A. OBRAČUN, POBIRANJE IN PLAČILO DAJATEV IN DAVKOV
4.1 Standard
Z notranjo zakonodajo se določijo okoliščine, v katerih nastane obveznost plačila dajatev in davkov.
4.2 Standard
Z notranjo zakonodajo se določi rok za obračun predpisanih dajatev in davkov. Obračun se opravi čim prej po vložitvi deklaracije blaga ali po tem, ko je obveznost plačila nastala na drug način.
4.3 Standard
Z notranjo zakonodajo se opredelijo dejavniki, ki so podlaga za obračun dajatev in davkov ter pogoji za njihovo določanje.
4.4 Standard
Stopnje dajatev in davkov se objavijo v uradnih publikacijah.
4.5 Standard
Z notranjo zakonodajo se določi trenutek, ki ga je treba upoštevati pri določitvi stopenj dajatev in davkov.
4.6 Standard
Z notranjo zakonodajo se določijo možni načini plačila dajatev in davkov.
4.7 Standard
Z notranjo zakonodajo se določijo oseba oz. osebe, ki so odgovorne za plačilo dajatev in davkov.
4.8 Standard
Z notranjo zakonodajo se določita datum zapadlosti in kraj plačila.
4.9 Standard
Če se z notranjo zakonodajo določi, da je lahko datum zapadlosti plačila po prepustitvi blaga, mora biti ta datum določen tako, da nastopi vsaj deset dni po prepustitvi. Za obdobje med datumom prepustitve blaga in datumom zapadlosti se obresti ne zaračunajo.
4.10 Standard
Z notranjo zakonodajo se določi rok, v katerem lahko carina sprejme z zakonom določene ukrepe za izterjavo dajatev in davkov, ki niso bili pobrani do datuma zapadlosti.
4.11 Standard
Z notranjo zakonodajo se določijo obrestna mera, po kateri se zaračunajo obresti na znesek dajatev in davkov, ki niso bili pobrani do datuma zapadlosti, ter pogoji za zaračunavanje teh obresti.
4.12 Standard
Ko so dajatve in davki plačani, se plačniku izda potrdilo kot dokazilo o plačilu, razen če ne obstaja drugačno dokazilo o plačilu.
4.13 Prehodni standard
Z notranjo zakonodajo se določita najmanjša vrednost in/ali najmanjši znesek dajatev in davkov, pod katerim se ti ne pobirajo.
4.14 Standard
Če carina odkrije napake v deklaraciji blaga ali obračunu dajatev in davkov, zaradi katerih bo ali je bil znesek pobranih ali izterjanih dajatev in davkov nižji od zakonsko predpisanega zneska, jih popravi in pobere neplačani znesek. Če pa je ta znesek nižji od najmanjšega zneska, določenega z notranjo zakonodajo, ga carina ne pobere ali izterja.
B. ODLOG PLAČILA DAJATEV IN DAVKOV
4.15 Standard
Če se z notranjo zakonodajo predvidi odlog plačila dajatev in davkov, se določijo pogoji, pod katerimi se takšna olajšava odobri.
4.16 Standard
Odlog plačila se v možnem obsegu odobri brez zaračunavanja obresti.
4.17 Standard
Rok odloga plačila dajatev in davkov ne sme biti krajši od štirinajst dni.
C. POVRAČILO DAJATEV IN DAVKOV
4.18 Standard
Povračilo se odobri, če se ugotovi, da so bili dajatve in davki preveč zaračunani zaradi napake pri obračunu.
4.19 Standard
Povračilo se odobri za uvoženo ali izvoženo blago, za katero se ugotovi, da je blago z napako ali drugače ne ustreza specifikacijam, dogovorjenim ob uvozu ali izvozu, ter se vrne dobavitelju ali drugi osebi, ki jo imenuje dobavitelj, ob naslednjih pogojih:
– da se blago v državi uvoza ni obdelovalo, popravljalo ali uporabljalo in da se ponovno izvozi v primernem roku,
– da se blago v državi, v katero je bilo izvoženo, ni obdelovalo, popravljalo ali uporabljalo in da se ponovno uvozi v primernem roku.
Uporaba blaga pa ne preprečuje povračila, če je bila takšna uporaba nujno potrebna za ugotovitev napak na blagu ali drugih okoliščin, zaradi česar je bilo blago ponovno izvoženo ali uvoženo.
Razen možnosti ponovnega izvoza ali ponovnega uvoza se blago lahko odstopi v korist proračuna ali uniči ali razvrednoti za komercialne namene pod carinsko kontolo, odvisno od odločitve carine. Tak odstop ali uničenje ne sme povzročiti nobenih stroškov za proračun.
4.20 Prehodni standard
Če carina za blago, za katero je bil prvotno začet carinski postopek s plačilom dajatev in davkov, dovoli začetek drugega carinskega postopka, se preveč zaračunane dajatve ali davki povrnejo do zneska, ki ga je treba plačati za nov carinski postopek.
4.21 Standard
Odločitve o zahtevkih za povračilo se sprejmejo in pisno sporočijo zadevnim osebam brez nepotrebnega odlašanja, preveč zaračunani zneski pa se povrnejo čim prej po odobritvi zahtevkov.
4.22 Standard
Če carina ugotovi, da je preveč zaračunani znesek posledica napake carine pri obračunu dajatev in davkov, se povračilo opravi prednostno.
4.23 Standard
Če se določijo roki, po preteku katerih se zahtevki za povračilo ne sprejemajo več, morajo biti ti roki dovolj dolgi glede na različne okoliščine posameznih vrst primerov, v katerih je mogoče odobriti povračilo.
4.24 Standard
Povračilo se ne odobri, če je obravnavani znesek nižji od najmanjšega zneska, določenega v notranji zakonodaji.
5. POGLAVJE
ZAVAROVANJE
5.1 Standard
Z notranjo zakonodajo se navedejo primeri, v katerih je potrebno zavarovanje, in opredelijo oblike, v katerih je treba zagotoviti zavarovanje.
5.2 Standard
Carina določi znesek zavarovanja.
5.3 Standard
Vsaka oseba, ki je dolžna zagotoviti zavarovanje, mora imeti možnost izbire katere koli oblike zavarovanja pod pogojem, da je sprejemljiva za carino.
5.4 Standard
Kadar se tako določi z notranjo zakonodajo, carina ne zahteva zavarovanja, če se prepriča, da bo obveznost do carine izpolnjena.
5.5 Standard
Če se zavarovanje zahteva zaradi zagotovitve izpolnitve obveznosti, ki izhajajo iz carinskega postopka, carina sprejme splošno zavarovanje, zlasti od deklarantov, ki redno prijavljajo blago pri različnih uradih na carinskem območju.
5.6 Standard
Če je zavarovanje potrebno, mora biti znesek zavarovanja tako nizek, kot je mogoče, in glede na plačilo dajatev in davkov ne sme presegati zneska, ki bi ga bilo mogoče zaračunati.
5.7 Standard
Če je bilo zavarovanje zagotovljeno, se sprosti v najkrajšem možnem času po tem, ko se carina prepriča, da so bile obveznosti, zaradi katerih je bilo zahtevano zavarovanje, pravilno izpolnjene.
6. POGLAVJE
CARINSKA KONTROLA
6.1 Standard
Vsako blago, vključno s prevoznimi sredstvi, ki se vnese na carinsko območje ali iznese z njega, je predmet carinske kontrole ne glede na to, ali je zavezano dajatvam in davkom.
6.2 Standard
Carinska kontrola se omeji na to, kar je potrebno za zagotovitev skladnosti s carinsko zakonodajo.
6.3 Standard
Pri izvajanju carinske kontrole carina uporablja obvladovanje tveganja.
6.4 Standard
Carina uporablja analizo tveganja, da določi osebe in blago, ki jih je treba pregledati, vključno s prevoznimi sredstvi, ter obseg pregleda.
6.5 Standard
Za podporo pri obvladovanju tveganja carina sprejme strategijo za merjenje skladnosti s predpisi.
6.6 Standard
Sistemi carinske kontrole vključujejo kontrole na podlagi revizije.
6.7 Standard
Zaradi izboljšanja carinske kontrole si carina prizadeva za sodelovanje z drugimi carinskimi upravami in za sklepanje sporazumov o medsebojni upravni pomoči.
6.8 Standard
Zaradi izboljšanja carinske kontrole si carina prizadeva za sodelovanje z gospodarstvom in za sklepanje memorandumov o soglasju.
6.9 Prehodni standard
Zaradi izboljšanja carinske kontrole carina v največji možni meri uporablja informacijsko tehnologijo in elektronsko poslovanje.
6.10 Standard
Zaradi zagotavljanja skladnosti z carinskimi zahtevami carina ocenjuje komercialne sisteme gospodarskih subjektov, če ti sistemi vplivajo na carinske postopke.
7. POGLAVJE
UPORABA INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE
7.1 Standard
Carina uporablja informacijsko tehnologijo za podporo pri carinskih postopkih, kadar je stroškovno ugodna in učinkovita za carino in gospodarstvo. Carina določi pogoje za njeno uporabo.
7.2 Standard
Pri uvajanju računalniških sistemov carina uporablja ustrezne mednarodno sprejete standarde.
7.3 Standard
Informacijska tehnologija se v največji možni meri uvaja ob posvetovanju z vsemi neposredno zainteresiranimi strankami.
7.4 Standard
Z novo ali spremenjeno notranjo zakonodajo se predvidijo:
– načini elektronskega poslovanja kot alternativa dokumentaciji na papirju,
– elektronski načini in načini dokazovanja pristnosti na papirju,
– pravica carine, da zadrži informacije za lastno uporabo ter jih, kadar je primerno, z uporabo tehnik elektronskega poslovanja izmenja z drugimi carinskimi upravami in vsemi drugimi strankami, ki so upravičene po predpisih.
8. POGLAVJE
RAZMERJE MED CARINO IN TRETJIMI STRANMI
8.1 Standard
Zadevne osebe lahko izberejo, da s carino poslujejo neposredno ali tako, da imenujejo tretjo stran, da deluje v njihovem imenu.
8.2 Standard
Z notranjo zakonodajo se določijo pogoji, pod katerimi lahko oseba pri poslovanju s carino deluje za drugo osebo in v njenem imenu, in odgovornost tretjih strani do carine glede dajatev in davkov ter v primeru nepravilnosti.
8.3 Standard
Carinska dejanja, pri katerih se zadevna oseba odloči poslovati za svoj račun, se ne smejo obravnavati manj ugodno in zanje ne smejo veljati strožje zahteve kot carinska dejanja, ki jih za zadevno osebo opravlja tretja stran.
8.4 Standard
Oseba, imenovana kot tretja stran, ima v zadevah, ki se nanašajo na poslovanje s carino, enake pravice kot oseba, ki jo je imenovala.
8.5 Standard
Carina tretjim stranem omogoči sodelovanje pri uradnih posvetovanjih z gospodarstvom.
8.6 Standard
Carina določi okoliščine, v katerih ni pripravljena poslovati s tretjo stranjo.
8.7 Standard
Carina v pisni obliki obvesti tretjo stran o svoji odločitvi, da z njo ne bo poslovala.
9. POGLAVJE
INFORMACIJE, ODLOČITVE IN ODLOČBE, KI JIH IZDAJA CARINA
A. SPLOŠNE INFORMACIJE
9.1 Standard
Carina vsem zainteresiranim osebam zagotovi enostaven dostop do vseh tistih splošnih informacij, ki se nanašajo na carinsko zakonodajo.
9.2 Standard
Kadar je treba razpoložljive informacije spremeniti zaradi sprememb carinske zakonodaje, upravnih dogovorov ali zahtev, carina spremenjene informacije zagotovi dovolj vnaprej pred začetkom veljavnosti sprememb, da jih lahko zainteresirane osebe upoštevajo, razen če ni vnaprejšnje obveščanje izključeno.
9.3 Prehodni standard
Zaradi izboljšanja zagotavljanja informacij carina uporablja informacijsko tehnologijo.
B. POSEBNE INFORMACIJE
9.4 Standard
Na zahtevo zainteresirane osebe carina tako hitro in točno, kot je mogoče, zagotovi informacije v zvezi s posebnimi vprašanji, ki jih postavi zainteresirana oseba in se nanašajo na carinsko zakonodajo.
9.5 Standard
Carina daje ne le posebej zahtevane informacije, temveč tudi vse druge zadevne informacije, o katerih meni, da bi morala z njimi seznaniti zainteresirano osebo.
9.6 Standard
Pri dajanju informacij mora carina zagotoviti, da ne razkrije podrobnosti zasebne ali zaupne narave, ki zadevajo carino ali tretje strani, razen če takšnega razkritja ne zahteva ali dovoljuje notranja zakonodaja.
9.7 Standard
Če carina ne more dati informacij brezplačno, znesek, ki ga zaračuna, ne sme presegati približnih stroškov opravljenih storitev.
C. ODLOČITVE IN ODLOČBE
9.8 Standard
Na pisno zahtevo zadevne osebe carina svojo odločitev sporoči v pisni obliki v roku, ki ga določa notranja zakonodaja. Kadar je odločitev za zadevno osebo neugodna, se navedejo razlogi in pouk o pravici do pritožbe.
9.9 Standard
Na zahtevo zainteresirane osebe carina izdaja zavezujoče odločbe pod pogojem, da carina razpolaga z vsemi informacijami, ki jih šteje za potrebne.
10. POGLAVJE
PRITOŽBE V CARINSKIH ZADEVAH
A. PRAVICA DO PRITOŽBE
10.1 Standard
Z notranjo zakonodajo se zagotovi pravica do pritožbe v carinskih zadevah.
10.2 Standard
Pravico do pritožbe ima vsaka oseba, ki jo odločitev ali opustitev carine neposredno zadeva.
10.3 Standard
Osebi, ki jo odločitev ali opustitev carine neposredno zadeva, se po tem, ko predloži zahtevo carini, navedejo razlogi za takšno odločitev ali opustitev v roku, ki ga določa notranja zakonodaja. To ima lahko za posledico pritožbo ali pa ne.
10.4 Standard
Z notranjo zakonodajo se zagotovi pravica, da se najprej pritoži pri carini.
10.5 Standard
Če carina zavrne pritožbo, ima pritožnik pravico do nadaljnje pritožbe pri organu, ki je neodvisen od carinske uprave.
10.6 Standard
Na zadnji stopnji ima pritožnik pravico do pritožbe pri sodnem organu.
B. OBLIKA PRITOŽBE IN RAZLOGI ZANJO
10.7 Standard
Pritožbo je treba vložiti pisno in navesti razloge, na podlagi katerih je bila vložena.
10.8 Standard
Za vložitev pritožbe zoper odločitev carine se določi rok, ta pa mora pritožniku omogočiti dovolj časa za preučitev izpodbijane odločitve in pripravo pritožbe.
10.9 Standard
Kadar se pritožba vloži pri carini, ta ne zahteva samoumevno, da se skupaj s pritožbo vložijo morebitni dodatni dokazi, vendar v primernih okoliščinah omogoči razumen rok za vložitev takšnih dokazov.
C. OBRAVNAVA PRITOŽBE
10.10 Standard
Carina odloči o pritožbi, kakor hitro je mogoče, in o tem pisno obvesti pritožnika.
10.11 Standard
Če carina zavrne pritožbo, pisno navede razloge za to in pritožnika pouči o njegovi pravici do vložitve kakršne koli nadaljnje pritožbe pri upravnem ali neodvisnem organu ter o kakršnem koli roku za vložitev takšne pritožbe.
10.12 Standard
Če se pritožbi ugodi, carina izvrši svojo odločitev ali odločbo neodvisnega ali sodnega organa, kakor hitro je mogoče, razen v primerih, ko se zoper odločbo pritoži carina.
3. člen
Za izvajanje protokola skrbi Ministrstvo za finance - Carinska uprava Republike Slovenije.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 437-01/04-16/1
Ljubljana, dne 25. marca 2004
EPA 1128-III
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor
| Zadnja sprememba: 04/10/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |