Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI


ZAKON

O RATIFIKACIJI PROTOKOLA ZA USKLADITEV MEDNARODNE KONVENCIJE EUROCONTROL O SODELOVANJU ZA VARNOST ZRAČNE PLOVBE
Z DNE 13. DECEMBRA 1960 (MPEC)


1. člen

Ratificira se Protokol za uskladitev Mednarodne konvencije EUROCONTROL o sodelovanju za varnost zračne plovbe z dne 13. decembra 1960, podpisan v Bruslju, 27. junija 1997.

2. člen

Besedilo protokola se v izvirniku v slovenskem in v angleškem jeziku glasi:*




PROTOKOL
ZA USKLADITEV MEDNARODNE KONVENCIJE
EUROCONTROL O SODELOVANJU ZA VARNOST ZRAČNE PLOVBE
Z DNE 13. DECEMBRA 1960
-------------------------------------



ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE,
REPUBLIKE AVSTRIJE,
KRALJEVINE BELGIJE,
REPUBLIKE BOLGARIJE,
REPUBLIKE CIPER,
REPUBLIKE HRVAŠKE,
KRALJEVINE DANSKE,
KRALJEVINE ŠPANIJE,
REPUBLIKE FRANCIJE,
ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,
HELENSKE REPUBLIKE,
REPUBLIKE MADŽARSKE,
IRSKE,
REPUBLIKE ITALIJE,
VELIKEGA VOJVODSTVA LUKSEMBURG,
REPUBLIKE MALTE,
KNEŽEVINE MONAKO,
KRALJEVINE NORVEŠKE,
KRALJEVINE NIZOZEMSKE,
REPUBLIKE PORTUGALSKE,
ROMUNIJE,
SLOVAŠKE REPUBLIKE ,
REPUBLIKE SLOVENIJE,
KRALJEVINE ŠVEDSKE,
ŠVICARSKE KONFEDERACIJE,
ČEŠKE REPUBLIKE,
REPUBLIKE TURČIJE,


upoštevaje, da razvoj zračnega prometa, potreba po poenotenju ukrepov nacionalne politike posameznih evropskih držav na evropsko raven in tehnološki razvoj zračnega prometa terjajo revizijo Mednarodne konvencije EUROCONTROL o sodelovanju za varnost zračne plovbe z dne 13. decembra 1960, dopolnjene s Protokolom z dne 12. februarja 1981 zaradi ustanovitve enovitega evropskega sistema upravljanja zračnega prometa za nadzor splošnega zračnega prometa v evropskem zračnem prostoru na letališčih in okoli njih;

upoštevaje, da bi bilo zaželeno okrepiti sodelovanje med državami v okviru EUROCONTROL-a zaradi učinkovite organizacije in varnega upravljanja zračnega prostora za civilne in za vojaške uporabnike, ki bi temeljilo na osnovnem načelu, da je treba z vidika uporabnikov zračnega prostora slednjega obravnavati kot nedeljiv sistem predvsem z oblikovanjem enotne politike, ciljev, načrtov, standardov in specifikacij, vključno z enotno politiko preletnih pristojbin ob posvetovanju z uporabniki storitev zračnega prometa in ustreznem upoštevanju obrambnih interesov;

upoštevaje potrebo, da bi vsem uporabnikom zračnega prostora zagotovili kar največjo učinkovitost ob najnižjih stroških v skladu z zahtevano stopnjo varnosti in s potrebo po zmanjšanju škodljivih učinkov na okolje na najmanjšo možno mero z usklajevanjem in povezavo služb, ki so pristojne za vodenje zračnega prometa v Evropi;

upoštevaje, da pogodbenice priznavajo potrebo po harmonizaciji in integraciji svojih sistemov za upravljanje zračnega prometa, da bi vzpostavile enovit evropski sistem upravljanja zračnega prometa;

upoštevaje pomembnost lokalnih pobud pri upravljanju zračnega prometa, zlasti na ravni letališč;

upoštevaje, da delovanje enotnega sistema preletnih pristojbin z doslednim upoštevanjem smernic, ki jih je priporočila Mednarodna organizacija civilnega letalstva, zlasti kar zadeva nepristranskost in javnost, sestavlja finančno osnovo enovitega evropskega sistema za upravljanje zračnega prometa in poenostavlja posvetovanje z uporabniki;

upoštevaje, da EUROCONTROL za pogodbenice pomeni organ za sodelovanje na področju upravljanja zračnega prometa;

v želji, da bi razširile in okrepile sodelovanje z evropskimi ali mednarodnimi ustanovami, ki imajo interes pri opravljanju nalog, zaupanih EUROCONTROL-u, da bi povečali njegovo učinkovitost;

upoštevaje torej, da bi bilo smotrno vzpostaviti mednarodni sistem za upravljanje zračnega prometa, ki bo deloval onkraj ozemeljskih omejitev posamezne pogodbenice v celotnem zračnem prostoru, ki ga konvencija zajema;

upoštevaje, da je za pogodbenice pomembno Organizaciji zagotoviti pravna sredstva, ki so pomembna za izpolnitev njenih nalog, zlasti pri izterjavi preletnih pristojbin in pri upravljanju pretoka zračnega prometa;

priznavajoč, da bo k varnemu in učinkovitemu uresničevanju nalog Organizacije prispevalo, kjer je v praksi izvedljivo, ločevanje funkcije sprejemanja predpisov od od funkcije opravljanja storitev;

v želji spodbuditi druge evropske države, da postanejo članice te mednarodne organizacije;

sklenejo, kot sledi:

I. člen

Mednarodna konvencija EUROCONTROL o sodelovanju za varnost zračne plovbe z dne 13. decembra 1960, ki je bila dopolnjena s Protokolom z dne 6. julija 1970, ta pa je bil dopolnjen s Protokolom z dne 21. novembra 1978, vse to pa s Protokolom z dne 12. februarja 1981, v nadaljevanju "konvencija", se s tem nadomesti s priloženim prečiščenim besedilom konvencije, ki vključuje besedilo konvencije, ki še velja, in dopolnila, ki jih je sprejela Diplomatska konferenca dne 27. junija 1997.

II. člen

1. Ta protokol je na voljo za podpis vsem državam pogodbenicam konvencije 27. junija 1997.

Prav tako bo pred dnem, ko začne veljati, na voljo za podpis vsem drugim državam, ki so bile povabljene na Diplomatsko konferenco, ki je ta protokol sprejela, in kateri koli drugi državi, ki jo je Stalna komisija pooblastila, da ga podpiše s soglasnim sklepom Stalne komisije.

2. Ta protokol se ratificira, sprejme ali odobri. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri Vladi Kraljevine Belgije.

3. Ta protokol začne veljati 1. januarja 2000, če ga do tega datuma vse države pogodbenice konvencije ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo. Če ta pogoj ni izpolnjen, protokol začne veljati bodisi 1. julija ali 1. januarja po datumu deponiranja zadnje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi, glede na to, ali je ta listina deponirana v prvi ali v drugi polovici leta.

4. Če ta protokol podpiše država, ki ni pogodbenica konvencije in katere listina o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponira po datumu, ko ta protokol začne veljati, bo le-ta za zadevno državo začel veljati prvi dan drugega meseca po deponiranju te listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.

5. Vsaka država, ki podpiše ta protokol, a ni pogodbenica konvencije, postane podpisnica konvencije, s tem ko ta protokol ratificira, sprejme ali odobri.

6. Vlada Kraljevine Belgije obvesti vlade drugih držav pogodbenic konvencije in vse druge države podpisnice tega protokola o vsakem podpisu, vsakem deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi in o vsakem datumu začetka veljavnosti tega protokola v skladu s 3. in 4. odstavkom zgoraj.

III. člen

Ko ta protokol začne veljati, se protokol z dne 6. julija 1970, ki je bil dopolnjen s Protokolom z dne 21. novembra 1978 in z XXXVIII. členom Protokola z dne 12. februarja 1981, nadomesti s Prilogo III (z naslovom "Davčne določbe") k priloženi prečiščeni verziji besedila konvencije.

IV. člen

Ko ta protokol začne veljati, preneha veljati Večstranski sporazum o pristojbinah na zračnih poteh z dne 12. februarja 1981 in ga nadomestijo ustrezne določbe priložene prečiščenega besedila konvencije, vključno z njeno Prilogo IV (z naslovom: "Določbe, ki se nanašajo na enotni sistem preletnih pristojbin").

V. člen

Vlada Kraljevine Belgije ta protokol registrira pri Generalnem sekretarju Združenih narodov v skladu s 102. členom Listine Združenih narodov in pri Svetu Mednarodne organizacije civilnega letalstva v skladu s 83. členom Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu, podpisane v Čikagu 7. decembra 1944.



V POTRDITEV TEGA so podpisani pooblaščenci, ki so izkazali svoja pooblastila, za katera je bilo ugotovljeno, da so v skladu s pravili, podpisali ta protokol.

SESTAVLJENO v Bruslju 27. junija 1997 v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, madžarskem, nemškem, nizozemskem, norveškem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in turškem jeziku v enem samem izvirniku, ki se deponira v arhivu Vlade Kraljevine Belgije, ki vladam drugih držav podpisnic pošlje overjene kopije. V primeru neskladnosti velja besedilo v francoskem jeziku.


PREČIŠČENO BESEDILO, KI VKLJUČUJE VELJAVNA BESEDILA OBSTOJEČE KONVENCIJE IN DOPOLNILA, KI JIH JE SPREJELA
DIPLOMATSKA KONFERENCA DNE 27. JUNIJA 1997


PREČIŠČENO BESEDILO IZVEDBENIH POGOJEV KONVENCIJE


1. člen

1. Da bi dosegle harmonizacijo in integracijo za vzpostavitev enotnega Evropskega sistema za upravljanje zračnega prometa, pogodbenice soglašajo, da bodo še naprej krepile sodelovanje in razvijale enotne dejavnosti na področju zračne plovbe ob ustreznem upoštevanju obrambnih potreb in omogočanju kar največje svobode vsem uporabnikom zračnega prostora v skladu z zahtevami varnosti pri zagotavljanju racionalnih storitev zračnega prometa in ob upoštevanju potrebe po kar največjem zmanjševanju vplivov na okolje, kjer je to operativno, tehnično in ekonomsko izvedljivo.

Doseganje teh ciljev ne sme vplivati na načelo, da ima vsaka država popolno in izključno suverenost nad zračnim prostorom nad svojim ozemljem, niti na možnost vsake države, da postavlja pogoje v zvezi z varnostjo in zračno obrambo v svojem nacionalnem zračnem prostoru.

S tem namenom se dogovorijo:

(a) da bodo določale evropsko politiko na področju upravljanja zračnega prometa, vključno z opredelitvijo strategije in programov, katerih cilj je povečevati zmogljivost, ki je potrebna za izpolnjevanje zahtev vseh civilnih in vojaških uporabnikov na racionalen način z ohranitvijo zahtevane stopnje varnosti;

(b) da se bodo zavezale vzpostaviti posebne cilje, kar zadeva učinkovitost in racionalnost vodenja operacij zračnega prometa v svojih letalskih informativnih območjih, kot so navedena v Prilogi II k tej konvenciji, s katerim so se države na podlagi ustreznih določb Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu sporazumele o opravljanju storitev zračnega prometa ne glede na načela prostega gibanja v zračnem prostoru, za katerega ne velja suverenost države, ki izhaja iz konvencij, mednarodnih sporazumov in pravil ali načel običajnega mednarodnega javnega prava;

(c) da bodo vključile mehanizme za preverjanje zmogljivosti zračnega prometa in sistem za določanje ciljev;

(d) uresničevale skupen načrt usklajevanja in delovanja storitev in naprav zračne plovbe v Evropi;

(e) da bodo sprejele in izvajale enotne standarde in specifikacije;

(f) da bodo harmonizirale predpise o storitvah zračnega prometa;

(g)da bodo razvijale razpoložljivo zmogljivost za zadovoljevanje potreb zračnega prometa in zagotovile njeno kar najučinkovitejšo uporabo s skupno ustanovitvijo, delovanjem in razvojem enotnega evropskega sistema za upravljanje pretoka zračnega prometa v okviru uvedbe enovitega evropskega sistema za upravljanje zračnega prometa (ATM);

(h) spodbujale enotna naročila sistemov in naprav zračnega prometa,

(i) da bodo izvajale enotno politiko določanja in zaračunavanja pristojbin za uporabnike naprav in storitev zračne plovbe med poletom, v nadaljnjem besedilu: "preletne pristojbine";

(j) da bodo izvajale politiko, ločeno od zagotavljanja storitev, večstranskega razvoja in harmonizacije varnostnih predpisov na področju upravljanja zračnega prometa v okviru celovitega sistema letalske varnosti;

(k) da bodo sodelovale pri projektiranju, izvajanju in nadziranju globalnega satelitskega navigacijskega sistema;

(l) da bodo poiskale nove možnosti za enotno delovanje na področju projektiranja, izvajanja, opravljanja nadzora ali delovanja sistemov in storitev zračne plovbe;

(m) v okviru koncepta "povezovalnih postopkov" (gate-to-gate) bodo razvijale splošno politiko in ustrezen, učinkovit in racionalen proces strateške zasnove in načrtovanja zračnih poti in zračnega prostora.

2. Za ta namen ustanavljajo “Evropsko organizacijo za varnost zračne plovbe (EUROCONTROL)”, v nadaljevanju “Organizacijo”, ki deluje v sodelovanju z državnimi civilnimi in vojaškimi organi ter organizacijami uporabnikov. Organizacijo sestavljajo trije organi:

(a)Generalna skupščina je organ, pristojen za oblikovanje in odobritev splošne politike Organizacije, vključno z:

(i) enotno politiko preletnih pristojbin in dejavnostmi Organizacije v zvezi z drugimi pristojbinami;

(ii) preverjanjem zmogljivosti in funkcijami ocenjevanja, ki jih opravlja Organizacija;

(iii) določanjem ciljev Organizacije, vključno s sprejemanjem standardov, načrtovanjem, izvajanjem in varnostno ureditvijo,

(iv) tehnično in finančno selekcijo glavnih okvirnih programov sodelovanja;

(v) zunanjimi odnosi z državami in organizacijami ter prošnjami za pristop k tej konvenciji.

(b) Svet je organ, pristojen za izvajanje odločitev Generalne skupščine in na podlagi pooblastil, vseh ukrepov, ki veljajo in so obvezujoči za vse pogodbenice, in za nadziranje dela Agencije;

(c) Agencija, katere statut je sestavni del Priloge I k tej konvenciji, je organ, ki mu je zaupano izvajanje nalog Organizacije v skladu z določbami naslednjih členov te konvencije in nalog, ki mu jih je naložila Generalna skupščina ali Svet, in sicer da predlaga ustrezne predloge in uporabi tehnične in finančne
vire ter osebje za uresničevanje zapisanih ciljev.

3. Sedež Organizacije je v Bruslju.

2. člen

1. Organizacija opravlja naslednje naloge:

(a) razvija in potrjuje podrobne načrte harmonizacije in integracije storitev in sistemov zračnega prometa pogodbenic, zlasti sistemov zračne plovbe na letališčih in v zraku zaradi vzpostavitve enovitega evropskega sistema za upravljanje zračnega prometa;

(b) usklajuje izvedbene načrte pogodbenic, da bi zagotovila približevanje enovitemu evropskemu sistemu za upravljanje zračnega prometa;

(c) v imenu pogodbenic preverja in usklajuje zadeve na področju zračne plovbe, ki jih proučujejo Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO) in druge mednarodne organizacije, ki se ukvarjajo s civilnim letalstvom, ter usklajuje in tem organom predlaga dopolnitve ali predloge;

(d) določa, načrtuje, razvija, vrednoti in organizira izvajanje enovitega evropskega sistema za upravljanje zračnega prometa;

(e) razvija in izvaja enotni evropski sistem za upravljanje pretoka zračnega prometa v skupnem mednarodnem centru v okviru pododstavka (d) zgoraj;

(f) razvija, sprejema in preverja enotne standarde, specifikacije in postopke v okviru sistemov in storitev upravljanja zračnega prometa;

(g) razvija in potrjuje postopke v skladu s strategijo enotnih naročil sistemov in naprav zračnega prometa;

(h) usklajuje programe pogodbenic za raziskave in razvoj na področju novih tehnologij zračne plovbe, zbira in razpošilja njihove rezultate ter spodbuja in opravlja skupne študije, poskuse in uporabne raziskave, pa tudi tehnični razvoj na tem področju;

(i) vzpostavi neodvisen sistem za preverjanje zmogljivosti, ki se nanaša na vse vidike upravljanja zračnega prometa, vključno s politiko in načrtovanjem, varnostnim upravljanjem na letališčih in okoli njih ter v zračnem prostoru, kakor tudi finančne in gospodarske vidike opravljenih storitev, in določi cilje, ki se nanašajo vse te vidike;

(j) proučuje in spodbuja ukrepe za izboljšanje finančne in splošne učinkovitosti na področju zračne plovbe;

(k) razvija in potrjuje enotna merila, postopke in načine za zagotovitev kar največje učinkovitosti in kakovosti sistemov za upravljanje zračnega prometa in storitev zračnega prometa;

(l) razvija predloge za harmonizacijo evropskih predpisov o storitvah zračnega prometa;

(m) podpira izboljšanje učinkovitosti in prožnosti pri uporabi zračnega prostora med civilnimi in vojaškimi uporabniki;

(n) razvija in potrjuje usklajeno ali enotno politiko za izboljšanje upravljanja zračnega prometa na letališčih in okoli njih;

(o) razvija in potrjuje enotna merila za izbiro in enotno politiko usposabljanja, pridobivanja licenc in preverjanja znanja zaposlenih v storitvah zračnega prometa;

(p) razvija, oblikuje in izvaja elemente prihodnjega enotnega evropskega sistema, ki so ji ga zaupale pogodbenice;

(q) oblikuje, obračunava in pobira preletne pristojbine za pogodbenice, ki so vključene v enoten sistem preletnih pristojbin po Prilogi IV;

(r) določa in izvaja mehanizem za večstranski razvoj in harmonizacijo varnostne ureditve na področju upravljanja zračnega prometa;

(s) izvaja katere koli druge naloge, ki so povezane z načeli in cilji te konvencije.

2. Na zahtevo ene ali več pogodbenic in na podlagi posebnega sporazuma ali sporazumov med Organizacijo in zadevnimi pogodbenicami lahko Organizacija:

(a) pomaga tem pogodbenicam pri načrtovanju, opredelitvi in postavitvi sistemov in storitev zračnega prometa;

(b) zagotavlja in opravlja v celoti ali delno storitve in upravlja naprave zračnega prometa za te pogodbenice;

(c) pomaga tem pogodbenicam pri oblikovanju, obračunavanju in pobiranju pristojbin, ki jih te nalagajo uporabnikom storitev zračne plovbe in ki niso vključene v Prilogo IV te konvencije.

3. Organizacija lahko:

(a) sklepa posebne sporazume z nepogodbenicami, ki so zainteresirane za sodelovanje pri uresničevanju nalog iz 1. odstavka 2. člena;

(b) na zahtevo nepogodbenic ali drugih mednarodnih organizacij zanje opravlja katere koli druge naloge iz tega člena na podlagi posebnih sporazumov med Organizacijo in zadevnimi pogodbenicami.

4. Organizacija zagotavlja, da se, kolikor je v praksi izvedljivo, njene funkcije opravljanja storitev, zlasti tistih po pododstavkih (e), (g), (p) in (q) 1. odstavka 2. člena, 2. odstavka 2. člena in pododstavka (b) 3. odstavka 2. člena, uresničujejo neodvisno od njene funkcije sprejemanja predpisov.

5. Za olajšanje opravljanja svojih nalog lahko Organizacija na podlagi odločitve Generalne skupščine ustanovi podjetja, za katera veljajo posebni členi združevanja, ki temeljijo bodisi na mednarodnem javnem pravu ali na notranji zakonodaji pogodbenice, ali pridobi večinski lastninski delež v takih podjetjih.

3. člen

1. Ta konvencija velja za storitve zračne plovbe na zračnih poteh, s tem povezane storitve ob pristajanju in vzletanju ter storitve zračnega prometa na letališčih v letalskih informativnih območjih, navedenih v Prilogi II.

2. (a) Vsako dopolnilo, ki ga želi pogodbenica vključiti v seznam letalskih informativnih območij v Prilogi II, mora Generalna skupščina sprejeti s soglasjem vseh glasujočih, če bi to dopolnilo povzročilo spremembo meja zračnega prostora po tej konvenciji.

(b) Vsako dopolnilo, ki take spremembe ne povzroči, mora zadevna pogodbenica kljub temu sporočiti Organizaciji.

3. Za namene te konvencije izraz "zračni promet" zajema civilne zrakoplove in tiste vojaške, carinske in policijske zrakoplove, ki se ravnajo po postopkih Mednarodne organizacije civilnega letalstva.

Na podlagi posebnega sporazuma iz pododstavka (b) 2. odstavka 2. člena lahko pogodbenica zahteva, da se izraz "zračni promet" uporablja za drug zračni promet, ki poteka na njenem ozemlju.

4. člen

Organizacija je pravna oseba. Na ozemlju pogodbenic ima največjo pravno sposobnost, ki jo za pravne osebe dovoljuje notranje pravo; med drugim ima pravico pridobiti in prenašati lastništvo premičnin in nepremičnin in nastopati kot stranka na sodišču. Razen v primerih, ko ta konvencija ali priloženi statut navajata drugače, jo zastopa Agencija, ki deluje v njenem imenu. Agencija upravlja premoženje Organizacije.

5. člen

1. Generalno skupščino sestavljajo predstavniki pogodbenic na ministrski ravni. Vsaka pogodbenica lahko imenuje več delegatov, zlasti zaradi zastopanja interesov tako civilnega letalstva kot nacionalne obrambe, vendar ima samo en glas.

2. Svet sestavljajo predstavniki pogodbenic na ravni generalnih direktorjev za civilno letalstvo. Vsaka pogodbenica lahko imenuje več delegatov, zlasti zaradi zastopanja interesov tako civilnega letalstva kot nacionalne obrambe, vendar ima samo en glas.

3. Za zadeve, povezane z enotnim sistemom preletnih pristojbin, Generalno skupščino in Svet sestavljajo predstavniki pogodbenic, ki so vključene v enotni sistem preletnih pristojbin pod pogoji, določenimi v Prilogi IV.

4. Predstavnike mednarodnih organizacij, ki lahko prispevajo k delu Organizacije, Generalna skupščina ali Svet povabi, kadar je to primerno, da kot opazovalci sodelujejo v organih Organizacije.

6. člen

1. Generalna skupščina sprejema odločitve, ki zadevajo pogodbenice, Svet in Agencijo, zlasti v primerih, navedenih v pododstavku (a) 2. odstavka 1. člena.
Poleg tega Generalna skupščina:

(a) imenuje generalnega direktorja Agencije na priporočilo Sveta;

(b) ima pravico, da se v imenu Organizacije obrne na Stalno arbitražno sodišče v Haagu za primere, navedene v 34. členu;

(c) določi načela, ki veljajo za delovanje enotnega evropskega sistema za upravljanje pretoka zračnega prometa, omenjenega v pododstavku (e) 1. odstavka 2. člena;

(d) odobri dopolnila k Prilogi I v skladu s pogoji glasovanja, določenimi v 1. odstavku 8. člena;

(e) odobri dopolnila k Prilogama II in IV v skladu s pogoji glasovanja v 3. odstavku 8. člena;

(f) občasno pregleda naloge Organizacije.

2. Pri oblikovanju enotne politike preletnih pristojbin Generalna skupščina med drugim:

(a) uvaja načela za ocenjevanje stroškov, ki jih pogodbenice in Organizacija zaračunavajo uporabnikom za opravljene preletne storitve in uporabo naprav za zračno plovbo;

(b) določi način izračuna preletnih pristojbin;



(c) določi načela glede oprostitve plačila preletnih pristojbin in se lahko tudi odloči, da za nekatere kategorije preletov, ki so na ta način oproščeni plačila preletnih pristojbin po Prilogi IV, stroške, ki nastanejo v zvezi s preletnimi storitvami in napravami zračne plovbe, plačajo neposredno pogodbenice same;

(d) odobri poročila Sveta, ki se nanašajo na preletne pristojbine.

3. Generalna skupščina lahko:

(a) Svetu predloži v pregled katero koli zadevo, ki je v njeni pristojnosti;

(b) kadar je potrebno, pooblasti Svet za odločanje o zadevah, ki sodijo v njeno splošno pristojnost, kot so navedene v pododstavku (a) 2. odstavka 1. člena;

(c) ustanovi druge pomožne organe, za katere meni, da so potrebni.

7. člen

1. Svet na podlagi pooblastil, ki mu jih podeljuje ta konvencija, lahko sprejema odločitve v zvezi s pogodbenicami pri nalogah, ki jih navaja 1. odstavek 2. člena.

2. Svet na podlagi nadzornih pooblastil, ki mu jih v zvezi z Agencijo podeljuje ta konvencija:

(a) potrjuje po posvetu z organizacijami, ki zastopajo uporabnike zračnega prostora in jih je Svet priznal, petletne in letne delovne programe Agencije, ki mu jih ta predloži za uresničevanje nalog iz 2. člena, skupaj s petletnim finančnim načrtom in proračunom, vključno s finančnimi obveznostmi, poročilom Agencije o dejavnosti in poročili, predloženimi v skladu s pododstavkom (c) 2. odstavka 2. člena, 3. odstavkom 10. člena in 1. odstavkom 11. člena statuta Agencije;

(b) potrjuje načela, ki urejajo splošen ustroj Agencije;

(c) nadzira dejavnosti Agencije na področju pristojbin zračne plovbe;

(d) določa po posvetu z organizacijami, ki zastopajo uporabnike zračnega prostora in jih je Svet priznal, splošne pogoje delovanja enotnega evropskega sistema za upravljanje pretoka zračnega prometa iz pododstavka (e) 1. odstavka 2. člena, ob doslednem upoštevanju pravic, ki jih uživajo države v zvezi z upravljanjem svojega zračnega prostora. Ti splošni pogoji med drugim določajo pravila, ki se uporabljajo, in postopke za evidentiranje nespoštovanja teh pravil;

(e) izdaja navodila Agenciji na podlagi njenih rednih poročil ali kadar koli se mu to zdi potrebno za uresničevanje nalog, zaupanih Agenciji, in odobri dogovore o sodelovanju med Agencijo in zadevnimi nacionalnimi organizacijami, da Agenciji omogoči sprožanje ustreznih predlogov;

(f) imenuje na predlog generalnega direktorja podjetje za revizorsko svetovanje, ki pomaga revizorskemu odboru pri preverjanju stanja vseh prejemkov in odhodkov;

(g) za storitve Agencije lahko zahteva upravni in tehnični nadzor;

(h) generalnemu direktorju podeli pravico do razpolaganja s proračunom;

(i) odobri imenovanje generalnega direktorja, ki so ga predlagali direktorji Agencije;

(j) odobri statut generalnega direktorja, kadrovski pravilnik, finančne predpise in predpise o pogodbah;

(k) lahko izdaja dovoljenja za pogajanja Agencije o posebnih sporazumih iz 2. člena, sprejme sporazume, ki so bili predmet pogajanj pred njihovo predložitvijo Generalni skupščini v odobritev, ali sklene takšne sporazume v primerih, ko je Svet dobil pooblastilo v skladu z določbami 3. odstavka 13. člena;

(l) odobri Pravilnik o varstvu podatkov;

(m) pri opravljanju nalog, določenih v pododstavku (f) 1. odstavka 2. člena, določi pravila in postopke, ki se uporabljajo za standarde, specifikacije in prakso sistemov ter storitev upravljanja zračnega prometa.

3. Svet ustanovi Komisijo za preverjanje zmogljivosti in Komisijo za varnostno ureditev. Ti komisiji pošiljata ustrezne predloge Svetu, agencijske službe, ki imajo potrebno stopnjo samostojnosti, pa jim dajejo administrativno podporo in pomoč.

4. Svet ustanovi Stalni civilno-vojaški odbor.

5. Svet ustanovi Revizorski odbor, ki mu lahko podeli naloge in za posebna področja dela tudi pooblastila.

6. Svetu lahko pomagajo drugi odbori za druga področja dejavnosti Organizacije.

7. Svet lahko zaupa naloge in za posebna področja dela tudi pooblastila Stalnemu civilno-vojaškemu odboru in drugim odborom, ki so nastali po začetku veljavnosti te konvencije. Takšno podeljevanje nalog ali pooblastil Svetu ne sme onemogočiti, da bi imel vsak trenutek možnost sprožiti določenih zadev v okviru svojih nalog splošnega nadzora.

8. člen

1. Odločitve, ki jih v zvezi s pogodbenicami sprejema Generalna skupščina, zlasti tiste na podlagi pododstavka (a) 2. odstavka 1. člena in prvega pododstavka 1. odstavka 6. člena, oziroma odločitve Sveta na podlagi pododstavka (b) 2. odstavka 1. člena in 1. odstavka 7. člena se potrdijo z večino glasov pod pogojem, da ta večina pomeni vsaj tri četrtine ponderiranih glasov glede na ponderiranje, določeno v 11. členu, in vsaj tri četrtine glasujočih pogodbenic.

To pravilo se uporablja tudi za odločitve v primerih, navedenih v pododstavkih (i), (p), (r) in (s) 1. odstavka 2. člena, 5. odstavku 2. člena, v pododstavkih ( a), (c) in (d) 1. odstavka 6. člena, 2. odstavku 6. člena, v (b) pododstavku 3. odstavka 6. člena, v (d), (j) in (k) pododstavkih 2. odstavka 7. člena, v 3., 6. in 7. odstavku 7. člena, 12. členu ter 2. in 3. odstavku 13. člena.

To pravilo se uporablja tudi za odločitve, sprejete v smislu 3. člena Priloge IV. Kadar se te odločitve nanašajo na razrede, tarife in pogoje izvajanja sistema preletnih pristojbin po pododstavku (c) 3. člena Priloge IV, ne veljajo za pogodbenico, ki je glasovala proti. V tem primeru ta pogodbenica predloži izjavo o svojih razlogih in ne sme omajati enotne politike, kot je opredeljena v 2. odstavku 6. člena.

2. Odločitve, ki jih v zvezi z Agencijo sprejema Generalna skupščina, zlasti tiste na podlagi pododstavkov (a) in (c) 2. odstavka 1. člena in 1. pododstavka prvega odstavka 6.člena, oziroma odločitve, ki jih sprejema Svet na podlagi pododstavkov (b) in (c) 2. odstavka 1. člena, se potrdijo z večino glasov pod pogojem, da ta večina predstavlja več kot polovico ponderiranih glasov glede na ponderiranje, določeno v 11. členu, in več kot polovico glasujočih pogodbenic. Pri posebno pomembnih zadevah, in kadar je vsaj ena tretjina pogodbenic upravičena do glasovanja, pomeni večina vsaj tri četrtine glasov namesto ene polovice.

To pravilo se uporablja tudi za odločitve v primerih, navedenih v pododstavku (b) 1. odstavka 6. člena, pododstavku (a) 3. odstavka 6. člena, pododstavkih (a), (b) in (c) 2. odstavka 7. člena in pododstavkov (e) do (i) 2. odstavka 7. člena, pododstavkov (l) in (m) 2. odstavka 7. člena, 2.odstavka 9. člena in 2. odstavka 10. člena.

3. Kljub temu se odločitve sprejemajo soglasno glede na prošnje za pristop k Organizaciji, kot to navaja 39. člen, in dopolnila k Prilogi II, razen v primeru, ki ga navaja pododstavek (b) 2. odstavka 3. člena, in k Prilogi IV, ter pogoje odstopa ali pristopa po 4 in 5. odstavku 36. člena ter 3. in 4. odstavku 38. člena.

4. Odločitve, ki jih sprejemata Generalna skupščina in Svet, so obvezujoče za pogodbenice in za Agencijo na podlagi določb 9. člena.

9. člen

1. Kadar pogodbenica obvesti Generalno skupščino ali Svet, da ji prevladujoči nacionalni razlogi, kot so interesi državne obrambe in varnosti, preprečujejo ravnati v skladu z odločitvami, sprejetimi z večino glasov, kot to določa 1. odstavek 8. člena zgoraj, lahko odstopi od teh odločitev, če v sporočilu Generalni skupščini ali Svetu razloži svoje razloge in da izjavo o tem, ali:

(a) se njen odstop nanaša na zadevo, glede katere ni ugovorov, da velja za druge pogodbenice, s tem da se razume, da pogodbenica, ki je odstopila, te odločitve ne bo izvajala ali pa jo bo izvajala samo deloma;

(b) se ta odstop nanaša na tako pomembno vprašanje nacionalne obrambe in varnosti, da do izvajanja te odločitve sploh ne sme priti, dokler se ne sprejme drugačna odločitev v skladu z dogovori, opisanimi v pododstavku (b) 2. odstavka spodaj.

2. (a) Če nastopijo okoliščine iz pododstavka (a) 1. odstavka zgoraj, mora generalni direktor posredovati Generalni skupščini ali Svetu vsaj letna poročila, iz katerih bo razvidno napredovanje k takšni situaciji, v kateri nobena pogodbenica ne bo odstopila.

(b) Če nastopijo okoliščine iz pododstavka (b) 1. odstavka zgoraj, je treba odložiti izvajanje te odločitve in jo v roku, ki ga je treba še določiti, predložiti Generalni skupščini, ki sprejme ponovno odločitev, četudi je prvotno odločitev sprejel Svet. Če se na podlagi tega ponovnega proučevanja zgodi, da druga odločitev potrdi prvo, lahko pogodbenica od tega odstopi pod pogoji, določenimi v pododstavku (a) 1. odstavka zgoraj. Generalna skupščina v obdobju, ki ni daljše od enega leta, preveri prvotno odločitev.

3. V vojni ali sporu določbe te konvencije ne vplivajo na svobodno ravnanje katere koli prizadete pogodbenice. Isto načelo velja za krizno stanje ali izredne razmere. Predvsem pa lahko vsaka pogodbenica začasno privzame odgovornost nad delom ali celoto storitev zračnega prometa v zračnem prostoru, ki je pod njenim nadzorom, v primeru prevladujočih nacionalnih interesov, zlasti na področju obrambe. Evropska arhitektura sistema za upravljanje zračnega prometa bi morala omogočiti učinkovit prevzem teh storitev v skladu z zahtevami pogodbenic.

10. člen

1. Letni prispevek vsake pogodbenice v proračun se določi za vsako proračunsko leto v skladu z naslednjim pravilom:

(a) prvotnih 30 % prispevkov se izračuna sorazmerno z vrednostjo bruto domačega proizvoda pogodbenice, kot je določeno v 2. odstavku spodaj;

(b) nadaljnjih 70 % prispevkov se izračuna sorazmerno z vrednostjo stroškovne osnove naprav zračnih poti pogodbenice, kot je določeno v 3. odstavku spodaj.

2. Bruto domači proizvod, ki se uporablja za izračun, je vzet iz statistike, ki jo vodi Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj - če pa ta nima podatkov, pa iz podatkov drugega organa, ki je enako zanesljiv in ki ga s sklepom določi Svet - tako, da se izračuna aritmetično povprečje zadnjih treh let, za katera so ti podatki na voljo. Vrednost bruto domačega proizvoda se izračuna na podlagi faktorja stroškov in tekočih cen, izraženih v ustrezni evropski obračunski enoti.

3. Stroškovna osnova naprav zračnih poti, ki se uporablja za izračun, pomeni stroškovno osnovo predzadnjega leta pred zadevnim obračunskim letom.


11. člen

1. Ponderiranje, omenjeno v 8. členu, se opravi po naslednji tabeli:

Letni prispevek pogodbenice kot odstotek Število
vsote letnih prispevkov vseh pogodbenic glasov

Manj kot 1% 1
Od 1 do manj kot 2 % 2
Od 2 do manj kot 3 % 3
Od 3 do manj kot 4 ˝ % 4
Od 4 ˝ do manj kot 6 % 5
Od 6 do manj kot 7 ˝ % 6
Od 7 ˝ do manj kot 9 % 7
Od 9 do manj kot 11 % 8
Od 11 do manj kot 13 % 9
Od 13 do manj kot 15 % 10
Od 15 do manj kot 18 % 11
Od 18 do manj kot 21 % 12
Od 21 do manj kot 24 % 13
Od 24 do manj kot 27 % 14
Od 27 do manj kot 30 % 15
30% 16

2. Število glasov se prvič ugotovi na dan začetka veljavnosti Protokola, na voljo za podpis v Bruslju leta 1997, v zvezi z zgornjo tabelo in v skladu s pravilom v 10. členu zgoraj za določanje letnih prispevkov pogodbenic v proračun Organizacije.

3. Ob pristopu države se število glasov pogodbenic ponovno določi v skladu z enakim postopkom.

4. Število glasov se določi vsako leto znova v skladu z zgoraj navedenimi določbami.

12. člen

Generalna skupščina in Svet sestavita svoj pravilnik, vključno s pravili o volitvah predsednika, podpredsednika, ter pravila o volilnem postopku in kvorumu.

13. člen

1. Organizacija z ustreznimi državami in drugimi mednarodnimi organizacijami vzdržuje stike, ki so potrebni za uresničevanje njenih ciljev.

2. Generalna skupščina je, ne da bi to nasprotovalo določbam pododstavka (k) 2. odstavka 7. člena, 3. odstavka tega člena in 15. člena, izključno pooblaščena za sklepanje posebnih sporazumov v imenu Organizacije, ki so potrebni za izvajanje nalog, določenih v 2. členu.

3. Generalna skupščina lahko na predlog Sveta le-temu zaupa odločanje o sklenitvi posebnih sporazumov, ki so potrebni za uresničevanje nalog, določenih v 2. členu.

14. člen

Posebni sporazumi, omenjeni v 2. členu, predpisujejo naloge, pravice in dolžnosti strank v sporazumu skupaj s finančnimi dogovori in določajo ustrezne ukrepe. O takih sporazumih se lahko dogovori Agencija v skladu z določbami pododstavka (k) 2. odstavka 7. člena.

15. člen

V okviru navodil, ki jih izda Svet, lahko Agencija vzpostavlja stike, ki so nujni za usklajevanje zračnega prometa in delovanje služb Agencije, z ustreznimi javnimi ali zasebnimi tehničnimi službami pogodbenic, nepogodbenic ali mednarodnih organizacij. Za ta namen lahko Agencija v imenu Organizacije sklepa pogodbe povsem administrativne, tehnične ali gospodarske narave, če je to potrebno za njeno delovanje, pod pogojem, da o tem obvesti Svet.

16. člen

1. Kjer je to potrebno, se v skladu z notranjim pravom in s posledicami, ki izhajajo iz njegovih določb v zvezi z razlastitvijo v javnem interesu, prizna status javnega interesa za pridobitev nepremičnin, potrebnih za namestitev naprav Organizacije, če s tem soglaša zadevna vlada. Če pridobitev takega premoženja s prijateljskim sporazumom ni mogoča, lahko postopek razlastitve zaradi javnega interesa sprožijo pristojni organi v zadevni državi v skladu z notranjim pravom.

2. Na ozemlju pogodbenic, kjer niso določeni postopki, omenjeni v prejšnjem odstavku, lahko Organizacija uporabi tiste postopke prisilnega odkupa, ki se lahko uporabijo v korist civilnega letalstva in telekomunikacij.


3. Pogodbenice priznavajo Organizaciji pravico, da glede katerih koli naprav in služb, nameščenih oziroma ustanovljenih v njenem imenu na njihovem ozemlju, uporabi notranje pravo, ki se nanaša na omejitve pravic lastnikov nepremičnin, kot velja v primeru javnega interesa za domače službe z enako nalogo, posebej glede služnosti v javnem interesu.

4. Organizacija poravna stroške, ki izhajajo iz uresničevanja določb tega člena, skupaj z izplačili odškodnin v skladu s pravom države, na ozemlju katere je premoženje.

17. člen

Pri opravljanju nalog Organizacije, določenih v pododstavku (b) 2. odstavka 2. člena, se Agencija ravna po predpisih, ki veljajo na ozemljih pogodbenic in v zračnem prostoru, v katerem so ji zaupane storitve v zračnem prometu z mednarodnimi sporazumi, katerih pogodbenice so.
18. člen

Pri opravljanju nalog Organizacije, določenih v pododstavku (b) 2. odstavka 2. člena, Agencija v mejah svojih pooblastil za storitve v zračnem prometu daje vsa potrebna navodila vodjem zrakoplovov. Vodje zrakoplovov so se dolžni ravnati po teh navodilih, razen ob višji sili, omenjeni v predpisih, navedenih v prejšnjem členu.

19. člen

1. Pri opravljanju nalog, predvidenih v pododstavku (e) 1. odstavka 2. člena, Organizacija določa v skladu s splošnimi pogoji iz pododstavka (d) 2. odstavka 7. člena potrebne ukrepe in jih sporoči letalskim prevoznikom in ustreznim službam zračnega prometa. Pogodbenice zagotovijo, da se letalski prevozniki, vodje zrakoplovov in ustrezne službe zračnega prometa po njih ravnajo, razen če jim to preprečujejo nujni varnostni razlogi.

2. Za skladnost storitev zračnega prometa pogodbenice s splošnimi pogoji in ukrepi iz 1. odstavka zgoraj je izključno odgovorna omenjena pogodbenica.

3. Če se vodja zrakoplova ali letalski prevoznik ne ravna po splošnih pogojih ali ukrepih iz 1. odstavka zgoraj, lahko na zahtevo Organizacije sproži postopek proti kršilcu:

(a) pogodbenica, kjer je bila evidentirana kršitev, na svojem ozemlju;

(b) Organizacija na podlagi pristojnosti, navedene v 35. členu, če se pogodbenica, v kateri naj bi postopki potekali, s tem strinja.

4. Pogodbenice v svojo notranjo zakonodajo vključijo določbe, ki zagotavljajo spoštovanje splošnih pogojev, določenih v pododstavku (d) 2. odstavka 7. člena.

20. člen

Pri opravljanju nalog Organizacije, določenih v pododstavku (e) 1. odstavka 2. člena, in kjer je to ustrezno, v pododstavku (b) 2. odstavka 2. člena, se kršitve predpisov zračne plovbe, storjene v zračnem prostoru, v katerem so službe zračnega prometa zaupane Agenciji, evidentirajo v poročilih uslužbencev, ki jih Agencija v ta namen posebej pooblasti ne glede na pravico, ki jo imajo uslužbenci pogodbenic po notranjem pravu do poročanja o enakih kršitvah. Zgoraj omenjena poročila imajo pri domačih sodiščih enako veljavo kot tista, ki jih sestavijo državni uslužbenci, pooblaščeni za poročanje o enakih kršitvah.

21. člen

1. Kroženje publikacij in drugih informativnih gradiv, ki jih razpošilja Organizacija v zvezi s svojo uradno dejavnostjo, se ne sme z ničimer omejevati.

2. Pri svojih uradnih sporočilih in prenosu vseh svojih dokumentov Organizacija uživa obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo vsaka pogodbenica dodeljuje primerljivim mednarodnim organizacijam.
22. člen

1. Organizacija je na ozemljih pogodbenic ob ustanovitvi, razpustitvi ali likvidaciji oproščena vseh dajatev, davkov in pristojbin.

2. Organizacija je oproščena vseh dajatev, davkov in pristojbin pri pridobitvi nepremičnin, potrebnih za opravljanje njenih nalog.

3. Organizacija je oproščena vseh neposrednih davkov, ki veljajo zanjo kakor tudi za njeno premoženje, sredstva in dohodke.

4. Organizacija je oproščena vseh posrednih stroškov, ki izhajajo iz odobritve posojil in ki bremenijo Organizacijo.

5. Organizacija je oproščena vsakršnega obdavčenja izjemne ali diskriminacijske narave.

6. Oprostitve, predvidene v tem členu, ne veljajo za davke in pristojbine, ki se pobirajo kot plačilo za komunalne storitve.

23. člen

1. Organizacija je oproščena vseh carinskih dajatev in davkov ali pristojbin z enakim učinkom, razen pristojbin za opravljene storitve. Izvzeta je iz vseh uvoznih ali izvoznih prepovedi ali omejitev glede materialov, opreme, zalog in drugih predmetov, ki jih uvozi za uradno uporabo Organizacije in ki so namenjeni za zgradbe in naprave Organizacije ali za njeno delovanje.

2. Tako uvoženo blago se na ozemlju pogodbenice, na katero je bilo vneseno, ne sme prodajati, posojati ali odtujiti brezplačno ali za plačilo, razen pod pogoji, ki jih določi vlada zadevne pogodbenice.

3. Za zagotovitev, da bodo materiali, oprema, zaloge in drugi predmeti, omenjeni v prvem odstavku in uvoženi za uporabo Organizacije, dejansko dostavljeni Organizaciji in dejansko uporabljeni v njenih uradnih zgradbah in napravah ali za njeno delovanje, se lahko izvajajo kakršni koli nadzorni ukrepi, za katere se meni, da bodo učinkoviti.

4. Poleg tega je Organizacija oproščena vseh carinskih dajatev in izvzeta iz vseh uvoznih ali izvoznih prepovedi ali omejitev za publikacije, na katere se nanaša 13. člen priloženega statuta.

24. člen

1. Organizacija lahko poseduje katero koli valuto in ima račune v kateri koli valuti, če je to potrebno za izvajanje transakcij za lastne potrebe.

2. Pogodbenice se obvezujejo, da bodo v skladu s pogoji, predpisanimi v notranjimi pravili ali v mednarodnih sporazumih, izdale Organizaciji potrebna dovoljenja za vsa nakazila sredstev, potrebnih za ustanovitev in delovanje Organizacije, skupaj z izdajo in odplačevanjem posojil, če je izdajo teh posojil odobrila vlada zadevne pogodbenice.
25. člen

1. Agencija lahko zaposli strokovne delavce, ki so državljani pogodbenic.

2. Osebje Organizacije in družinski člani, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, je tako kot osebje primerljivih mednarodnih organizacij izvzeto iz ukrepov, ki omejujejo priseljevanje in urejajo prijavljanje tujcev.

3. (a) Pogodbenice ob mednarodnih krizah osebju Organizacije in njihovim družinskim članom, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, dodeljujejo enake možnosti za repatriacijo kot osebju drugih mednarodnih organizacij.

(b) Določbe pododstavka (a) zgoraj ne vplivajo na obveznosti osebja do Organizacije.

4. Pri določbah 1. in 2. odstavka tega člena niso dovoljene nikakršne izjeme, razen iz razlogov javne morale, javne varnosti ali javnega zdravja.

5. Osebje Organizacije:

(a) je oproščeno carinskih dajatev in pristojbin, razen tistih, ki se nanašajo na opravljene storitve ob uvozu osebnih predmetov, premičnin in drugih gospodinjskih potrebščin, ki niso novi in ki jih prinesejo iz tujine, ko se prvič preselijo na zadevno ozemlje, in ob ponovnem izvozu istih predmetov ali premičnin, ko prenehajo opravljati svojo funkcijo;

(b) lahko ob prevzemu svojih dolžnosti na ozemlju katere koli države pogodbenice začasno uvozi svoj osebni avtomobil brez plačila carine in ga pozneje, vendar najkasneje ob prenehanju opravljanja svoje funkcije, znova izvozi brez plačila dajatev; v obeh primerih ob tem uveljavljajo vse pogoje, za katere vlada zadevne pogodbenice v vsakem posameznem primeru meni, da so potrebni;

(c) uživa nedotakljivost vseh svojih listin in dokumentov.

6. Pogodbenice ugodnosti, omenjene v pododstavkih (a) in (b) 5. odstavka, svojim državljanom niso dolžne podeliti.

7. Poleg privilegijev, oprostitev in ugodnosti za osebje Organizacije uživa generalni direktor Agencije imuniteto pred kazenskim pregonom za dejanja, skupaj z izrečenimi in zapisanimi besedami, storjena pri izpolnjevanju njegovih dolžnosti; ta imuniteta ne velja za prometne prekrške ali za škodo, ki jo povzroči njegovo motorno vozilo ali motorno vozilo, ki ga vozi.

8. Zadevne vlade sprejmejo vse ukrepe, potrebne za neovirana nakazila neto plač.

26. člen

Predstavniki držav pogodbenic pri opravljanju svojih dolžnosti med potovanjem do kraja sestanka in med vračanjem uživajo nedotakljivost vseh svojih listin in dokumentov.

27. člen

Organizacija ima svoj sistem socialnega zavarovanja, zato so Organizacija, generalni direktor in osebje Organizacije oproščeni plačila obveznih prispevkov v državne ustanove socialnega zavarovanja, ne da bi to vplivalo na sporazume med Organizacijo in pogodbenicami, obstoječe ob začetku veljavnosti tega Protokola, ki je na voljo za podpis v Bruslju leta 1997.
28. člen

1. Pogodbene obveznosti Organizacije ureja pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo.

2. Kar zadeva nepogodbene obveznosti, Organizacija plača odškodnino za škodo, nastalo zaradi malomarnosti njenih organov ali njenih zaposlenih med izpolnjevanjem njihovih službenih dolžnosti, če jim je to škodo mogoče pripisati. Zgornja določba ne izključuje pravice do drugih odškodnin po notranjem pravu pogodbenic.
29. člen

1. (a) Naprave Organizacije so nedotakljive. Premoženje in sredstva Organizacije so oproščena kakršnega koli odvzema, razlastitve ali zaplembe.

(b) Arhivi Organizacije in vse listine ter dokumenti, ki so njena last, so nedotakljivi ne glede na to, kje so.

2. Premoženja in sredstev Organizacije ni mogoče zaseči niti nad njimi opraviti izvršbe, razen na podlagi sodne odločbe. Take sodne odločitve ni mogoče izdati, razen če je Organizacija dobila pravočasno obvestilo o zadevnem postopku in je imela možnost, da takšni odločitvi nasprotuje. Naprav Organizacije ni mogoče v nobenem primeru zaseči niti nad njimi opraviti izvršbe.

3. Določbe tega člena ne preprečujejo, da bi pristojni organi države, v kateri ima Organizacija sedež, in drugih držav, v katerih so te naprave in arhivi, ne bi imeli dostopa do naprav in arhivov Organizacije, in sicer zaradi sodne preiskave in zagotavljanja izvršbe sodnih določb na njihovih ozemljih. O tem morajo prej obvestiti generalnega direktorja Agencije.
30. člen

1. Organizacija vedno sodeluje s pristojnimi organi pogodbenic, da bi olajšala normalno delovanje sodišč, zagotovila spoštovanje policijskih predpisov in preprečila zlorabe, ki bi lahko bile posledica privilegijev, imunitet, oprostitev ali olajšav, določenih s to konvencijo.

2. Organizacija v največji možni meri olajšuje opravljanje javnih del znotraj in v bližini nepremičnin, ki so ji bile dodeljene v uporabo na ozemlju pogodbenic.
31. člen

Pri opravljanju nalog, določenih v pododstavku (e) 1. odstavka 2. člena, in kadar je to primerno, v pododstavku (b) 2. odstavka 2. člena, so mednarodni sporazumi in notranji predpisi, ki se nanašajo na vstop, prelet in varnost na ozemlju zadevnih pogodbenic, za Agencijo zavezujoči. Agencija stori vse potrebno, da se ti sporazumi in predpisi uporabljajo.
32. člen

Pri opravljanju nalog, določenih v pododstavku (e) 1. odstavka 2. člena, in kadar je to primerno, v pododstavku (b) 2. odstavka 2. člena, Agencija posreduje tistim pogodbenicam, ki to zahtevajo, vse potrebne informacije o zrakoplovu, s katerimi je bila seznanjena pri opravljanju svojih nalog v zvezi z zračnim prostorom zadevne pogodbenice, zato da pogodbenice lahko zagotovijo, da se mednarodni sporazumi in notranji predpisi uporabljajo.
33. člen

Pogodbenice priznavajo, da je nujno, da Agencija doseže finančno ravnotežje in si zagotovi ustrezna finančna sredstva v mejah in pod pogoji, ki so določeni v tej konvenciji in v statutu Agencije v Prilogi I.
34. člen

1. Vsak spor med dvema ali več pogodbenicami ali med eno ali več pogodbenicami in Organizacijo glede razlage, uporabe ali izvajanja te konvencije, vključno z obstojem, veljavnostjo ali prenehanjem veljavnosti konvencije, ki ga ni možno rešiti v šestih mesecih z neposrednimi pogajanji ali z drugimi sredstvi, se predloži v arbitražo Stalnemu arbitražnemu sodišču v Haagu v skladu z neobveznimi pravili arbitraže omenjenega sodišča.

2. Razsodniki so trije.

3. Kraj razsodišča je Den Haag. Mednarodni urad Stalnega arbitražnega sodišča je registrator in zagotavlja vse upravne storitve, ki jih zahteva Stalno arbitražno sodišče.

4. Odločitve Stalnega arbitražnega sodišča so zavezujoče za strani v sporu.
35. člen

1. Ne glede na uporabo določb Priloge IV o prisilni izterjavi preletnih pristojbin imajo sodišča pogodbenic izključno pristojnost obravnavanja sporov, ki nastanejo med Organizacijo, ki jo zastopa generalni direktor, in katero koli fizično ali pravno osebo v zvezi z uporabo aktov Organizacije.

2. Ne glede na uporabo določb Priloge IV o prisilni izterjavi preletnih pristojbin postopek poteka v tisti državi pogodbenici:

a) kjer ima toženec bivališče ali registrirano pisarno;

b) kjer ima toženec poslovne prostore, če niti njegovo bivališče niti registrirana pisarna nista na ozemlju pogodbenice;

c) v primeru neobstoja razlogov za pristojnost iz pododstavkov (a) in (b) zgoraj pa v državi, kjer ima toženec premoženje;

d) v primeru neobstoja razlogov za pristojnost iz pododstavkov (a) do (c) zgoraj pa tam, kjer ima EUROCONTROL svoj sedež.

36. člen

1. Dopolnila, sprejeta pod pogoji, predpisanimi v tej konvenciji, k Statutu Agencije iz Priloge I, in k določbam v členih od 16 naprej, ki se nanašajo na enotni sistem preletnih pristojbin v Prilogi IV, so veljavna in učinkujejo na ozemlju pogodbenic.

2. Davčnih določb iz Priloge III in določb členov 1 do 15, ki se nanašajo na enoten sistem preletnih pristojbin iz Priloge IV, Generalna skupščina ne sme spreminjati.

3. Priloga IV je zavezujoča za vsako pogodbenico v obdobju petih let od datuma, ko ta konvencija začne veljati. Petletno obdobje se samodejno podaljša za naslednje petletno obdobje. Za pogodbenico, ki Generalno skupščino pisno obvesti vsaj dve leti pred iztekom tega petletnega obdobja, da ne soglaša s podaljšanjem obdobja, Priloga IV ni več zavezujoča po izteku tega petletnega obdobja.

4. Pravice in obveznosti pogodbenice, ki izstopa, se lahko po potrebi določijo v posebnem sporazumu, ki ga ta sklene z Organizacijo.

Ta sporazum s soglasjem glasujočih odobri Generalna skupščina, s tem da pogodbenica, ki izstopa, ne glasuje.

5. Pogodbenica, ki jo Priloga IV več ne zavezuje, lahko kadar koli pisno zahteva od Generalne skupščine, da postane Priloga IV zanjo znova zavezujoča. Priloga IV bo znova zavezujoča za zadevno pogodbenico šest mesecev po dnevu, ko Generalna skupščina to zahtevo sprejme s soglasjem glasujočih pogodbenic, ki so vključene v enoten sistem. Zadevno pogodbenico bo Priloga IV zavezovala v obdobju petih let od dne, ko se je zavezala. To obdobje se samodejno podaljša pod enakimi pogoji, kot so navedeni v 3. odstavku zgoraj.

37. člen

Pogodbenice se zavežejo, da bodo Agenciji zagotovile uporabo sedanjih obveznih določb, namenjenih zaščiti in kontinuiteti tistih javnih služb, ki so potrebne za ustrezno delovanje operativnih služb.

38. člen

1. Ta konvencija, kot je bila dopolnjena s Protokolom z dne 12. februarja 1981 in nadalje s Protokolom, ki je bil na voljo za podpis v Bruslju leta 1997, se podaljša za nedoločeno obdobje.

2. Po dvajsetletni veljavnosti tako podaljšane konvencije jo lahko katera koli pogodbenica preneha uporabljati, tako da o tem pisno obvesti Vlado Kraljevine Belgije, ki s tem obvestilom seznani vlade drugih pogodbenic.

Odločitev o izstopu začne učinkovati ob koncu tistega leta, ki sledi letu, v katerem je prišlo do obvestila o izstopu, pod pogojem, da je bil pred tem datumom sklenjen poseben sporazum, določen v 3. odstavku spodaj. V nasprotnem primeru začne odločitev o izstopu veljati z datumom, ki je naveden v omenjenem posebnem sporazumu.

3. Pravice in obveznosti pogodbenice, ki izstopa, zlasti finančne, se določijo s posebnim sporazumom, sklenjenim med njo in Organizacijo.

Ta sporazum zahteva soglasno potrditev glasujočih v Generalni skupščini, vendar pogodbenica, ki izstopa, ne glasuje.

4. Organizacija se lahko razpusti, če se število pogodbenic zniža pod 50 % podpisnic prej omenjenega protokola iz leta 1997, in sicer na podlagi soglasne odločitve glasujočih v Generalni skupščini.

5. Če se ob upoštevanju zgoraj navedenega Organizacija razpusti, njen status pravne osebe in pravna sposobnost v smislu 4. člena še naprej veljata za namene razpustitve Organizacije.

39. člen

1. Pristop k tej konvenciji, kot je bila dopolnjena s Protokolom z dne 12. februarja 1981 in s Protokolom, ki je na voljo za podpis v Bruslju leta 1997, katere koli države, ki ni podpisnica slednjega protokola, je odvisen od soglasja Generalne skupščine, ki ga soglasno izrazijo vsi glasujoči.

2. Predsednik Generalne skupščine obvesti državo nepodpisnico o odločitvi, da se sprejme njen pristop.

3. Listina o pristopu se deponira pri Vladi Kraljevine Belgije, ki o tem obvesti vlade drugih držav podpisnic in držav, ki pristopajo.

4. Pristop začne veljati prvi dan drugega meseca po deponiranju listine o pristopu.

40. člen

1. K tej konvenciji, dopolnjeni s Protokolom z dne 12. februarja 1981 in s Protokolom, na voljo za podpis v Bruslju leta 1997, lahko pristopijo regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje na način in pod pogoji, o katerih se dogovorijo pogodbenice in tiste organizacije, katerih članica ali članice so podpisnice. Ta način in pogoji so navedeni v Dodatnem protokolu h konvenciji.

2. Listina o pristopu se deponira pri Vladi Kraljevine Belgije, ki o tem obvesti druge stranke.

3. Pristop regionalnih organizacij za gospodarsko povezovanje učinkuje od prvega dne drugega meseca po deponiranju listine o pristopu pod pogojem, da je Dodatni protokol iz 1. odstavka zgoraj že začel veljati.


Sedanje prečiščeno besedilo določb za uveljavitev te konvencije in njenih prilog je sestavljeno v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, madžarskem, nemškem, nizozemskem, norveškem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in turškem jeziku. V skladu s končno določbo Mednarodne konvencije EUROCONTROL o sodelovanju za varnost zračne plovbe z dne 13. decembra 1960, s končno določbo Protokola z dne 12. februarja 1981, s katerim se dopolni omenjena konvencija, ter s končno določbo Protokola, ki je na voljo za podpis v Bruslju v 1997, ki povzema omenjeno konvencijo, ki je bila večkrat spremenjena, velja besedilo v francoskem jeziku, če bi prišlo do neskladnosti med besedili.
STATUT AGENCIJE
Statut Agencije

1. člen

1. Agencija je organ, odgovoren za uresničevanje ciljev in opravljanje nalog, ki so zapisane v konvenciji ali ki jih določijo Generalna skupščina ali Svet in njuni pomožni organi. Sproža in ustreznim organom pošilja predloge v zvezi z opravljanjem različnih nalog teh organov in v zvezi z drugimi nalogami, ki so naložene Organizaciji. Poleg tega zagotavlja podporo Generalni skupščini in Svetu ter njunim pomožnim organom pri opravljanju njunih nadzornih nalog.

2. Pri opravljanju nalog Agenciji lahko pomagajo, kadar je to potrebno, civilni in vojaški izvedenci, ki jih določijo države ali ustrezne organizacije, ki opravljajo storitve.

3. Agencija ima ključno vlogo pri medvladnem sodelovanju in usklajevanju na področju zračne plovbe. Pošilja predloge in zagotavlja potrebno podporo pri približevanju in izvajanju enovitega evropskega sistema upravljanja zračnega prometa.

4. Še zlasti pa opravlja pravne, informativne, podporne in svetovalne storitve pogodbenicam in na podlagi sporazumov v skladu z 2. členom konvencije priznanim mednarodnim organizacijam in nepogodbenicam.

5. Agencija zlasti:

(a) usklajuje izvedbene načrte pogodbenic, da bi zagotovila približevanje k enotnemu evropskemu sistemu upravljanja zračnega prometa;

(b) pregleduje zadeve na področju zračne plovbe, ki jih proučujejo Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO) in druge mednarodne organizacije, ki se ukvarjajo s civilnim letalstvom, ter usklajuje in predlaga dopolnila k dokumentom ICAO;

(c) oblikuje predloge za podrobno načrtovanje harmonizacije in integracije storitev in sistemov zračnega prometa, zlasti letališke in zračne komponente sistemov zračne plovbe pogodbenic zaradi vzpostavitve enovitega Evropskega sistema upravljanja zračnega prometa;

(d) oblikuje predloge, ki zadevajo dogovore za strateško načrtovanje in projektiranje zračnih poti in pripadajočih struktur zračnega prostora v dogovoru s civilnimi in vojaškimi izvedenci, ki jih imenujejo države;

(e) oblikuje predloge za harmonizacijo evropskih predpisov o storitvah zračnega prometa, oblikuje usklajeno ali enotno politiko izboljšav pri upravljanju zračnega prometa na letališčih in okoli njih ter podpira izboljšave za bolj učinkovito in fleksibilno uporabo zračnega prostora med civilnimi in vojaškimi uporabniki;

(f) predlaga ali svetuje glede vseh vidikov politike in načrtovanja. Njen obseg ni omejen na upravljanje zračnega prometa na rutah, ampak obsega celovit sistem povezovalnih postopkov (gate-to-gate). Pri pripravljanju teh predlogov Agenciji pomagajo domači izvedenci;

(g) prouči in podpira ukrepe za večjo racionalnost in učinkovitost na področju zračne plovbe;

(h) oblikuje enotna merila, postopke in metode, s katerimi zagotovi največjo učinkovitost in kakovost sistemov upravljanja in storitev zračnega prometa;

(i) usklajuje programe za raziskavo, razvoj, preizkuse in ocenjevanje (RDTE) nacionalnih organizacij za upravljanje zračnega prometa, vključno z zbiranjem in objavo rezultatov;

(j) vodi skupne študije, teste in uporabne raziskave in druge vrste strokovnega razvoja;

(k) določa, projektira, razvija, vrednoti in organizira izvajanje enovitega sistema upravljanja zračnega prometa pod okriljem Sveta.

6. Ko Agencija opravlja storitve zračne plovbe, so njeni cilji:

(a) da preprečuje trčenja zrakoplovov;

(b) da zagotovi urejen in hiter pretok zračnega prometa;

(c) da daje nasvete in informacije, potrebne za varno in učinkovito opravljanje poletov;

(d) da obvešča ustrezne organizacije o zrakoplovih, ki potrebujejo pomoč pri iskanju ali reševanju, in po potrebi tem organizacijam pomaga.

7. Agencija tesno sodeluje z organizacijami uporabnikov, da kar najučinkoviteje in najgospodarneje zadovolji vse potrebe civilnega letalstva. Delovati mora ob tesnem sodelovanju z vojaškimi oblastmi, da bi pod enakimi pogoji izpolnila posebne zahteve vojnega letalstva.

8. Pri opravljanju svojih nalog lahko Agencija med drugim gradi potrebne zgradbe in naprave ter jih upravlja. Vendar pa se mora obrniti na nacionalne tehnične službe in uporabiti obstoječe nacionalne naprave, kjer koli je to tehnično in ekonomsko utemeljeno, da ne bi prišlo do podvajanja.

2. člen

1. V skladu s pooblastili, ki jih imata Generalna skupščina in Svet, Agencijo vodi generalni direktor, ki uživa veliko upravljavsko neodvisnost, kar zadeva izvajanje, uporabo in učinkovito delovanje tehničnih, finančnih in kadrovskih zmogljivosti, ki so mu na voljo. Za ta namen sprejema ukrepe, ki se mu zdijo potrebni pri izpolnjevanju njegovih obveznosti.

2. Vendar pa generalni direktor zaradi predložitve v odobritev Svetu v skladu z določbami konvencije:

(a) izdela letne in petletne delovne programe, iz katerih so razvidni učinki na stroške in tarifne enote;

(b) sestavi petletni finančni načrt in proračun skupaj s finančnimi obveznostmi, in kot je predvideno v Prilogi IV, stopnje in tarife;

(c) predstavi Svetu letno poročilo o dejavnostih in finančnem položaju Organizacije;

(d) predstavi načela, povezana s splošnim ustrojem Agencije; za podrobnosti tega ustroja je izključno odgovoren generalni direktor.

3. Poleg tega generalni direktor:

(a) V rednih časovnih presledkih predloži Svetu poročila in ga prosi za navodila, kadar koli obstaja tveganje, da ciljev ne bo mogoče uresničiti, ali ko so prekoračeni roki ali zgornja finančna meja ali ob večjih spremembah programov;

(b) sklepa sporazume, omenjene v 2. členu konvencije, v okviru smernic, ki jih izda Svet.

3. člen

Generalni direktor izdela in predloži Svetu v odobritev predpise o pogodbah, ki se nanašajo na:

a) sklepanje pogodb za dobavo blaga in storitev Organizaciji;

b) dobavo blaga in storitev, ki jih posreduje Organizacija;

c) prodajo presežkov in razpolaganje z njimi.

4. člen

Generalni direktor izdela in predloži Svetu v odobritev finančni pravilnik, ki določa predvsem pogoje plačevanja nacionalnih prispevkov kakor tudi pogoje, pod katerimi lahko Agencija dobi posojilo in ki zagotavljajo ustrezno finančno upravljanje, vključno z notranjo revizijo.

5. člen

1. Ne glede na pravico pogodbenic, da predložijo predloge, generalni direktor izdela in predloži v odobritev Svetu kadrovski pravilnik Agencije:

a) ki mora zajemati zlasti določbe o državljanstvu osebja, postopkih in načelih izbiranja in zaposlovanja, o lestvicah plač, pokojninah, notranjih davkih, nesposobnosti za delo, poklicni molčečnosti in kontinuiteti službe;

b) osebje Agencije se izbere izmed državljanov pogodbenic. Osebje iz držav nepogodbenic se lahko zaposli na podlagi sporazumov iz 3. odstavka 2. člena konvencije ali v izjemnih primerih na podlagi dobro utemeljene odločitve generalnega direktorja.

2. Administrativno razsodišče Mednarodne organizacije dela ima izključno pristojnost v sporih med Organizacijo in osebjem Agencije. Za te spore niso pristojna nobena druga sodišča ali razsodišča, ne državna ne mednarodna.

6. člen

1. Generalnega direktorja za dobo petih let imenuje z večino glasujočih Generalna skupščina v skladu z 11. členom te konvencije pod pogojem, da večina, izračunana v skladu z omenjenim členom, ni manjša od treh četrtin ponderiranih glasov vseh glasujočih pogodbenic. Njegov mandat se lahko enkrat na enak način podaljša. Statut generalnega direktorja odobri Svet.

2. Generalni direktor zastopa Organizacijo v pravnih postopkih in v vse civilne namene.

3. V skladu s politiko, ki jo sprejmeta Generalna skupščina in Svet, generalni direktor tudi:

(a) lahko imenuje osebje in mu odpove službo v skladu s kadrovskim pravilnikom; imenovanje na funkciji A1 in A2, navadno za pet let z enkratnim podaljšanjem, odobri Svet;

(b) si lahko izposodi denar v skladu s finančnimi predpisi in v mejah, ki jih za ta namen določi Svet;

(c) lahko sklepa pogodbe v skladu s predpisi o pogodbah po 3. členu in v mejah, ki jih za ta namen določi Svet;

(d) sestavi in Svetu predloži v odobritev pravilnik o varstvu podatkov, določen v pododstavku (l) 2. odstavka 7. člena konvencije;

(e) sestavi in Svetu predloži v odobritev pravila in postopke, ki se uporabljajo za standarde, specifikacije in prakso v sistemu in storitvah upravljanja zračnega prometa.

4. Generalni direktor lahko opravlja zgoraj navedene naloge brez poprejšnje predložitve zadev Svetu, vendar pa Svet obvešča o vseh ukrepih, sprejetih med izvajanjem zgoraj omenjenih pooblastil.

5. Svet določa pogoje, pod katerimi se lahko imenuje namestnik generalnega direktorja, če ta ne more izpolnjevati svojih dolžnosti.
7. člen

1. Prihodki in odhodki proračuna morajo biti usklajeni. Za vsako finančno leto se pripravijo ocene vseh prihodkov in odhodkov Agencije.

2. Finančno leto se začne 1. januarja in konča 31. decembra.

3. Osnutek proračuna in osnutek petletnega finančnega načrta generalni direktor predloži Svetu v odobritev najkasneje do 31. oktobra preteklega leta.

8. člen

1. Organizacija lahko najema posojila na mednarodnih finančnih trgih, da pridobi sredstva, ki so potrebna za opravljanje njenih nalog.

2. Organizacija lahko odobrava posojila na finančnih trgih držav pogodbenic v skladu z notranjim pravom, ki ureja notranja posojila, ali če takega prava ni, s soglasjem pogodbenice.

3. Finančni predpisi določajo postopke, po katerih Organizacija najema in odplačuje posojila.

4. Vsak proračun in vsak petletni finančni načrt določata najvišji znesek, ki si ga lahko Organizacija izposodi v letih, ki jih pokrivata ta proračun in petletni finančni načrt.

5. V zadevah, ki spadajo v pristojnost tega člena, Organizacija deluje v dogovoru s pristojnimi organi držav pogodbenic ali z njihovimi emisijskimi bankami.

9. člen

Če okoliščine to zahtevajo, se lahko proračun in petletni finančni načrt med finančnim letom popravita v skladu z zahtevami, ki so predpisane za njuno pripravo in odobritev.

10. člen

1. Dokazila proračunskih dohodkov in odhodkov Agencije in njeno finančno poslovanje vsako leto pregleda Revizorski odbor.

2. Revizorskemu odboru pomagajo zunanji svetovalci za revizijo. Zunanjo svetovalno revizorsko agencijo imenuje Svet za triletno obdobje v skladu s pododstavkom (f) 2. odstavka 7. člena konvencije.

3. Namen revizije, ki jo opravi Revizorski odbor s pomočjo zunanjih svetovalcev za revizijo, je ugotoviti regularnost prihodkov in odhodkov ter zagotoviti zdravo finančno poslovanje. Revizorski odbor Svetu predloži ob koncu vsakega finančnega leta poročilo, ki vsebuje pripombe Agencije. Svet lahko Agenciji svetuje, da sprejme kakršne koli ustrezne ukrepe, ki jih priporoča revizorsko poročilo v skladu s pododstavkom (a) 2.odstavka 7. člena konvencije.

4. Revizorski odbor zagotovi delovanje ustreznega internega nadzornega mehanizma znotraj Agencije, ki je v skladu z zdravo poslovno prakso in vodenjem.

5. Revizorski odbor lahko opravi revizijo drugih finančnih zadev, povezanih z Agencijo, v skladu z dogovorjenim opisom del in nalog.

11. člen

1. Administrativne ali tehnične inšpekcije služb Agencije se lahko opravijo, če to zahteva Svet bodisi na lastno pobudo bodisi na zahtevo generalnega direktorja.

2. Take inšpekcije opravljajo uradniki iz državnih uprav pogodbenic ob zunanji pomoči, če se zahteva. Vsak inšpekcijski odbor je sestavljen iz najmanj dveh oseb, ki imata različno državljanstvo, in bi moral, če je to le mogoče, vključevati osebo, ki je sodelovala v prejšnji inšpekciji.

12. člen

Svet določi delovne jezike Agencije.

13. člen

Agencija izdaja publikacije, ki so potrebne za njeno delovanje.

14. člen

Vse osnutke dopolnil Statuta je treba predložiti v odobritev Generalni skupščini v skladu z določbami pododstavka (d) 1. odstavka 6. člena konvencije.


LETALSKA INFORMATIVNA OBMOČJA

Letalska Informativna Območja


Zvezna republika Nemčija

Zgornje letalsko informativno območje Berlin
Zgornje letalsko informativno območje Hannover
Zgornje letalsko informativno območje Ren
Letalsko informativno območje Bremen
Letalsko informativno območje Düsseldorf
Letalsko informativno območje Frankfurt
Letalsko informativno območje München
Letalsko informativno območje Berlin

Republika Avstrija

Letalsko informativno območje Dunaj

Kraljevina Belgija - Veliko vojvodstvo Luksemburg

Zgornje letalsko informativno območje Bruselj
Letalsko informativno območje Bruselj

Republika Bolgarija

Letalsko informativno območje Sofija
Letalsko informativno območje Varna

Republika Ciper

Letalsko informativno območje Nikozija

Republika Hrvaška

Letalsko informativno območje Zagreb

Kraljevina Danska

Letalsko informativno območje Koebenhavn

Kraljevina Španija

Zgornje letalsko informativno območje Madrid
Letalsko informativno območje Madrid
Zgornje letalsko informativno območje Barcelona
Letalsko informativno območje Barcelona
Zgornje letalsko informativno območje Kanarski otoki
Letalsko informativno območje Kanarski otoki

Republika Francija - Kneževina Monako

Zgornje letalsko informativno območje Francija
Letalsko informativno območje Pariz
Letalsko informativno območje Brest
Letalsko informativno območje Bordeaux
Letalsko informativno območje Marseille
Letalsko informativno območje Reims

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Zgornje letalsko informativno območje Škotska
Letalsko informativno območje Škotska
Zgornje letalsko informativno območje London
Letalsko informativno območje London

Helenska Republika

Zgornje letalsko informativno območje Atene
Letalsko informativno območje Atene

Republika Madžarska

Letalsko informativno območje Budimpešta

Irska

Republika Italija

Zgornje letalsko informativno območje Milano
Zgornje letalsko informativno območje Rim
Zgornje letalsko informativno območje Brindisi
Letalsko informativno območje Milano
Letalsko informativno območje Rim
Letalsko informativno območje Brindisi

Republika Malta

Letalsko informativno območje Malta

Kraljevina Norveška

Zgornje letalsko informativno območje Oslo
Zgornje letalsko informativno območje Stavanger
Zgornje letalsko informativno območje Trondheim
Zgornje letalsko informativno območje Bodoe
Letalsko informativno območje Oslo
Letalsko informativno območje Stavanger
Letalsko informativno območje Trondheim
Letalsko informativno območje Bodoe
Oceansko letalsko informativno območje Bodoe

Kraljevina Nizozemska

Letalsko informativno območje Amsterdam

Republika Portugalska

Zgornje letalsko informativno območje Lizbona
Letalsko informativno območje Lizbona
Letalsko informativno območje Santa Maria

Romunija

Letalsko informativno območje Bukarešta

Slovaška republika

Letalsko informativno območje Bratislava

Republika Slovenija

Letalsko informativno območje Ljubljana

Kraljevina Švedska

Zgornje letalsko informativno območje Malmö
Zgornje letalsko informativno območje Stockholm
Zgornje letalsko informativno območje Sundsvall
Letalsko informativno območje Malmö
Letalsko informativno območje Stockholm
Letalsko informativno območje Sundsvall

Švicarska konfederacija

Zgornje letalsko informativno območje Švica
Letalsko informativno območje Švica

Češka republika

Letalsko informativno območje Praga

Republika Turčija

Letalsko informativno območje Ankara
Letalsko informativno območje Istanbul

DAVČNE DOLOČBE
Davčne določbe

1. člen

1. Ne glede na davčne oprostitve, določene v 22. in 23. členu konvencije, vlade držav članic Organizacije v primerih, kadar Organizacija pri opravljanju svojih uradnih dejavnosti pridobi premoženje večje vrednosti ali naroči storitve večje vrednosti, glede katerih so plačane oziroma se plačujejo posredne dajatve, davščine ali pristojbine (skupaj s takšnimi dajatvami, davščinami in drugimi obveznostmi glede uvoza, ki niso zajete s prvim odstavkom 23. člena konvencije), kadar koli je to mogoče, ustrezno ukrepajo za finančno razbremenitev Organizacije glede plačila takšnih dajatev, davščin ali pristojbin bodisi z ustrezno prilagoditvijo finančnih prispevkov Organizaciji bodisi z odpustom ali povračilom zneskov teh davščin, dajatev ali pristojbin Organizaciji.

2. Pri plačilih, ki jih Organizacija posreduje državam članicam za kapitalske investicije, ki jih te države izvedejo, omenjene države v obsegu investicijskih stroškov, ki jih je dolžna povrniti Organizacija, zagotovijo, da v obračunskih bilancah, ki jih v zvezi s tem predložijo Organizaciji, ni dajatev, davščin ali pristojbin, ki bi jih bila Organizacija bodisi oproščena bodisi bi ji bili povrnjeni oziroma bi glede njih prišlo do prilagoditev finančnih prispevkov Organizaciji, če bi te investicije izvedla sama.

3. Določbe tega člena se ne uporabljajo za dajatve, davščine ali pristojbine, ki se zaračunavajo kot plačila javnih storitev.

2. člen

Prodaja oziroma drugačno razpolaganje s premoženjem, ki ga pridobi Organizacija in za katero se uporabljajo določbe 1. odstavka 1. člena, je mogoče le v skladu s pogoji, ki jih določijo vlade zadevnih držav.

3. člen

1. V skladu s pravili in pod pogoji, ki jih določi Generalna skupščina, so generalni direktor Agencije in člani osebja Organizacije glede plač in honorarjev, ki jih izplačuje Organizacija, davčni zavezanci v korist Organizacije. Te plače in honorarji so oproščeni plačila dohodnine, ki se uporablja v njihovih matičnih državah.

Vendar pa smejo države članice upoštevati te plače in honorarje, ki so oproščeni plačila dohodnine, ko ugotavljajo davčno osnovo za plačilo davka na prejemke iz drugih virov.

2. Prvi odstavek se ne nanaša na pokojnine in rente, ki jih izplačuje Organizacija.

3. Imena, funkcije, naslovi in nagrade ter v nekaterih primerih pokojnine uslužbencev in nekdanjih uslužbencev, za katere se uporabljajo določbe 1. in 2. odstavka tega člena, se občasno posredujejo državam članicam.

4. člen

Za namen te priloge Organizacija ravna v dogovoru z ustreznimi oblastmi zadevnih držav članic.

5. člen

1. S to prilogo se nadomesti Dodatni protokol h konvenciji, podpisan v Bruslju 6. julija 1970, ki je dopolnjen s Protokolom, podpisanim v Bruslju 21. novembra 1978, oba pa dopolnjena s členom XXXVIII Protokola, podpisanega v Bruslju 12. februarja 1981, ki dopolnjuje konvencijo.

2. Ne glede na določbe 1. odstavka zgoraj ostanejo obveznosti iz 3. člena Dodatnega protokola z dne 6. julija 1970 zavezujoče, dokler ustrezne zahteve in zadolžitve niso v celoti izpolnjene.


DOLOČBE, KI SE NANAŠAJO NA
ENOTNI SISTEM PRELETNIH PRISTOJBIN
Določbe, ki se nanašajo na enotni
sistem preletnih pristojbin

1. člen

Pogodbenice soglašajo, da še naprej vodijo enotni sistem oblikovanja, zaračunavanja in pobiranja preletnih pristojbin kot enkratno pristojbino za vsak posamezen polet in da v ta namen uporabljajo storitve EUROCONTROL-a.
2. člen

Organizacija oblikuje, zaračunava in pobira preletne pristojbine od uporabnikov preletnih storitev zračne plovbe na predlog pogodbenic, ki so vključene v enoten sistem preletnih pristojbin.
3. člen

Pri zadevah, povezanih s preletnimi pristojbinami, je Svet tisti organ, ki je odgovoren za določanje dogovorov glede izvajanja odločitev Generalne skupščine o preletnih pristojbinah in nadziranju nalog Agencije na tem področju.

Svet med drugim:

(a) pripravlja odločitve Generalne skupščine glede politike preletnih pristojbin;

(b) določa denarno enoto, v kateri so izražene preletne pristojbine;

(c) določa v skladu z odločitvami, sprejetimi na podlagi 2. odstavka 6. člena te konvencije, pogoje za izvajanje sistema, vključno s plačilnimi pogoji, merskimi enotami in tarifami, ter obdobje, za katero veljajo;

(d) odobri poročila, ki se nanašajo na dejavnosti EUROCONTROL-a za preletne pristojbine;

(e) sprejme finančne predpise, ki se uporabljajo v sistemu plačevanja preletnih pristojbin;

(f) odobri dopolnitve proračuna, ki se nanašajo na dejavnosti EUROCONTROL-a glede preletnih pristojbin.
4. člen

Preletne pristojbine, navedene na računu, ki ga izda Organizacija, pomenijo edino plačilo za vsak posamezen polet in so edina terjatev EUROCONTROL-a, ki je plačljiva na njegovem sedežu.

5. člen

1. Pristojbino plača letalski prevoznik, ki je upravljal zrakoplov med poletom. Če pristojbina ni poravnana, je mogoče zrakoplov, na katerega se nanaša dolg, zapleniti ne glede na to, v čigavi posesti je, če pravo zadevne pogodbenice to dovoljuje.

2. Tam, kjer se za identifikacijo poleta uporablja označevalnik ICAO ali drug priznan označevalnik, EUROCONTROL šteje, da je letalski prevoznik tista agencija, ki upravlja zrakoplov in ji je bil označevalnik ICAO dodeljen oziroma je bil v postopku dodeljevanja med poletom ali prepoznan v načrtu poleta ali prepoznan po tistem označevalniku ICAO ali drugem priznanem označevalniku med sporazumevanjem s kontrolo zračnega prometa ali na kateri koli drug način.

3. Če letalski prevoznik ni znan, se šteje, da je upravljavec zrakoplova njegov lastnik, razen če dokaže, katera druga oseba ga je upravljala.

4. Letalski prevoznik in lastnik zrakoplova sta solidarno dolžna poravnati pistojbino, če pravo zadevne pogodbenice to dovoljuje.

6. člen

1. Če dolgovani znesek ni plačan, se lahko sprejmejo ukrepi za prisilno izterjavo, vključno s pridržanjem in prodajo zrakoplova, če to dovoljuje pravo pogodbenice, v kateri je zadevni zrakoplov pristal.

2. Na zahtevo EUROCONTROL-a lahko ukrepi vključujejo preverjanje upravnega pooblastila za zračni promet ali za upravljanje zračnega prometa, izdanega osebi, ki je dolžna poravnati pristojbino, če to dopušča zadevna zakonodaja; preverjanje lahko opravi pogodbenica ali kateri koli pristojni organ.

7. člen

1. Postopke za izterjavo dolgovanih zneskov lahko sproži EUROCONTROL ali na njegovo zahtevo pogodbenica ali drug organ, ki ga je pogodbenica za ta namen pooblastila.

2. Izterjava se opravi po sodnem ali upravnem postopku.

3. Vsaka pogodbenica EUROCONTROL obvesti o postopkih, ki se uporabljajo v tej državi, in o pristojnih sodiščih, razsodiščih ali upravnih organih.

8. člen

Postopki izterjave potekajo na ozemlju tiste pogodbenice:

(a) kjer ima dolžnik bivališče ali registriran urad;

(b) kjer ima dolžnik svoj poslovni sedež, če nima bivališča ali registriranega urada na ozemlju pogodbenice;

(c) v primeru neobstoja razlogov za pristojnost iz pododstavkov (a) in (b) zgoraj pa v državi, kjer ima dolžnik svoje premoženje;

(d) kjer ima EUROCONTROL svoj sedež, če ne obstajajo razlogi za pristojnost iz pododstavkov (a) do (c) zgoraj.

9. člen

1. Ne glede na določbe 5., 6., 7. in 8. člena lahko pogodbenica ali drug organ, ki ga pogodbenica pooblasti, na zahtevo EUROCONTROL-a sproži postopek za izterjavo dolgovanega zneska s pridržanjem in prodajo zrakoplova v skladu z upravnim ali sodnim postopkom zadevne pogodbenice.

2. Pravica do pridržanja in prodaje se uporablja tudi za opremo, rezervne dele, gorivo, skladišča in dokumentacijo pridržanega ali prodanega zrakoplova.

3. Veljavnost in učinek pridržanja in prodaje določa pravo pogodbenice, kjer je bilo pridržanje opravljeno.

10. člen

EUROCONTROL ima pravico sprožiti postopke pri pristojnih sodiščih, razsodiščih in upravnih organih držav, ki niso pogodbenice te konvencije.

11. člen

Druge pogodbenice priznavajo in izvajajo spodaj navedene odločitve, ki so sprejete v eni od pogodbenic:

(a) dokončne odločitve sodišč ali razsodišč;

(b) odločitve upravnih organov, o katerih lahko odloča sodišče ali razsodišče, pa to ni mogoče bodisi zaradi tega, ker je sodišče ali razsodišče odločilo o pritožbi z dokončno odločitvijo ali ker je bila pritožba umaknjena ali ker je pretekel čas, v katerem je dovoljeno vložiti pritožbo.

12. člen

Odločitve, navedene v 11. členu, se ne priznavajo oz. izvajajo v naslednjih primerih:

(a) če sodišče, razsodišče ali upravni organ pogodbenice, ki je odločitev izdal, ni pristojen v skladu z 8. členom;

(b) če je odločitev v nasprotju z javno politiko pogodbenice, na katero se nanaša;

(c) če dolžnik ni pravočasno prejel obvestila o odločitvi upravnega organa ali o začetku postopka, da bi lahko pripravil obrambo ali se pritožil na sodišče ali razsodišče;

(d) če je bil postopek glede istih preletnih pristojbin predhodno začet in še vedno o njem ni odločeno na sodišču, razsodišču ali pri upravnem organu pogodbenice, na katero se nanaša;

(e) če je odločitev nezdružljiva z odločitvijo, ki je bila o isti preletni pristojbini sprejeta v pogodbenici, na katero se nanaša,

(f) če je sodišče, razsodišče ali upravni organ pogodbenice, ki je odločitev izdal, odločal o predhodnem vprašanju glede statusa ali pravne sposobnosti fizičnih oseb, pravic na premoženju, ki izhajajo iz zakonske zveze, oporok ali nasledstva, na način, ki nasprotuje določbam mednarodnega zasebnega prava v tisti pogodbenici, na katero se odločitev nanaša, razen če bi bil enak rezultat dosežen z uporabo pravil mednarodnega zasebnega prava te pogodbenice.

13. člen

Če je odločitve, navedene v 11. členu, možno izvajati v pogodbenici, ki je odločitev izdala, jih je treba izvajati v skladu s pravom pogodbenice, na katero se odločitev nanaša. Če je potrebno, sodišče, razsodišče ali upravni organ pogodbenice, na katero se odločitev nanaša, na podlagi zahtevka izda odločbo o izvršbi.

14. člen

1. Zahtevku je treba priložiti:

(a) overjeno kopijo odločitve;

(b) če je bila odločitev sodišča ali razsodišča izdana po uradni dolžnosti, je treba priložiti izvirnik ali overjeno kopijo dokumenta, s katerim je bil dolžnik pravočasno obveščen o začetku postopka;

(c) v primeru upravne odločbe dokument, ki dokazuje, da so bile izpolnjene zahteve iz 11. člena;

(d) dokument, ki potrjuje, da je odločitev izvršljiva v pogodbenici, ki je odločitev izdala, in da je dolžnik pravočasno prejel obvestilo o odločitvi.

2. Priloži se pravilno overjen prevod vseh dokumentov, če to zahteva sodišče, razsodišče ali upravni organ pogodbenice, na katero se odločitev nanaša. Obličnost ali podobna formalnost ni potrebna.


15. člen

1. Zahtevek se lahko zavrne zgolj zaradi enega od razlogov, navedenih v 12. členu. V nobenem primeru odločitev glede bistvenih sestavin ne more biti spremenjena v pogodbenici, na katero se odločitev nanaša.

2. Postopek priznanja in izvršitve odločitve poteka v skladu s pravom pogodbenice, na katero se odločitev nanaša, če ta konvencija ne določa drugače.

16. člen

Zneski, ki jih pobira EUROCONTROL, se izplačajo pogodbenicam v skladu z odločitvami Sveta.

17. člen

Če je dolg izterjala pogodbenica, mora ta znesek brez odlašanja plačati EUROCONTROL-u, ki ravna v skladu s 16. členom. Stroški izterjave, ki jih je ta pogodbenica imela, bremenijo EUROCONTROL.


18. člen

Pristojni organi pogodbenic sodelujejo z EUROCONTROL-om pri določanju in pobiranju preletnih pristojbin.
19. člen

Če se Svet soglasno odloči opustiti izterjavo pristojbine, lahko prizadete pogodbenice uporabijo kateri koli ukrep, ki se jim zdi primeren. V tem primeru se določbe te konvencije, ki se nanašajo na izterjavo, priznanje in izvršbo odločitev, prenehajo uporabljati.



_____________________________________

* Besedilo protokola v bolgarskem, češkem, danskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, madžarskem, nemškem, nizozemskem, norveškem, portugalskem, romunskem, slovaškem, španskem, švedskem in turškem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodnopravne zadeve Ministrstva za zunanje zadeve.


3. člen

Za izvajanje Protokola skrbi Ministrstvo za promet.

4. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.



Številka: 326-06/04-42/1
Ljubljana, dne 25. marca 2004
EPA 1126-III



Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor


Zadnja sprememba: 04/09/2004
Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni