Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
ZAKON
O RATIFIKACIJI PROTOKOLA O ZMANJŠEVANJU ZAKISLJEVANJA, EVTROFIKACIJE IN PRIZEMNEGA OZONA H KONVENCIJI IZ LETA 1979
O ONESNAŽEVANJU ZRAKA NA VELIKE RAZDALJE PREKO MEJA (MPZZE)
1. člen
Ratificira se Protokol o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, sprejet 30. novembra 1999 v Göteborgu.
2. člen
Besedilo protokola se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:
PROTOKOL O ZMANJŠEVANJU ZAKISLJEVANJA, EVTROFIKACIJE IN PRIZEMNEGA OZONA H KONVENCIJI IZ LETA 1979 O ONESNAŽEVANJU ZRAKA NA VELIKE RAZDALJE PREKO MEJA
Pogodbenice, ki
so odločene izvajati Konvencijo o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja,
se zavedajo, da dušikovi oksidi, žveplo, hlapne organske spojine in reducirane dušikove spojine škodljivo vplivajo na zdravje ljudi in okolje,
so zaskrbljene nad tem, da so kritične obremenitve zakisljevanja, kritične obremenitve hranljivega dušika in kritične ravni ozona za človeško zdravje in vegetacijo še vedno presežene na mnogih območjih Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo,
so zaskrbljene tudi nad tem, da se izpuščeni dušikovi oksidi, žveplo in hlapne organske spojine kakor tudi sekundarna onesnaževala, kot so ozon in reakcijski produkti amonijaka, prenašajo v ozračju na velike razdalje in lahko imajo škodljive čezmejne učinke,
priznavajo, da pogodbenice Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo z emisijami prispevajo k onesnaževanju zraka v hemisferi in na svetovni ravni ter priznavajo možnosti prenosa med celinami in potrebo po nadaljnjem preučevanju teh možnosti,
priznavajo tudi, da se Kanada in Združene države Amerike dvostransko pogajajo o zmanjšanju emisij dušikovih oksidov in hlapnih organskih spojin, da bi reševale vprašanja čezmejnih učinkov ozona,
nadalje priznavajo, da bo Kanada z uresničitvijo Kanadske strategije za zmanjšanje kislega dežja za obdobje po 2000 še dodatno zmanjšala emisije žvepla do leta 2010 ter da so Združene države odločene izvesti program zmanjšanja dušikovih oksidov na vzhodu Združenih držav in zmanjšati emisije, kar je potrebno za doseganje državnih standardov kakovosti zunanjega zraka glede trdnih delcev,
so odločene uporabiti pristop, ki upošteva več učinkov in več onesnaževal hkrati, da bi preprečile ali čim bolj zmanjšale prekoračitve kritičnih obremenitev in ravni,
upoštevajo emisije iz določenih obstoječih dejavnosti in naprav, ki vplivajo na sedanje ravni onesnaženosti zraka, in razvoj nadaljnjih dejavnosti in naprav,
se zavedajo, da so na voljo tehnologije in postopki ravnanja za zmanjšanje emisij teh snovi,
so odločene, da sprejmejo ukrepe, da bi predvidele, preprečile ali čim bolj zmanjšale emisije teh snovi ob upoštevanju previdnostnega pristopa, kot je zapisan v 15. načelu Deklaracije o okolju in razvoju, sprejete v Riu,
ponovno potrjujejo, da imajo države v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov in načeli mednarodnega prava suvereno pravico do izkoriščanja lastnih virov v skladu s svojim okoljskimi in razvojnimi politikami, ter obveznost zagotoviti, da dejavnosti v okviru njihove državne jurisdikcije ali nadzora ne povzročajo škode okolju drugih držav ali območij zunaj meja državne jurisdikcije,
se zavedajo potrebe po stroškovno učinkovitem regionalnem pristopu k preprečevanju onesnaženosti zraka, ki upošteva razlike med državami med učinki in stroški zmanjševanja onesnaževanja,
ugotavljajo pomemben prispevek zasebnega in nevladnega sektorja k spoznavanju učinkov v zvezi s temi snovmi in razpoložljivih tehnologij za njihovo zmanjšanje ter njuno vlogo pri zmanjševanju emisij v ozračje,
se zavedajo, da ukrepi za zmanjšanje emisij žvepla, dušikovih oksidov, amonijaka in hlapnih organskih spojin ne smejo biti sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo ali prikrito omejevanje mednarodne konkurence in trgovine,
upoštevajo najboljše razpoložljivo znanstveno in tehnično znanje ter podatke o emisijah, procesih v ozračju in učinkih omenjenih snovi na človeško zdravje in okolje ter stroških njihovega zmanjšanja in priznavajo potrebo po izboljšanju tega znanja ter nadaljevanju znanstvenega in tehničnega sodelovanja za nadaljnje razumevanje teh vprašanj,
upoštevajo, da je v Protokolu o nadzoru nad emisijami dušikovih oksidov ali njihovih čezmejnih tokov, ki je bil sprejet 31. oktobra 1988 v Sofiji, in v Protokolu o nadzoru nad emisijami hlapnih organskih spojin ali njihovih čezmejnih tokov, ki je bil sprejet 18. novembra 1991 v Ženevi, že predvideno omejevanje emisij dušikovih oksidov in hlapnih organskih spojin in da strokovne priloge k tema dvema protokoloma že vsebujejo tehnična navodila za zmanjšanje teh emisij,
upoštevajo tudi, da je v Protokolu o nadaljnjem zmanjševanju emisij žvepla, sprejetem 14. junija 1994 v Oslu, že predvideno zmanjševanje emisij žvepla, da bi prispevalo k zmanjšanju kislih usedlin z zmanjšanjem preseganja kritičnih usedlin žvepla, ki so izvedene iz kritične obremenitve kislosti glede na prispevek oksidiranih žveplovih spojin k celotni kisli usedlini v letu 1990,
nadalje ugotavljajo, da je ta protokol prvi sporazum po tej konvenciji ki se izrecno ukvarja z reduciranimi dušikovimi spojinami,
se zavedajo, da lahko zmanjšanje emisij teh snovi dodatno koristi pri nadziranju drugih onesnaževal, še zlasti sekundarnih trdnih delcev, ki potujejo čez meje in vplivajo na zdravje ljudi zaradi izpostavljenosti lebdečim trdnim delcem,
se zavedajo tudi, da se je treba čim bolj izogniti ukrepom za doseganje ciljev tega protokola, ki bi poslabšali druge zdravstvene in okoljske težave,
upoštevajo, da bi ukrepi, sprejeti za zmanjšanje emisij dušikovih oksidov in amonijaka, morali upoštevati celotni biogeokemijski dušikov cikel, in kolikor je mogoče, ne povečevati emisij reaktivnega dušika, vključno z dušikovim oksidom, ki lahko zaostri druge težave, povezane z dušikom,
se zavedajo, da metan in ogljikov monoksid, ki nastajata zaradi človekovih dejavnosti, v prisotnosti dušikovih oksidov in hlapnih organskih spojin prispevata k nastajanju troposferskega ozona, in
se zavedajo obveznosti, ki so jih pogodbenice prevzele po Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja,
so se dogovorile:
1. člen
POMEN IZRAZOV
V tem protokolu:
1. "konvencija" pomeni Konvencijo o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, sprejeto v Ženevi 13. novembra 1979;
2. "EMEP" pomeni program sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi;
3. "izvršni organ" pomeni izvršni organ konvencije, ustanovljen v skladu s prvim odstavkom 10. člena konvencije;
4. "komisija" pomeni Ekonomsko komisijo Združenih narodov za Evropo;
5. "pogodbenice" pomeni pogodbenice tega protokola, če pomen ne zahteva drugače;
6. "zemljepisno območje EMEP" pomeni območje, opredeljeno v četrtem odstavku 1. člena Protokola h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja iz leta 1979 o dolgoročnem financiranju programa sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi (EMEP), sprejetega 28. septembra 1984 v Ženevi;
7. "emisija" pomeni izpuščanje snovi v ozračje iz točkovnih ali razpršenih virov;
8. "dušikovi oksidi" pomeni dušikov oksid in dušikov dioksid, izražena kot dušikov dioksid (NO2);
9. "reducirane dušikove spojine" pomeni amonijak in njegove reakcijske produkte;
10. "žveplo" pomeni vse žveplove spojine, izražene kot žveplov dioksid (SO2);
11. "hlapne organske spojine" ali "HOS" pomeni, razen če ni drugače določeno, vse organske spojine človekovega izvora, razen metana, ki lahko ob reagiranju z dušikovimi oksidi ob prisotnosti sončne svetlobe proizvedejo fotokemične oksidante;
12. "kritična obremenitev" pomeni količinsko oceno izpostavljenosti enemu ali več onesnaževalom, pod katero po do zdaj znanih podatkih ni večjih škodljivih posledic za določene občutljive elemente okolja;
13. "kritične ravni" pomeni koncentracije onesnaževal v ozračju, nad katerimi po do zdaj znanih podatkih lahko pride do neposrednih škodljivih posledic za sprejemnike, kot so ljudje, rastline, ekosistemi ali material;
14. "območje upravljanja emisij onesnaževal" ali "PEMA" pomeni območje, določeno v prilogi III pod pogoji iz devetega odstavka 3. člena;
15. "nepremični vir" pomeni vsako stavbo, zgradbo, obrat, napravo ali opremo, ki je nepremična in neposredno ali posredno izpušča ali bi lahko izpuščala v ozračje žveplo, dušikove okside, hlapne organske spojine ali amonijak;
16. "nov nepremični vir" pomeni vsak nepremični vir, katerega gradnja ali bistvena sprememba se je začela po poteku enega leta od datuma začetka veljavnosti tega protokola. O tem, ali je sprememba bistvena, odločijo pristojni državni organi ob upoštevanju dejavnikov, kot so okoljske koristi spremembe.
2. člen
CILJ
Cilj tega protokola je nadzorovati in zmanjševati emisije žvepla, dušikovih oksidov, amonijaka in hlapnih organskih spojin, ki jih povzročajo človekove dejavnosti in lahko zaradi zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona, ki so posledica čezmejnega prenosa po ozračju na velike razdalje, škodljivo vplivajo na zdravje ljudi, naravne ekosisteme, material in pridelke; obenem naj bi ta protokol, kolikor je mogoče, zagotavljal, da atmosferske usedline ali koncentracije dolgoročno in postopoma, upoštevajoč napredek na področju znanosti, ne presegajo:
(a) za pogodbenice, ki spadajo v zemljepisno območje EMEP, in Kanado, kritičnih obremenitev kislosti, kot so opisane v prilogi I;
(b) za pogodbenice, ki spadajo v zemljepisno območje EMEP, kritičnih obremenitev hranljivega dušika, kot so opisane v prilogi I, ter
(c) glede ozona:
(i) za pogodbenice iz zemljepisnega območja EMEP kritičnih ravni ozona, navedenih v prilogi I;
(ii) za Kanado kanadskega standarda za ozon in
(iii) za Združene države Amerike nacionalnega standarda kakovosti zunanjega zraka za ozon.
3. člen
TEMELJNE OBVEZNOSTI
1. Vsaka pogodbenica, katere zgornja meja emisije je v kateri od razpredelnic iz priloge II, zmanjša in vzdržuje znižanje letnih emisij v skladu z omenjeno zgornjo mejo in časovnimi roki, določenimi v tej prilogi. Najmanj, kar se zahteva, je, da vsaka pogodbenica nadzoruje letne emisije onesnaževal v skladu z obveznostmi iz priloge II.
2. Vsaka pogodbenica za vsak nov nepremični vir iz kategorije nepremičnih virov, kot so opredeljeni v prilogah IV, V in VI, uveljavi mejne vrednosti, določene v omenjenih prilogah, in to najpozneje v rokih iz priloge VII. Druga možnost je, da pogodbenica uporabi drugačne strategije za zmanjšanje emisij, ki skupaj dosegajo enakovredne emisijske ravni za vse kategorije virov skupaj.
3. Vsaka pogodbenica, če je to tehnično in ekonomsko izvedljivo ter ob upoštevanju stroškov in prednosti, za vsak obstoječi nepremični vir iz kategorije nepremičnih virov, kot so opredeljeni v prilogah IV, V in VI, uveljavi mejne vrednosti, določene v omenjenih prilogah, in to najpozneje v rokih iz priloge VII. Druga možnost je, da pogodbenica uporabi drugačne strategije za zmanjšanje emisij, ki skupaj dosegajo enakovredne emisijske ravni za vse kategorije virov skupaj, pogodbenice zunaj zemljepisnega območja EMEP pa strategije, potrebne za doseganje nacionalnih ali regionalnih ciljev pri zmanjševanju zakisljevanja in doseganju nacionalnih standardov kakovosti zraka.
4. Mejne vrednosti za nove in že obstoječe kurilne naprave, katerih nazivna vhodna toplotna moč presega vrednost 50 MWt, ter za nova težka tovorna vozila pogodbenice ovrednotijo na zasedanju izvršnega organa najpozneje v dveh letih po datumu začetka veljavnosti tega protokola, da se po potrebi spremenijo priloge IV, V in VII.
5. Vsaka pogodbenica mora uveljaviti mejne vrednosti za goriva in nove premične vire, navedene v prilogi VIII, najpozneje v rokih, določenih v prilogi VII.
6. Vsaka pogodbenica bi morala uporabljati najboljše razpoložljive tehnologije za premične vire in vsak nov ali že obstoječi nepremični vir, pri čemer bi morala upoštevati dokumente z navodili I do V, ki jih je sprejel izvršni organ na sedemnajstem zasedanju (sklep 1999/1), z vsemi njihovimi spremembami.
7. Vsaka pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe za zmanjšanje emisij hlapnih organskih spojin, povezanih z uporabo proizvodov, ki niso vključeni v prilogo VI ali VIII, med drugim na podlagi znanstvenih in ekonomskih meril. Pogodbenice najpozneje na drugem zasedanju izvršnega organa po začetku veljavnosti tega protokola preučijo mejne vrednosti hlapnih organskih spojin v proizvodih, ki niso vključeni v prilogo VI ali VIII, ter časovne roke za uveljavitev mejnih vrednosti, da se po potrebi sprejme priloga o proizvodih, vključno z merili za izbiro takih proizvodov.
8. Vsaka pogodbenica v skladu z desetim odstavkom:
(a) uporablja najmanj ukrepe za nadzorovanje amonijaka, navedene v prilogi IX, in
(b) kadar se ji zdi primerno, uporablja najboljše razpoložljive tehnologije za preprečevanje in zmanjševanje emisij amonijaka, navedene v dokumentu z navodili V, ki ga je sprejel izvršni organ na svojem sedemnajstem zasedanju (sklep 1999/1), z vsemi njegovimi spremembami.
9. Deseti odstavek se nanaša na vsako pogodbenico:
(a) katere skupna površina presega 2 milijona kvadratnih kilometrov;
(b) katere letne emisije žvepla, dušikovih oksidov, amonijaka in/ali hlapnih organskih spojin, ki prispevajo k zakisljevanju, evtrofikaciji ali nastajanju ozona na območjih, ki so pod jurisdikcijo ene ali več drugih pogodbenic, izvirajo v glavnem z območja pod njeno jurisdikcijo, ki je v prilogi III označeno kot PEMA, in je v ta namen predložila dokumentacijo v skladu s pododstavkom (c);
(c) ki je ob podpisu, ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi tega protokola ali pristopu k njemu predložila opis zemljepisnega območja enega ali več območij PEMA za enega ali več onesnaževal skupaj z dokazno dokumentacijo, zato da se vključi v prilogo III, in
(d) ki je ob podpisu, ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi tega protokola ali pristopu k njemu izrazila svoj namen, da bo ravnala v skladu s tem odstavkom.
10. Pogodbenica, na katero se nanaša ta odstavek:
(a) se mora podrejati določbam tega člena in priloge II samo v okviru ustreznega območja PEMA za vsako onesnaževalo, za katero je v okviru njene jurisdikcije območja PEMA vključen v prilogo III, če spada v zemljepisno območje EMEP, ali
(b) se mora podrejati določbam prvega, drugega, tretjega, petega, šestega in sedmega odstavka ter priloge II samo v okviru ustreznega območja PEMA za vsako onesnaževalo (dušikovi oksidi, žveplo in/ali hlapne organske spojine), za katero je v okviru njene jurisdikcije območja PEMA vključen v prilogo III, ter se ne zahteva ravnanje skladno z osmim odstavkom kjer koli pod njeno jurisdikcijo, če ne spada v zemljepisno območje EMEP.
11. Kanada in Združene države Amerike ob ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi tega protokola ali pristopu k njemu predložijo izvršnemu organu vsaka svojo zavezo za zmanjšanje emisij žvepla, dušikovih oksidov in hlapnih organskih spojin za samodejno vključitev v prilogo II.
12. Pogodbenice se ob upoštevanju izida prvega pregleda, predvidenega v drugem odstavku 10. člena, začnejo pogajati o nadaljnjih obveznostih za zmanjšanje emisij najpozneje eno leto po opravljenem pregledu.
4. člen
IZMENJAVA INFORMACIJ IN TEHNOLOGIJE
1. Vsaka pogodbenica skladno s svojimi zakoni, predpisi in prakso ter obveznostmi iz tega protokola ustvari ugodne razmere za lažjo izmenjavo informacij, tehnologij in tehnik, da bi zmanjšala emisije žvepla, dušikovih oksidov, amonijaka in hlapnih organskih spojin, in sicer tako, da med drugim spodbuja :(a) razvoj in posodabljanje zbirke podatkov o najboljših razpoložljivih tehnologijah, vključno s tistimi, ki povečujejo energetsko učinkovitost, uporabo gorilnikov z nizko emisijo in okolju prijazne postopke v kmetijstvu;
(b) izmenjavo informacij in izkušenj pri razvoju prevoznih sistemov, ki manj onesnažujejo okolje;
(c) neposredne stike in sodelovanje v gospodarstvu, vključno s skupnimi naložbami, in
(d) zagotavljanje strokovne pomoči.
2. Pri spodbujanju dejavnosti, navedenih v prvem odstavku, vsaka pogodbenica ustvari ugodne razmere za lažje stike in sodelovanje med ustreznimi organizacijami in posamezniki v zasebnem in javnem sektorju, ki lahko ponudijo storitve s področja tehnologije, projektiranja in inženiringa ter opremo ali finančna sredstva.
5. člen
OZAVEŠČANJE JAVNOSTI
1. Vsaka pogodbenica skladno s svojimi zakoni, predpisi in prakso spodbuja širjenje informacij v javnosti, vključno s podatki o:
(a) nacionalnih letnih emisijah žvepla, dušikovih oksidov, amonijaka in hlapnih organskih spojin ter napredku pri izpolnjevanju obveznosti glede nacionalnih zgornjih mej emisij ali drugih obveznosti iz 3. člena;
(b) usedlinah in koncentracijah posameznih onesnaževal, in kadar je to izvedljivo, tudi podatke o usedlinah in koncentracijah glede na kritične obremenitve in ravni, navedene v 2. členu;
(c) ravneh ozona v troposferi in
(d) strategijah in ukrepih, ki jih že ali jih bo uporabljala za zmanjševanje problemov onesnaževanja zraka, ki jih obravnava ta protokol in so navedeni v 6. členu.
2. Poleg tega lahko vsaka pogodbenica omogoči širši javnosti dostop do informacij z namenom zmanjševanja emisij, vključno s podatki o:
(a) gorivih, ki manj onesnažujejo, obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti, vključno z njihovo uporabo v prometu;
(b) hlapnih organskih spojinah v proizvodih, vključno z označevanjem;
(c) možnostih ravnanja z odpadki, ki vsebujejo hlapne organske spojine, ki jih ustvarjajo ljudje;
(d) dobri kmetijski praksi, ki zmanjšuje emisije amonijaka;
(e) učinkih na zdravje ljudi in okolje, ki so povezani z onesnaževali iz tega protokola, in
(f) ukrepih, s katerimi lahko posamezniki in gospodarstvo pripomorejo k zmanjševanju emisij onesnaževal iz tega protokola.
6. člen
STRATEGIJE, POLITIKE, PROGRAMI, UKREPI IN INFORMACIJE
1. Vsaka pogodbenica po potrebi in na podlagi zanesljivih znanstvenih in ekonomskih meril za lažje izpolnjevanje obveznosti iz 3. člena:
(a) sprejme podporne strategije, politike in programe brez neprimernega zavlačevanja, ko ta protokol začne veljati zanjo;
(b) uporablja ukrepe za nadzorovanje in zmanjševanje emisij žvepla, dušikovih oksidov, amonijaka in hlapnih organskih spojin;
(c) uporablja ukrepe za spodbujanje večje energetske učinkovitosti in rabo obnovljivih virov energije;
(d) uporablja ukrepe za zmanjšanje uporabe goriv, ki onesnažujejo;
(e) razvija in uvaja prevozne sisteme, ki manj onesnažujejo, in širi sisteme za upravljanje prometa, ki zmanjšujejo emisije v cestnem prometu;
(f) uporablja ukrepe za spodbujanje razvoja in uvedbo okolju prijaznejših postopkov in proizvodov, upoštevajoč dokumente z navodili od I do V, ki jih je sprejel izvršni organ na svojem sedemnajstem zasedanju (sklep 1999/1), z vsemi njihovimi spremembami;
(g) spodbuja izvajanje operativnih programov za zmanjševanje emisij, vključno s prostovoljnimi programi, in uporabo ekonomskih instrumentov, upoštevajoč dokument z navodili VI, ki ga je sprejel izvršni organ na svojem sedemnajstem zasedanju (sklep 1999/1), z vsemi njegovimi spremembami;
(h) v skladu z razmerami v svoji državi izvaja in nadalje pripravlja politike in ukrepe, kot so postopno zmanjševanje ali odprava tržnih pomanjkljivosti, davčne spodbude, oprostitev plačila davkov in carinskih dajatev ter subvencije v vseh sektorjih, v katerih nastajajo emisije žvepla, dušikovih oksidov, amonijaka in hlapnih organskih spojin, ki so v nasprotju s cilji protokola, in uporablja tržne instrumente ter
(i) izvaja ukrepe za zmanjševanje emisij iz odpadnih proizvodov, ki vsebujejo hlapne organske spojine, kadar so stroškovno učinkoviti.
2. Vsaka pogodbenica zbira in hrani podatke o:
(a) dejanskih ravneh emisij žvepla, dušikovih spojin in hlapnih organskih spojin ter koncentracijah v zunanjem zraku in usedlinah teh spojin ter ozona in pri tem upošteva delovni načrt EMEP, če gre za pogodbenico z zemljepisnega območja EMEP, in
(b) učinkih koncentracij v zunanjem zraku in usedlin žvepla, dušikovih spojin, hlapnih organskih spojin ter ozona na zdravje ljudi, kopenske in vodne ekosisteme ter material.
3. Vsaka pogodbenica lahko sprejme strožje ukrepe , kot jih zahteva ta protokol.
7. člen
POROČANJE
1. V skladu s svojimi zakoni in predpisi ter obveznostmi iz tega protokola:
(a) vsaka pogodbenica redno, kot to določijo pogodbenice na zasedanju izvršnega organa, poroča prek izvršnega sekretarja komisije izvršnemu organu o ukrepih, ki jih je sprejela za izvajanje tega protokola. Nadalje:
(i) če pogodbenica uporablja strategije za zmanjševanje emisij, ki so drugačne od tistih iz drugega in tretjega odstavka 3. člena, dokumentira uporabljene strategije in njihovo usklajenost z zahtevami iz teh odstavkov;
(ii) če pogodbenica presodi, da posamezne mejne vrednosti, določene v skladu s tretjim odstavkom 3. člena, glede na stroške in prednosti tehnično in ekonomsko niso izvedljive, to sporoči in utemelji;
(b) vsaka pogodbenica z zemljepisnega območja EMEP redno sporoča EMEP prek izvršnega sekretarja komisije, kot to določi upravni organ EMEP in odobrijo pogodbenice na zasedanju izvršnega organa, podatke o:
(i) ravneh emisij žvepla, dušikovih oksidov, amonijaka in hlapnih organskih spojin in pri tem uporablja najmanj metodologije ter časovno in prostorsko ločljivost, ki jih določi upravni organ EMEP;
(ii) ravneh emisij za vsako snov v referenčnem letu (1990) z uporabo enakih metodologij ter enake časovne in prostorske ločljivosti;
(iii) projekcijah emisij in tekočih načrtih zmanjševanja in
(iv) katerih koli izjemnih razmerah, ki upravičujejo emisije, ki začasno presegajo njene zgornje meje za enega ali več onesnaževal, kadar meni, da je to primerno, in
(c) pogodbenice zunaj zemljepisnega območja EMEP na zahtevo izvršnega organa dajo na razpolago podatke, podobne tistim, ki so navedeni v pododstavku (b).
2. Podatki, ki jih je treba sporočati skladno s pododstavkom (a) prvega odstavka, morajo biti v skladu z odločitvijo, ki jo sprejmejo pogodbenice na zasedanju izvršnega organa, glede oblike in vsebine. Določbe te odločitve se po potrebi pregledajo, da se odkrijejo dodatni elementi glede oblike ali vsebine podatkov, ki jih je treba vključiti v poročila.
3. EMEP pred vsakim letnim zasedanjem izvršnega organa pravočasno zagotovi podatke o:
(a) koncentracijah v zunanjem zraku ter usedlinah žvepla in dušikovih spojin, in če so na voljo, tudi o koncentracijah hlapnih organskih spojin in ozona v zunanjem zraku in
(b) izračunih evidenc žvepla, oksidiranega in reduciranega dušika ter ustrezne podatke o prenosu ozona na velike razdalje in njegovih predhodnikih.
Pogodbenice zunaj zemljepisnega območja EMEP dajo na zahtevo izvršnega organa na razpolago podobne podatke.
4. Izvršni organ v skladu s pododstavkom (b) drugega odstavka 10. člena konvencije poskrbi za pripravo podatkov o vplivih usedlin žvepla in dušikovih spojin ter koncentracij ozona.
5. Pogodbenice poskrbijo, da se na zasedanjih izvršnega organa v rednih presledkih pripravijo revidirani podatki o izračunih in mednarodno doseženih optimalnih razporeditvah zmanjšanja emisij za države z zemljepisnega območja EMEP s pomočjo integriranih modelov za vrednotenje, vključno z modeli prenosa po ozračju, da se še nadalje za namene prvega odstavka 3. člena zmanjšata razlika med dejanskimi usedlinami žvepla in dušikovih spojin in vrednostmi kritičnih obremenitev ter tudi razlika med dejanskimi koncentracijami in kritičnimi ravnmi ozona iz priloge I ali z uporabo kakšnih drugih metod vrednotenja, ki jih odobrijo pogodbenice na zasedanju izvršnega organa.
8. člen
RAZISKAVE, RAZVOJ IN SPREMLJANJE STANJA
Pogodbenice spodbujajo raziskave, razvoj, spremljanje stanja in sodelovanje v zvezi :
(a) z mednarodnim usklajevanjem metod izračunavanja in vrednotenja škodljivih učinkov, povezanih s snovmi, obravnavanimi v tem protokolu, za uporabo pri določitvi kritičnih obremenitev in kritičnih ravni, ter če je ustrezno, z izpopolnitvijo postopkov za tako uskladitev;
(b) izboljšanjem zbirk podatkov o emisijah, zlasti o amonijaku in hlapnih organskih spojinah;
(c) izboljšanjem tehnologij in sistemov za spremljanje stanja in modeliranja prenosa, koncentracij in usedlin žvepla, dušikovih spojin in hlapnih organskih spojin ter tudi nastajanja ozona in sekundarnih trdnih delcev;
(d) boljšim znanstvenim razumevanjem dolgoročne usode emisij in njihovih učinkov na koncentracije ozadja za žveplo, dušik, hlapne organske spojine, ozon in trdne delce na obeh poloblah s poudarkom zlasti na kemiji proste troposfere in možnostih medcelinskega prenosa onesnaževal;
(e) nadaljnjo pripravo splošne strategije za zmanjšanje škodljivih učinkov zakisljevanja, evtrofikacije in fotokemičnega onesnaževanja, vključno s sinergijami in sestavljenimi učinki;
(f) strategijami za nadaljnje zmanjševanje emisij žvepla, dušikovih oksidov, amonijaka in hlapnih organskih spojin na podlagi kritičnih obremenitev, kritičnih ravni in tehničnega razvoja ter napredka pri integriranem modeliranju za izračun mednarodno doseženih optimalnih razporeditev zmanjšanja ob upoštevanju, da se vsaka pogodbenica izogne pretiranim stroškom. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti emisijam iz kmetijstva in prometa;
(g) prepoznavanjem časovnih trendov in znanstvenim razumevanjem širših učinkov žvepla, dušika in hlapnih organskih spojin ter fotokemičnega onesnaževanja, vključno z njihovim prispevkom h koncentracijam trdnih delcev, na zdravje ljudi, okolje, zlasti zakisljevanja in evtrofikacije, ter na material, zlasti zgodovinske in kulturne spomenike, z upoštevanjem razmerja med žveplovimi oksidi, dušikovimi oksidi, amonijakom, hlapnimi organskimi spojinami in ozonom v troposferi;
(h) tehnologijami za zmanjševanje emisij ter tehnologijami in tehnikami za boljšo energetsko učinkovitost, ohranjanje energije in uporabo obnovljivih virov energije;
(i) učinkovitostjo tehnologij za nadzor nad amonijakom za kmetije in njihovim vplivom na lokalne in regionalne usedline;
(j) upravljanjem prevoznih potreb ter razvojem in spodbujanjem načinov prevoza, ki manj onesnažujejo;
(k) količinsko opredelitvijo, in kadar je to mogoče, ekonomskim ovrednotenjem koristi za okolje in zdravje ljudi, ki so posledica zmanjšanja emisij žvepla, dušikovih oksidov, amonijaka in hlapnih organskih spojin, in
(l) razvojem orodij, s katerimi bi bili metode in rezultati tega dela široko uporabni in dostopni.
9. člen
IZPOLNJEVANJE OBVEZNOSTI
Izpolnjevanje obveznosti vsake pogodbenice po tem protokolu je treba redno pregledovati. Te preglede opravlja izvedbeni odbor, ki ga je ustanovil izvršni organ na svojem petnajstem zasedanju s sklepom 1997/2, ter poroča pogodbenicam na zasedanju izvršnega organa v skladu z določbami iz priloge k omenjenemu sklepu, vključno z vsemi njegovimi spremembami.
10. člen
PREGLEDI POGODBENIC NA ZASEDANJIH IZVRŠNEGA ORGANA
1. Pogodbenice na zasedanjih izvršnega organa v skladu s pododstavkom (a) drugega odstavka 10. člena konvencije pregledajo informacije, ki jih predložijo pogodbenice, EMEP in pomožna telesa izvršnega organa, podatke o učinkih koncentracij in usedlin žvepla in dušikovih spojin ter o posledicah fotokemičnega onesnaževanja in tudi poročila izvedbenega odbora iz 9. člena.
2.(a) Pogodbenice na zasedanjih izvršnega organa pregledujejo izpolnjevanje obveznosti iz tega protokola, vključno :
(i) s svojimi obveznostmi v zvezi s svojimi izračunanimi in mednarodno doseženimi optimalnimi razporeditvami zmanjševanja emisij iz petega odstavka 7. člena in
(ii) primernostjo obveznosti in napredkom pri doseganju cilja tega protokola.
(b) Pri pregledih se upoštevajo najboljši razpoložljivi znanstveni podatki o učinkih zakisljevanja, evtrofikacije in fotokemičnega onesnaževanja, vključno z ovrednotenjem vseh učinkov na zdravje, kritičnimi ravnmi in obremenitvami, razvojem in izpopolnitvijo integriranih modelov za vrednotenje, tehnološkim razvojem, spreminjajočimi se gospodarskimi razmerami, napredkom na področju zbirk podatkov o emisijah in tehnologijah za njihovo zmanjševanje, zlasti v zvezi z amonijakom in hlapnimi organskimi spojinami, ter izpolnjevanjem obveznosti glede emisijskih ravni.
(c) Postopke, metode in časovni razpored takih pregledov določijo pogodbenice na zasedanju izvršnega organa. Prvi tak pregled se začne najpozneje eno leto po začetku veljavnosti tega protokola.
11. člen
REŠEVANJE SPOROV
1. Pri sporu med dvema ali več pogodbenicami v zvezi z razlago ali uporabo tega protokola si pogodbenice prizadevajo spor rešiti s pogajanji ali na kateri koli drug miren način po svoji izbiri. Stranke v sporu obvestijo izvršni organ o sporu.
2. Ob ratifikaciji, sprejetju, odobritvi tega protokola ali pristopu k njemu ali kadar koli po tem lahko pogodbenica, ki ni organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, v pisnem dokumentu, ki ga predloži depozitarju, izjavi, da ob katerem koli sporu v zvezi z razlago ali uporabo protokola s katero koli pogodbenico, ki sprejme enako obveznost, priznava enega ali oba od naslednjih načinov reševanja sporov kot dejansko obvezna in brez posebnega sporazuma::
(a) predložitev spora Meddržavnemu sodišču;
(b) arbitražo v skladu s postopki iz priloge o arbitraži, ki jih sprejmejo pogodbenice, takoj ko je to izvedljivo, na zasedanju izvršnega organa.
Pogodbenica, ki je organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, lahko da izjavo z enakim učinkom v zvezi z arbitražo v skladu s postopki iz pododstavka (b) tega člena.
3. Izjava, dana po drugem odstavku tega člena, velja, dokler ne poteče v skladu z njenimi določili ali dokler ne minejo trije meseci od deponiranja pisnega obvestila o njenem preklicu pri depozitarju.
4. Nova izjava, obvestilo o preklicu ali prenehanje veljavnosti v nobenem primeru ne vpliva na že začete postopke pri Meddržavnem sodišču ali razsodišču, razen če se stranki v sporu ne dogovorita drugače.
5. Če dvanajst mesecev po tem, ko je ena stranka uradno obvestila drugo, da sta v sporu, vpletenima strankama ni uspelo rešiti spora na katerega od načinov iz prvega odstavka tega člena, se spor na zahtevo katere koli vpletene stranke rešuje s spravo, kar pa ne velja, če sta stranki v sporu sprejeli enak način reševanja sporov skladno z drugim odstavkom tega člena.
6. Za namene petega odstavka tega člena se ustanovi spravna komisija. Vsaka vpletena stranka ali skupina strank, če imajo stranke v postopku sprave enak interes, imenuje v komisijo isto število članov, tako imenovani člani pa skupno izberejo predsedujočega. Komisija sprejme priporočilo, ki ga stranke v sporu upoštevajo v dobri veri .
Priloge tega protokola so njegov sestavni del.
13. člen
SPREMEMBE IN PRILAGODITVE
1. Vsaka pogodbenica lahko predlaga spremembe tega protokola. Katera koli pogodbenica konvencije lahko predlaga prilagoditev priloge II tega protokola, tako da se ji doda njeno ime skupaj z emisijskimi ravnmi, zgornjimi mejami emisij in odstotnim zmanjševanjem emisij.
2. Predlagane spremembe in prilagoditve se v pisni obliki predložijo izvršnemu sekretarju komisije, ki jih sporoči vsem pogodbenicam. Pogodbenice razpravljajo o predlaganih spremembah in prilagoditvah na naslednjem zasedanju izvršnega organa, če je izvršni sekretar pogodbenicam poslal predloge vsaj devetdeset dni pred zasedanjem.
3. Pogodbenice, prisotne na zasedanju izvršnega organa, sprejmejo spremembe tega protokola vključno s spremembami prilog II do IX s konsenzom in začnejo veljati za pogodbenice, ki so jih sprejele, devetdeseti dan po tem, ko sta dve tretjini pogodbenic deponirali svoje listine o njihovem sprejetju pri depozitarju. Za vsako drugo pogodbenico začnejo spremembe veljati devetdeseti dan po datumu, ko ta pogodbenica deponira svojo listino o njihovem sprejetju.
4. Spremembe prilog tega protokola, razen prilog iz tretjega odstavka, se sprejmejo s konsenzom pogodbenic, ki so prisotne na zasedanju izvršnega organa. Po poteku devetdesetih dni po datumu, ko izvršni sekretar komisije o spremembi obvesti vse pogodbenice, začne sprememba katere koli priloge veljati za pogodbenice, ki depozitarju ne pošljejo obvestila v skladu z določbami petega odstavka tega člena, če najmanj šestnajst pogodbenic ni poslalo takega obvestila.
5. Vsaka pogodbenica, ki ne more odobriti spremembe priloge, razen spremembe priloge iz tretjega odstavka, o tem pisno uradno obvesti depozitarja v devetdesetih dneh po datumu obvestila o njenem sprejemu. Depozitar o vsakem takem prejetem uradnem obvestilu nemudoma obvesti vse pogodbenice. Pogodbenica lahko kadar koli nadomesti svoje predhodno uradno obvestilo s sprejetjem, sprememba take priloge pa za to pogodbenico začne veljati po deponiranju listine o sprejetju pri depozitarju.
6. Pogodbenice, prisotne na zasedanju izvršnega organa, sprejmejo prilagoditve priloge II s konsenzom in začnejo veljati za vse pogodbenice tega protokola devetdeseti dan po datumu, ko izvršni sekretar komisije uradno pisno obvesti te pogodbenice o sprejemu prilagoditve.
1. Ta protokol je na voljo za podpis v Göteborgu (Švedska) 30. novembra in 1. decembra 1999, nato pa na sedežu Združenih narodov v New Yorku do 30. maja 2000 državam članicam komisije in tudi državam, ki imajo pri komisiji posvetovalni status, v skladu z osmim odstavkom resolucije 36 (IV) Ekonomskega in socialnega sveta z dne 28. marca 1947, in organizacijam za regionalno gospodarsko povezovanje, ki so jih ustanovile suverene države članice komisije in so pristojne za pogajanje, sklepanje in izvajanje mednarodnih sporazumov o zadevah iz protokola, če so te države in organizacije pogodbenice konvencije in navedene v prilogi II.
2. Take organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje pri zadevah v svoji pristojnosti v svojem imenu uresničujejo pravice in izpolnjujejo obveznosti, ki jih ta protokol nalaga njihovim državam članicam. V takih primerih države članice teh organizacij ne smejo uresničevati teh pravic posamezno.
15. člen
RATIFIKACIJA, SPREJETJE, ODOBRITEV IN PRISTOP
1. Podpisnice ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo ta protokol.
2. Od 31. maja 2000 lahko države in organizacije, ki izpolnjujejo zahteve iz prvega odstavka 14. člena, pristopijo k temu protokolu .
3. Listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu se deponirajo pri depozitarju.
Depozitar je generalni sekretar Združenih narodov.
17. člen
ZAČETEK VELJAVNOSTI
1. Ta protokol začne veljati devetdeseti dan po datumu deponiranja šestnajste listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu pri depozitarju.
2. Za vsako državo in organizacijo, ki izpolnjuje zahteve iz prvega odstavka 14. člena in ratificira, sprejme ali odobri ta protokol ali k njemu pristopi po deponiranju šestnajste listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, začne protokol veljati devetdeseti dan po datumu, ko ta pogodbenica deponira svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.
Kadar koli po petih letih po datumu začetka veljavnosti tega protokola za posamezno pogodbenico ga lahko ta odpove s pisnim uradnim obvestilom depozitarju. Odpoved začne veljati devetdeseti dan po datumu, ko depozitar prejme uradno obvestilo o odpovedi, ali pozneje, če je tako določeno v uradnem obvestilu o odpovedi.
19. člen
VERODOSTOJNA BESEDILA
Izvirnik tega protokola, katerega besedila v angleškem, francoskem in ruskem jeziku so enako verodostojna, se deponira pri generalnem sekretarju Združenih narodov.
V POTRDITEV TEGA so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali ta protokol.
SESTAVLJENO v Göteborgu (Švedska) tridesetega novembra tisoč devetsto devetindevetdeset.
Priloga I
KRITIČNE OBREMENITVE IN RAVNI
I. KRITIČNE OBREMENITVE KISLOSTI
A. Za pogodbenice z zemljepisnega območja EMEP
1. Kritične obremenitve (kot so opredeljene v 1. členu) kislosti so za ekosisteme določene v skladu s Priročnikom konvencije o metodologijah in merilih za kartiranje kritičnih ravni/obremenitev in o zemljepisnih območjih, na katerih so presežene. So največja dovoljena količina zakisljevalnih usedlin, ki jo lahko ekosistem dolgoročno prenese brez škode. Pri kritičnih obremenitvah kislosti zaradi dušika se upoštevajo procesi odstranjevanja dušika v ekosistemu (npr. vnos v rastline), pri kritičnih obremenitvah kislosti zaradi žvepla pa ne. Pri skupni kritični obremenitvi kislosti zaradi žvepla in dušika se dušik upošteva samo, kadar usedanje dušika v ekosistemu presega procese odstranjevanja dušika iz njega. Vse kritične obremenitve, ki so jih sporočile pogodbenice, so zbrane za uporabo pri integriranem modeliranju za opredelitev smernic pri določitvi zgornjih mej emisij v prilogi II.
B. Za pogodbenice v Severni Ameriki
2. Za vzhodno Kanado je bila kritična obremenitev z žveplom in dušikom za gozdne ekosisteme določena z znanstvenimi metodologijami in merili (Ocena kislega dežja v Kanadi, 1997), podobnimi tistim iz Priročnika konvencije o metodologijah in merilih za kartiranje kritičnih ravni/obremenitev in o zemljepisnih območjih, na katerih so presežene. Vrednosti kritičnih obremenitev (kot so določene v 1. členu) kislosti v vzhodni Kanadi so za sulfate v padavinah izražene v kg/ha/leto. Alberta v zahodni Kanadi, kjer so ravni obremenitev trenutno pod okoljskimi omejitvami, je sprejela splošen sistem klasifikacije kritičnih obremenitev, ki se uporablja v Evropi za potencialno kislost zemlje. Potencialna kislost se določi z odštetjem vseh usedlin (mokrih kot suhih) bazičnih kationov od usedlin žvepla in dušika. Poleg kritičnih obremenitev zaradi potencialne kislosti je Alberta za upravljanje zakisljevalnih emisij uvedla ciljne in spremljevalne obremenitve.
3. Za Združene države Amerike se za ovrednotenje učinkov zakisljevanja uporabljajo ocena občutljivosti ekosistemov, skupna obremenitev ekosistemov z zakisljevalnimi spojinami in negotovost, povezana s procesi odstranjevanja dušika v ekosistemih.
4. Te obremenitve in učinki se uporabijo pri integriranem modeliranju in opredelitvi smernic pri določitvi zgornjih mej emisij in/ali znižanj za Kanado in Združene države Amerike v prilogi II.
II. KRITIČNE OBREMENITVE HRANLJIVEGA DUŠIKA
Za pogodbenice z zemljepisnega območja EMEP
5. Kritične obremenitve (kot so opredeljene v 1. členu) hranljivega dušika (evtrofikacija) so za ekosisteme določene v skladu s Priročnikom konvencije o metodologijah in merilih za kartiranje kritičnih ravni/obremenitev in o zemljepisnih območjih, na katerih so presežene. So največja količina evtrofikacijskih usedlin dušika, ki jo lahko ekosistem dolgoročno prenese brez škode. Vse kritične obremenitve, ki so jih sporočile pogodbenice, so zbrane za uporabo pri integriranem modeliranju za opredelitev smernic pri določitvi zgornjih mej emisij v prilogi II.
III. KRITIČNE RAVNI OZONA
A. Za pogodbenice z zemljepisnega območja EMEP
6. Kritične ravni (kot so opredeljene v 1. členu) ozona so določene za varstvo rastlin v skladu s Priročnikom konvencije o metodologijah in merilih za kartiranje kritičnih ravni/obremenitev in o zemljepisnih območjih, na katerih so presežene. Izražene so kot kumulativna izpostavljenost koncentraciji ozona nad pragom 40 ppb (delcev na milijardo na enoto prostornine). Ta indeks izpostavljenosti se imenuje AOT 40 (nakopičena izpostavljenost nad pragom 40 ppb). AOT 40 se izračuna kot vsota razlik med urno koncentracijo (v ppb) in 40 ppb za vsako uro, ko koncentracija presega 40 ppb.
7. Dolgoročno naravnana kritična raven ozona za kmetijske pridelke AOT 40 3000 ppb ur od maja do julija (tipična rastna doba) pri dnevni svetlobi se je uporabila za določitev ogroženih območij, na katerih je kritična raven presežena. Znižanje prekoračitev je bilo določeno z integriranim modeliranjem, izvedenim za ta protokol za opredelitev smernic pri določitvi zgornjih mej emisij v prilogi II. Dolgoročno naravnana kritična raven ozona za kmetijske pridelke se upošteva tudi pri varstvu drugih rastlin, kot so drevesa in naravna vegetacija. Znanstveniki si še naprej prizadevajo razviti bolj poglobljeno razlago prekoračitev kritičnih ravni ozona za vegetacijo.
8. V Smernicah Svetovne zdravstvene organizacije za kakovost zraka je prikazana kritična raven ozona za zdravje ljudi 120 µg/m3 kot osemurno povprečje. V sodelovanju z Regionalnim uradom za Evropo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO/EURO) je bila kritična raven, izražena kot AOT 60 (nakopičena izpostavljenost nad pragom 60 ppb), tj. 120 µg/m3 in izračunana za eno leto, sprejeta kot nadomestilo za smernico WHO za kakovost zraka pri integriranem modeliranju. Ta se je uporabila pri določitvi ogroženih območij, na katerih je kritična raven presežena. Znižanje prekoračitev je bilo določeno z integriranim modeliranjem, izvedenim za ta protokol za opredelitev smernic pri določitvi zgornjih mej emisij v prilogi II.
B. Za pogodbenice v Severni Ameriki
9. Za Kanado so kritične ravni ozona določene za varovanje zdravja ljudi in okolja, uporabljajo pa se za uveljavitev kanadskega standarda za ozon. Zgornje meje emisij v prilogi II so določene v skladu z zahtevo za doseganje kanadskega standarda za ozon.
10. Za Združene države Amerike so kritične ravni ozona določene za varovanje zdravja ljudi z ustrezno varnostno mejo in zavarovanje družbene blaginje pred znanimi ali pričakovanimi škodljivimi učinki, uporabljajo pa se za uveljavitev državnega standarda za kakovost zunanjega zraka. Integrirano modeliranje in standard za kakovost zraka se uporabljata za opredelitev smernic za določitev zgornjih mej emisij in/ali znižanj za Združene države Amerike v prilogi II.
Priloga II
ZGORNJE MEJE EMISIJ
Zgornje meje emisij, naštete v spodnjih razpredelnicah, se nanašajo na določbe prvega in desetega odstavka 3. člena tega protokola. Emisijske ravni za leti 1980 in 1990 ter odstotno znižanje emisij so navedene samo informativno.
Razpredelnica 1. Zgornje meje emisij žvepla (v tisoč tonah SO2 letno)
| Pogodbenica | Emisijske ravni
1980 1990 | Zgornje meje
emisij za 2010 | Odstotno znižanje
emisij za 2010
(izhodiščno leto 1990) |
| Armenija | 141 | 73 | 730 % |
| Avstrija | 400 | 91 | 39– 57 % |
| Belorusija | 740 | 637 | 480– 25 % |
| Belgija | 828 | 372 | 106– 72 % |
| Bolgarija | 2050 | 2008 | 856– 57 % |
| Kanada, kot država a/ | 4643 | 3236 |  |
| PEMA (SOMA) | 3135 | 1873 | |
| Hrvaška | 150 | 180 | 70– 61 % |
| Češka republika | 2257 | 1876 | 283– 85 % |
| Danska | 450 | 182 | 55– 70 % |
| Finska | 584 | 260 | 116– 55 % |
| Francija | 3208 | 1269 | 400– 68 % |
| Nemčija | 7514 | 5313 | 550– 90 % |
| Grčija | 400 | 509 | 5467 % |
| Madžarska | 1633 | 1010 | 550– 46 % |
| Irska | 222 | 178 | 42– 76 % |
| Italija | 3757 | 1651 | 500– 70 % |
| Latvija | –– | 119 | 107– 10 % |
| Lihtenštajn | 0,39 | 0,15 | 0,11– 27 % |
| Litva | 311 | 222 | 145– 35 % |
| Luksemburg | 24 | 15 | 4– 73 % |
| Nizozemska | 490 | 202 | 50– 75 % |
| Norveška | 137 | 53 | 22– 58 % |
| Poljska | 4100 | 3210 | 1397– 56 % |
| Portugalska | 266 | 362 | 170– 53 % |
| Republika Moldova | 308 | 265 | 135– 49 % |
| Romunija | 1055 | 1311 | 918– 30 % |
| Ruska federacija b/ | 7161 | 4460 | |
| PEMA | 1062 | 1133 | 635– 44 % |
| Slovaška | 780 | 543 | 110– 80 % |
| Slovenija | 235 | 194 | 27– 86 % |
| Španija b/ | 2959 | 2182 | 774– 65 % |
| Švedska | 491 | 119 | 67– 44 % |
| Švica | 116 | 43 | 26– 40 % |
| Ukrajina | 3849 | 2782 | 1457– 48 % |
| Velika Britanija | 4863 | 3731 | 625– 83 % |
| Združene države Amerike c/ | | | |
| Evropska skupnost | 26456 | 16436 | 4059– 75 % |
a/ Kanada po ratifikaciji, sprejetju, odobritvi tega protokola ali pristopu k njemu predloži zgornje meje emisij za žveplo v državi ali za njeno območje PEMA in si bo prizadevala zagotoviti zgornjo mejo za 2010. PEMA za žveplo bo območje upravljanja žveplovih oksidov (SOMA), ki je bilo določeno v skladu s prilogo III k Protokolu o nadaljnjem zmanjševanju emisij žvepla, sprejetem 14. junija 1994 v Oslu, kot SOMA jugovzhodne Kanade. To je območje enega milijona km2, ki zajema vse ozemlje provinc Otok princa Edvarda, Nove Škotske in Novega Brunswicka, vse ozemlje province Quebec južno od ravne črte, ki povezuje Havre-St. Pierre na severni obali Zaliva sv. Lovrenca in točko, kjer meja med Quebecom in Ontariom seka obris obale Jamesovega zaliva, ter vse ozemlje province Ontario južno od ravne črte, ki povezuje točko, kjer meja med Ontariom in Quebecom seka obris obale Jamesovega zaliva, in reko Nipigon ob severni obali jezera Superior.
b/ Podatki veljajo za evropski del na zemljepisnem območju EMEP.
c/ Združene države Amerike po ratifikaciji, sprejetju, odobritvi tega protokola ali pristopu k njemu zagotovijo, da se v to prilogo vključijo: (a) posebni ukrepi za zmanjšanje emisij, ki se bodo uporabljali za premične in nepremične vire žvepla v državi ali za območje PEMA, če bodo predložile PEMA za žveplo za vključitev v prilogo III; (b) vrednost vseh ovrednotenih ravni emisij žvepla za 1990 v državi ali za območje PEMA; (c) okvirno vrednost vseh ravni emisij žvepla za leto 2010 v državi ali za območje PEMA, in (d) pripadajoče ocene odstotnega zmanjšanja emisij žvepla. Točka (b) bo vključena v razpredelnico, točke (a), (c) in (d) pa v opombo k razpredelnici.
Razpredelnica 2. Zgornje meje emisij dušikovih oksidov (v tisoč tonah NO2 letno)
| Pogodbenica | Emisijske ravni 1990 | Zgornje meje za 2010 | Odstotno znižanje emisij za 2010
(izhodiščno leto 1990) |
| Armenija | 46 | 46 | 0 % |
| Avstrija | 194 | 107 | – 45 % |
| Belorusija | 285 | 255 | – 11 % |
| Belgija | 339 | 181 | – 47 % |
| Bolgarija | 361 | 266 | – 26 % |
| Kanada a/ | 2104 | | |
| Hrvaška | 87 | 87 | 0 % |
| Češka republika | 742 | 286 | – 61 % |
| Danska | 282 | 127 | – 55 % |
| Finska | 300 | 170 | – 43 % |
| Francija | 1882 | 860 | – 54 % |
| Nemčija | 2693 | 1081 | – 60 % |
| Grčija | 343 | 344 | 0 % |
| Madžarska | 238 | 198 | – 17 % |
| Irska | 115 | 65 | – 43 % |
| Italija | 1938 | 1000 | – 48 % |
| Latvija | 93 | 84 | – 10 % |
| Lihtenštajn | 0,63 | 0,37 | – 41 % |
| Litva | 158 | 110 | – 30 % |
| Luksemburg | 23 | 11 | – 52 % |
| Nizozemska | 580 | 266 | – 54 % |
| Norveška | 218 | 156 | – 28 % |
| Poljska | 1280 | 879 | – 31 % |
| Portugalska | 348 | 260 | – 25 % |
| Republika Moldova | 100 | 90 | – 10 % |
| Romunija | 546 | 437 | – 20 % |
| Ruska federacija b/ | 3600 | | |
| PEMA | 360 | 265 | – 26 % |
| Slovaška | 225 | 130 | – 42 % |
| Slovenija | 62 | 45 | – 27 % |
| Španija b/ | 1113 | 847 | – 24 % |
| Švedska | 338 | 148 | – 56 % |
| Švica | 166 | 79 | – 52 % |
| Ukrajina | 1888 | 1222 | – 35 % |
| Velika Britanija | 2673 | 1181 | – 56 % |
| Združene države Amerike c/ | | | |
| Evropska skupnost | 13161 | 6671 | – 49 % a/ Kanada po ratifikaciji, sprejetju, odobritvi tega protokola ali pristopu k njemu predloži emisijske ravni za dušikove okside za 1990 in zgornje meje njihovih emisij za 2010 v državi ali za njeno območje PEMA za dušikove okside, če ga bo predložila. |
b/ Podatki veljajo za evropski del na zemljepisnem območju EMEP.
c/ Združene države Amerike po ratifikaciji, sprejetju, odobritvi tega protokola ali pristopu k njemu zagotovijo, da se v to prilogo vključijo: (a) posebni ukrepi za zmanjšanje emisij, ki se bodo uporabljali za premične in nepremične vire dušikovih oksidov v državi ali za območje PEMA, če bodo predložile PEMA za dušikove okside za vključitev v prilogo III; (b) vrednost vseh ovrednotenih ravni emisij dušikovih oksidov za 1990 v državi ali za območje PEMA; (c) okvirno vrednost za vse ravni emisij dušikovih oksidov za 2010, v državi ali za območje PEMA in (d) skupne ocene odstotnega zmanjšanja emisij dušikovih oksidov. Točka (b) bo vključena v razpredelnico, točke (a), (c) in (d) pa v opombe k razpredelnici.
Razpredelnica 3. Zgornje meje emisij amonijaka (v tisoč tonah NH3 letno)
| Pogodbenica | Emisijske ravni 1990 | Zgornje meje emisij za 2010 | Odstotno znižanje emisij za 2010
(izhodiščno leto 1990) |
| Armenija | 25 | 25 | 0 % |
| Avstrija | 81 | 66 | – 19 % |
| Belorusija | 219 | 158 | – 28 % |
| Belgija | 107 | 74 | – 31 % |
| Bolgarija | 144 | 108 | – 25 % |
| Hrvaška | 37 | 30 | – 19 % |
| Češka republika | 156 | 101 | – 35 % |
| Danska | 122 | 69 | – 43 % |
| Finska | 35 | 31 | – 11 % |
| Francija | 814 | 780 | – 4 % |
| Nemčija | 764 | 550 | – 28 % |
| Grčija | 80 | 73 | – 9 % |
| Madžarska | 124 | 90 | – 27 % |
| Irska | 126 | 116 | – 8 % |
| Italija | 466 | 419 | – 10 % |
| Latvija | 44 | 44 | 0 % |
| Lihtenštajn | 0,15 | 0,15 | 0 % |
| Litva | 84 | 84 | 0 % |
| Luksemburg | 7 | 7 | 0 % |
| Nizozemska | 226 | 128 | – 43 % |
| Norveška | 23 | 23 | 0 % |
| Poljska | 508 | 468 | – 8 % |
| Portugalska | 98 | 108 | 10 % |
| Republika Moldova | 49 | 42 | – 14 % |
| Romunija | 300 | 210 | – 30 % |
| Ruska federacija a/ | 1191 | | |
| PEMA | 61 | 49 | – 20 % |
| Slovaška | 62 | 39 | – 37 % |
| Slovenija | 24 | 20 | – 17 % |
| Španija a/ | 351 | 353 | 1 % |
| Švedska | 61 | 57 | – 7 % |
| Švica | 72 | 63 | – 13 % |
| Ukrajina | 729 | 592 | – 19 % |
| Velika Britanija | 333 | 297 | – 11 % |
| Evropska skupnost | 3671 | 3129 | – 15 % |
a/ Podatki veljajo za evropski del na zemljepisnem območju EMEP.
Razpredelnica 4. Zgornje meje emisij hlapnih organskih spojin (v tisoč tonah HOS letno)
| Pogodbenica | Emisijske ravni 1990 | Zgornje meje za 2010 | Odstotno znižanje emisij za 2010
(izhodiščno leto 1990) |
| Armenija | 81 | 81 | 0 % |
| Avstrija | 351 | 159 | – 55 % |
| Belorusija | 533 | 309 | – 42 % |
| Belgija | 324 | 144 | – 56 % |
| Bolgarija | 217 | 185 | – 15 % |
| Kanada a/ | 2880 | | |
| Hrvaška | 105 | 90 | – 14 % |
| Češka republika | 435 | 220 | – 49 % |
| Danska | 178 | 85 | – 52 % |
| Finska | 209 | 130 | – 38 % |
| Francija | 2957 | 1100 | – 63 % |
| Nemčija | 3195 | 995 | – 69 % |
| Grčija | 373 | 261 | – 30 % |
| Madžarska | 205 | 137 | – 33 % |
| Irska | 197 | 55 | – 72 % |
| Italija | 2213 | 1159 | – 48 % |
| Latvija | 152 | 136 | – 11 % |
| Lihtenštajn | 1,56 | 0,86 | – 45 % |
| Litva | 103 | 92 | – 11 % |
| Luksemburg | 20 | 9 | – 55 % |
| Nizozemska | 502 | 191 | – 62 % |
| Norveška | 310 | 195 | – 37 % |
| Poljska | 831 | 800 | – 4 % |
| Portugalska | 640 | 202 | – 68 % |
| Republika Moldova | 157 | 100 | – 36 % |
| Romunija | 616 | 523 | – 15 % |
| Ruska federacija b/ | 3566 | | |
| PEMA | 203 | 165 | – 19 % |
| Slovaška | 149 | 140 | – 6 % |
| Slovenija | 42 | 40 | – 5 % |
| Španija b/ | 1094 | 669 | – 39 % |
| Švedska | 526 | 241 | – 54 % |
| Švica | 292 | 144 | – 51 % |
| Ukrajina | 1369 | 797 | – 42 % |
| Velika Britanija | 2555 | 1200 | – 53 % |
| Združene države Amerike c/ | | | |
| Evropska skupnost | 15353 | 6600 | – 57 % |
a/ Kanada po ratifikaciji, sprejetju, odobritvi tega protokola ali pristopu k njemu predloži emisijske ravni za hlapne organske spojine za 1990 in zgornje vrednosti njihovih emisij za 2010 v državi ali za njeno območje PEMA za hlapne organske spojine, če ga bo predložila.
b/ Podatki veljajo za evropski del na zemljepisnem območju EMEP.
c/ Združene države Amerike po ratifikaciji, sprejetju, odobritvi tega protokola ali pristopu k njemu zagotovijo, da se v to prilogo vključijo: (a) posebni ukrepi za zmanjšanje emisij, ki se bodo uporabljali za premične in nepremične vire hlapnih organskih spojin v državi ali za območje PEMA, če bodo predložile PEMA za hlapne organske spojine za vključitev v prilogo III; (b) vrednost vseh ovrednotenih emisijskih ravni hlapnih organskih spojin za 1990, v državi ali za območje PEMA; (c) okvirno vrednost vseh emisijskih ravni hlapnih organskih spojin za 2010 v državi ali za območje PEMA; in (d) skupne ocene odstotnega zmanjšanja emisij hlapnih organskih spojin. Točka (b) bo vključena v razpredelnico, točke (a), (c) in (d) pa v opombe k razpredelnici.
Priloga III
DOLOČENO OBMOČJE UPRAVLJANJA EMISIJ ONESNAŽEVAL (PEMA)
V tem tega protokolu je navedeno to zemljepisno območje PEMA:
PEMA Ruske federacije
To je območje oblasti Murmansk, Republike Karelije, oblasti Leningrad (vključno s Sankt Peterburgom), Pskov, Novgorod in Kaliningrad. Meja območja PEMA se ujema z državnimi in upravnimi mejami teh sestavnih enot Ruske federacije.
Priloga IV
MEJNE VREDNOSTI EMISIJ ŽVEPLA IZ NEPREMIČNIH VIROV
1. Oddelek A se nanaša na vse pogodbenice, razen na Kanado in Združene države Amerike, oddelek B se nanaša na Kanado, oddelek C pa na Združene države Amerike.
A. Vse pogodbenice, razen Kanade in Združenih držav Amerike
2. V oddelku A, razen v razpredelnici 2 ter enajstem in dvanajstem odstavku, mejna vrednost pomeni količino plinaste snovi, vsebovane v odpadnih plinih iz naprave, ki ne sme biti presežena. Če ni drugače določeno, se izračuna kot masa onesnaževala na prostornino odpadnih plinov (izraženo kot mg/m3) pri privzetih standardnih pogojih za temperaturo in tlak za suhi plin (prostornina pri 273,15 K, 101,3 kPa). Glede na količino kisika v izpušnem plinu se uporabljajo v spodnjih razpredelnicah navedene vrednosti za vsako kategorijo vira. Razredčevanje za znižanje koncentracije onesnaževal v odpadnih plinih ni dovoljeno. Zagon, ustavitev in vzdrževanje opreme so izvzeti.
3. Emisije se spremljajo 1/ v vseh primerih. Preveri se skladnost z mejnimi vrednostmi. Metode preverjanja skladnosti lahko zajemajo neprekinjene ali sekvenčne meritve, atestiranje ali katero koli drugo tehnično zanesljivo metodo.
4. Vzorčenje in analiza onesnaževal ter referenčne merilne metode za umerjanje merilnih sistemov se izvedejo v skladu s standardi, ki sta jih določila Evropski odbor za standardizacijo (CEN) ali Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO). Do priprave standardov CEN in ISO se uporabljajo državni standardi.
5. Kadar emisije SO2 presegajo 75 kg/h, je treba njihove meritve opravljati neprekinjeno.
6. Pri neprekinjenih meritvah v novi napravi so emisijski standardi doseženi, če izračunane dnevne povprečne vrednosti ne presegajo mejne vrednosti in če nobena urna vrednost ne presega mejne vrednosti za 100 odstotkov.
7. Pri neprekinjenih meritvah v obstoječem obratu so emisijski standardi doseženi, če (a) nobena mesečna povprečna vrednost ne presega mejnih vrednosti in (b) če 97 odstotkov vseh 48-urnih povprečnih vrednosti ne presega 110 odstotkov mejnih vrednosti.
8. Pri sekvenčnih meritvah velja minimalna zahteva, da so emisijski standardi doseženi, če povprečna vrednost, izvedena iz zadostnega števila meritev pri reprezentativnih pogojih, ne presega vrednosti emisijskega standarda.
9. Kurilne naprave z nazivno vhodno toplotno močjo nad 50 MWt:
Razpredelnica 1. Mejne vrednosti emisij SOx iz kurilnih naprav a/
| Vhodna toplotna
moč
(MWt) | Mejna vrednost
(mg SO2/Nm3) b/ | Stopnja razžveplanja za domača trdna goriva |
| trdna in tekoča goriva, nove naprave | 50–100
100–300
> 300 | 850
850–200 c/
(linearno zmanjševanje)
200 c/ | 90 % d/
92 % d/
95 % d/ |
| trdna goriva, obstoječe naprave | 50–100
100–500
> 500
50–150
150–500
> 500 | 2000
2000–400
(linearno zmanjševanje)
400 | 40 %
40–90 %
(linearno zmanjševanje)
90 % |
| tekoča goriva, obstoječe naprave | 50–300
300–500
> 500 | 1700
1700–400
(linearno zmanjševanje)
400 | |
| plinasta goriva na splošno, nove in obstoječe naprave | | 35 | |
| utekočinjeni plin, nove in obstoječe naprave | | 5 | |
| plini z nizko kalorično vrednostjo (npr. uplinjanje ostankov v rafinerijah ali zgorevanje koksnega plina) | | nove 400
obstoječe 800 | |
| plavžni plin | | nove 200
obstoječe 800 | |
| nove kurilne naprave v rafinerijah (povprečje vseh novih kurilnih naprav) | > 50 (skupna zmogljivost rafinerije) | 600 | |
| obstoječe kurilne naprave v rafinerijah (povprečje vseh obstoječih kurilnih naprav) | | 1000 | |
a/ Mejne vrednosti se ne uporabljajo zlasti za:
– naprave, v katerih se produkti zgorevanja uporabljajo za neposredno segrevanje, sušenje ali katero drugo obdelavo predmetov ali materiala, kot so peči za ponovno segrevanje, peči za toplotno obdelavo;
– naprave za naknadno zgorevanje, to je vsaka tehnična oprema, zasnovana za čiščenje dimnih plinov z naknadnim sežigom, ki ne obratuje kot samostojna kurilna naprava;
– naprave za regeneracijo katalizatorjev za katalitski kreking;
– naprave za pretvorbo vodikovega sulfida v žveplo;
– reaktorje, ki se uporabljajo v kemični industriji;
– koksarniške peči;
– rekuperatorje toplote pri plavžu;
– naprave za sežiganje odpadkov in
– naprave, ki jih poganjajo dizelski, bencinski ali plinski motorji oziroma plinske turbine, ne glede na uporabljeno gorivo.
b/ Referenčna vsebnost O2 znaša za trdna goriva 6, za druga pa 3 odstotke.
c/ 400 pri težkem kurilnem olju S < 0,25 %.
d/ Če neka naprava doseže 300 mg/Nm3 SO2, zanjo ne velja zahteva za stopnjo razžveplanja.
10. Plinsko olje:
Razpredelnica 2. Mejne vrednosti za vsebnost žvepla v plinskem olju a/
| Vsebnost žvepla (utežni odstotek) |
| plinsko olje | < 0,2 po 1. juliju 2000
< 0,1 po 1. januarju 2008 |
a/ "Plinsko olje" pomeni vsak naftni derivat v okviru HS 2710 ali vsak naftni derivat, ki zaradi svojih destilacijskih omejitev spada v kategorijo srednjih destilatov, namenjenih, da se uporabijo kot gorivo, in katerih 85 volumskih odstotkov, vključno z destilacijskimi izgubami, destilira pri 350 °C. V to definicijo ne spadajo goriva, ki jih uporabljajo cestna in necestna vozila ter kmetijski traktorji. V to definicijo je zajeto plinsko olje, namenjeno za uporabo v pomorstvu, če ustreza zgornjemu opisu ali če je njegova viskoznost ali gostota v razponu viskoznosti ali gostote, določene za pomorske destilate v razpredelnici I iz ISO 8217 (1996).
11. Clausova naprava: za naprave, ki proizvedejo več kot 50 Mg žvepla na dan:
(a) izkoristek žvepla za nove naprave 99,5 odstotka;
(b) izkoristek žvepla za obstoječe naprave 97 odstotkov.
12. Proizvodnja titanovega dioksida: v novih in obstoječih napravah se izpusti, nastali pri razklopu in kalciniranju med proizvodnjo titanovega dioksida, znižajo na vrednost, ki ne presega 10 kg SO2 na Mg proizvedenega titanovega dioksida.
B. Kanada
13. Mejne vrednosti za nadzor nad emisijami žveplovega dioksida iz novih nepremičnih virov za kategorije nepremičnih virov bodo določene na podlagi razpoložljivih podatkov o tehnologiji za uravnavanje emisij in o ravneh , vključno z mejnimi vrednostmi, ki se uporabljajo v drugih državah, in to listino: Kanadski uradni list, I. del, Oddelek za okolje, Emisije iz termoenergetskih objektov – Državne smernice za nove nepremične vire, 15. maj 1993, str. 1633–1638.
C. Združene države Amerike
14. Mejne vrednosti za nadzor nad emisijami žveplovega dioksida iz novih nepremičnih virov so za kategorije nepremičnih virov določene v teh listinah:
(a) Naprave za pridobivanje pare v elektroenergetskih sistemih –Zakonik zveznih predpisov 40 (ZZP), 60. del, poddela D in D a;
(b) Industrijske-poslovne-institucionalne naprave za pridobivanje pare –ZZP 40, 60. del, poddela D b in D c;
(c) Naprave za pridobivanje žveplove kisline – ZZP 40, 60. del, poddel H;
(d) Rafinerije nafte – ZZP 40, 60. del, poddel J;
(e) Talilnice primarnega bakra – ZZP 40, 60. del, poddel P;
(f) Talilnice primarnega cinka – ZZP 40, 60. del, poddel Q;
(g) Talilnice primarnega svinca – ZZP 40, 60.del, poddel R;
(h) Nepremične plinske turbine – ZZP 40, 60. del, poddel GG;
(i) Predelava zemeljskega plina na kopnem – ZZP 40, 60. del, poddel LLL;
(j) Sežigalnice komunalnih odpadkov – ZZP 40, 60. del, poddela E a in E b ter
(k) Sežigalnice medicinskih/infektivnih odpadkov in odpadkov iz zdravstva – ZZP 40, 60. del, poddel E c.
Opomba
1/ Spremljanje stanja se razume kot splošna dejavnost, ki zajema merjenje emisij, tehtanje mase itd. Lahko poteka neprekinjeno ali sekvenčno.
Priloga V
MEJNE VREDNOSTI EMISIJ DUŠIKOVIH OKSIDOV IZ NEPREMIČNIH VIROV
1. Oddelek A se nanaša na vse pogodbenice, razen Kanado in Združene države Amerike, oddelek B se nanaša na Kanado, oddelek C pa na Združene države Amerike
A. Vse pogodbenice, razen Kanade in Združenih držav Amerike
2. V oddelku A mejna vrednost pomeni količino plinaste snovi, vsebovane v odpadnih plinih iz naprave, ki ne sme biti presežena . Če ni drugače določeno, se izračuna kot masa onesnaževala na prostornino odpadnih plinov (izraženo kot mg/m3) pri privzetih standardnih pogojih za temperaturo in tlak za suh plin (prostornina pri 273,15 K, 101,3 kPa). Glede na količino kisika v izpušnem plinu se uporabljajo vrednosti, navedene v spodnjih razpredelnicah za vsako kategorijo vira. Razredčevanje za znižanje koncentracij onesnaževal v odpadnih plinih ni dovoljeno. Mejne vrednosti se na splošno nanašajo na NO skupaj z NO2, na splošno imenovan NOx, izražen kot NO2. Zagon, ustavitev in vzdrževanje opreme so izvzeti.
3. Emisije se spremljajo 1/ v vseh primerih. Preverja se skladnost z mejnimi vrednostmi. Metode preverjanja skladnosti lahko zajemajo neprekinjene ali sekvenčne meritve, atestiranje ali katero koli drugo tehnično zanesljivo metodo.
4. Vzorčenje in analiza onesnaževal ter referenčne merilne metode za umerjanje merilnih sistemov se izvedejo v skladu s standardi, ki sta jih določila Evropski odbor za standardizacijo (CEN) ali Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO). Do priprave standardov CEN in ISO se uporabljajo državni standardi.
5. Kadar emisije NOx presegajo 75 kg/h, je treba njihove meritve opravljati neprekinjeno.
6. Pri neprekinjenih meritvah, razen pri obstoječi kurilni napravi iz razpredelnice 1, so emisijski standardi doseženi, če izračunane dnevne povprečne vrednosti ne presegajo mejne vrednosti in če nobena urna vrednost ne presega mejne vrednosti za 100 odstotkov.
7. Pri neprekinjenih meritvah za obstoječo kurilno napravo iz razpredelnice 1 so emisijski standardi doseženi, če (a) nobena mesečna povprečna vrednost ne presega mejne vrednosti emisij in (b) če 95 odstotkov vseh 48-urnih povprečnih vrednosti ne presega 110 odstotkov mejnih vrednosti emisij.
8. Pri sekvenčnih meritvah velja minimalna zahteva, da so emisijski standardi doseženi, če povprečna vrednost, izvedena iz zadostnega števila meritev pri reprezentativnih razmerah, ne presega vrednosti emisijskega standarda.
9. Kurilne naprave z nazivno vhodno toplotno močjo nad 50 MWt:
Razpredelnica 1. Mejne vrednosti emisij NOx iz kurilnih naprav a/
| Mejna vrednost (mg/Nm3) b/ |
trdna goriva, nove naprave
– kotli 50–100 MWt
– kotli 100–300 MWt
– kotli > 300 MWt | 400
300
200 |
trdna goriva, obstoječe naprave:
– trdna na splošno
– trdna z manj kot 10 % hlapnih spojin | 650
1300 |
tekoča goriva, nove naprave:
– kotli 50–100 MWt
– kotli 100–300 MWt
– kotli > 300 MWt | 400
300
200 |
| tekoča goriva, obstoječe naprave | 450 |
plinasta goriva, nove naprave:
gorivo: zemeljski plin
– kotli 50–300 MWt
– kotli > 300 MWt
gorivo: vsi drugi plini | 150
100
200 |
| plinasta goriva, obstoječe naprave | 350 |
a/ Mejne vrednosti se ne uporabljajo zlasti za:
– naprave, v katerih se produkti zgorevanja uporabljajo za neposredno segrevanje, sušenje ali katero drugo obdelavo predmetov ali materiala, kot so peči za ponovno segrevanje, peči za toplotno obdelavo;
– naprave za naknadno zgorevanje, to je vsaka tehnična oprema, zasnovana za čiščenje dimnih plinov z naknadnim sežigom, ki ne obratuje kot samostojna kurilna naprava;
– naprave za regeneracijo katalizatorjev za katalitski kreking;
– naprave za pretvorbo vodikovega sulfida v žveplo;
– reaktorje, ki se uporabljajo v kemični industriji;
– koksarniške peči;
– rekuperatorje toplote pri plavžu;
– naprave za sežiganje odpadkov in
– naprave, ki jih poganjajo dizelski, bencinski ali plinski motorji oziroma plinske turbine, ne glede na uporabljeno gorivo.
b/ Te vrednosti se ne uporabljajo za kotle, ki obratujejo manj kot 500 ur na leto. Referenčna vsebnost O2 znaša za trdna goriva 6, za druga pa 3 odstotke.
10. Kopenske plinske turbine z nazivno vhodno toplotno močjo nad 50 MWt: Mejne vrednosti NOx, izražene v mg/Nm3 (s 15-odstotno vsebnostjo O2), je treba uporabiti za posamezno turbino. Mejne vrednosti iz razpredelnice 2 se uporabljajo samo pri več kot 70-odstotni obremenitvi.
Razpredelnica 2. Mejne vrednosti emisij NOx iz kopenskih plinskih turbin
| > 50 MWt (vhodna toplotna moč pri pogojih ISO) | Mejna vrednost (mg/Nm3) |
| nove naprave, zemeljski plin a/ | 50 b/ |
| nove naprave, tekoča goriva c/ | 120 |
obstoječe naprave, vsa goriva d/
– zemeljski plin
– tekoča | 150
200 |
a/ Zemeljski plin je naravni metan z največ 20 odstotki inertnih in drugih sestavin (po prostornini).
b/ 75 mg/Nm3, če:
– se plinska turbina uporablja v sistemu za soproizvodnjo toplotne in električne energije ali
– če plinska turbina poganja kompresor za javno plinsko omrežje. Za plinske turbine, ki ne spadajo v nobeno od zgornjih kategorij, vendar imajo nad 35-odstotni izkoristek, določen pri pogojih ISO za osnovno obremenitev, znaša mejna vrednost 50*n/35, pri čemer je n izkoristek plinske turbine, izražen kot odstotek (in določen pri pogojih ISO za osnovno obremenitev).
c/ Ta mejna vrednost se uporablja samo za plinske turbine, ki kurijo lahke in srednje destilate.
d/ Mejne vrednosti se ne uporabljajo za plinske turbine, ki obratujejo manj kot 150 ur letno.
11. Proizvodnja cementa:
Razpredelnica 3. Mejne vrednosti emisij NOx iz proizvodnje cementa a/
| Mejna vrednost (mg/Nm3) |
nove naprave (10 % O2)
– cementne peči na suhi postopek
– druge cementne peči | 500
800 |
| obstoječe naprave (10 % O2) | 1200 |
a/ Naprave za proizvodnjo cementnega klinkerja v rotacijskih pečeh z zmogljivostjo > 500 Mg/dan ali v drugih pečeh z zmogljivostjo > 50 Mg/dan.
12. Nepremični motorji:
Razpredelnica 4. Mejne vrednosti emisij NOx iz novih nepremičnih motorjev
| Zmogljivost, tehnologija, vrsta goriva | Mejna vrednost a/ (mg/Nm3) |
motorji na prisilni vžig (= ottovi motorji), 4-taktni, > 1 MWt
– motorji, ki delujejo z revno mešanico
– vsi drugi motorji | 250
500 |
motorji na kompresijski vžig (= dizelski motorji), > 5 MWt
– gorivo: zemeljski plin (motorji z vbrizgavanjem goriva)
– gorivo: težko kurilno olje
– gorivo: dizelsko gorivo ali plinsko olje | 500
600
500 |
a/ Te vrednosti se ne uporabljajo za motorje, ki obratujejo manj kot 500 ur letno. Referenčna vsebnost O2 znaša 5 odstotkov.
13. Proizvodnja in predelava kovin:
Razpredelnica 5. Mejne vrednosti emisij NOx iz primarne proizvodnje železa in jekla a/
| Zmogljivost, tehnologija, vrsta goriva | Mejna vrednost (mg/Nm3) |
| nove in stare naprave za sintranje | 400 |
a/ Proizvodnja in predelava kovin: naprave za praženje ali sintranje kovinske rude, naprave za proizvodnjo grodlja ali jekla (primarno ali sekundarno taljenje ), vključno s kontinuirnim litjem z zmogljivostjo nad 2,5 Mg/uro, naprave za predelavo železovih kovin (tople valjarne > 20 Mg/uro surovega jekla).
14. Proizvodnja dušikove kisline:
Razpredelnica 6. Mejne vrednosti emisij NOx iz proizvodnje dušikove kisline; naprave za koncentriranje kislin so izvzete
| Zmogljivost, tehnologija, vrsta goriva | Mejna vrednost (mg/Nm3) |
– nove naprave
– obstoječe naprave | 350
450 |
B. Kanada
15. Mejne vrednosti za nadzor nad emisijami dušikovih oksidov (NOx) iz novih nepremičnih virov za kategorije nepremičnih virov bodo določene na podlagi razpoložljivih podatkov o tehnologiji za uravnavanje emisij in o ravneh, vključno z mejnimi vrednostmi, ki se uporabljajo v drugih državah, in v skladu s temi listinami:
(a) Kanadski svet ministrov za okolje (CCME). Državne smernice za emisije iz nepremičnih plinskih turbin. December 1992. PN1072.
(b) Uradni list Kanade, I. del. Oddelek za okolje. Emisije pri proizvodnji toplotne energije – Državne smernice za nove nepremične vire. 15. maj 1993. str. 1633–1638 in
(c) CME. Državne smernice za emisije iz cementnih peči. Marec 1998. PN1284.
C. Združene države Amerike
16. Mejne vrednosti za nadzor nad emisijami NOx iz novih nepremičnih virov so za kategorije nepremičnih virov določene v teh listinah:
(a) Energetske naprave na premog – Zakonik zveznih predpisov (ZZP) 40, 76.del;
(b) Naprave za proizvodnjo pare v elektroenergetskih sistemih – ZZP 40, 60. del, poddela D in
D a;
(c) Industrijske-poslovne-institucionalne naprave za proizvodnjo pare – ZZP 40, 60. del, poddel D b;
(d) Naprave za pridobivanje dušikove kisline – ZZP 40, 60. del, poddel G;
(e) Nepremične plinske turbine – ZZP 40, 60. del, poddel G G;
(f) Sežigalnice komunalnih odpadkov – ZZP 40, 60. del, poddela E a in E b ter
(g) Sežigalnice medicinskih/ infektivnih odpadkov in odpadkov iz zdravstva –ZZP 40, 60. del, poddel E c.
Opomba
1/ Spremljanje se razume kot splošna dejavnost, ki zajema merjenje emisij, tehtanje mase itd. Lahko poteka neprekinjeno ali sekvenčno.
158
Priloga VI
MEJNE VREDNOSTI EMISIJ HLAPNIH ORGANSKIH SPOJIN IZ NEPREMIČNIH VIROV
1. Oddelek A se nanaša na vse pogodbenice, razen Kanado in Združene države Amerike, oddelek B se nanaša na Kanado, oddelek C pa na Združene države Amerike.
A. Vse pogodbenice, razen Kanade in Združenih držav Amerike
2. V tem oddelku te priloge so zajeti nepremični viri emisij nemetanskih hlapnih organskih spojin (NMHOS), našteti v nadaljevanju v osmem do enaindvajsetem odstavku. Naprave ali deli naprav, namenjeni raziskavam, razvoju in preskušanju novih proizvodov in postopkov, so izvzeti. Pragovne vrednosti so navedene v spodnjih razpredelnicah po posameznih področjih. Na splošno se nanašajo na porabo topila ali emisijski masni pretok. Kadar upravljavec opravlja več dejavnosti, ki spadajo pod isto podtočko, na isti napravi in na istem mestu, se poraba topila ali emisijski masni pretok dejavnosti sešteva. Če ni dana pragovna vrednost, se navedena mejna vrednost uporablja za vse ustrezne naprave.
3. V oddelku A te priloge:
(a) "skladiščenje in distribucija motornega bencina" pomeni natovarjanje tovornih vozil, železniških vagonov, rečnih in morskih plovil v centralnih skladiščih in na polnilnih inštalacijah rafinerij mineralnih olj; polnjenje vozil na bencinskih servisih, kar urejajo ustrezne listine o premičnih virih, je izvzeto;
(b) "nanašanje lepil" pomeni vsako dejavnost, pri kateri se na površino nanaša lepilo, razen nanašanja lepil in izdelave laminatov v povezavi s tiskanjem in proizvodnjo lesnih ter plastičnih laminatov;
(c) "proizvodnja lesnih in plastičnih laminatov" pomeni kakršno koli lepljenje lesa in/ali plastike za izdelavo laminatov;
(d) "površinska zaščita" pomeni nanašanje kovinskih in plastičnih površin na osebna vozila, kabine tovornih vozil, tovorna vozila, avtobuse ali lesene površine in zajema vse postopke, pri katerih se nanaša eno ali več zveznih plasti premaza na:
(i) nova vozila, opredeljena (glej spodaj) kot vozila kategorije M1 in kategorije N1, če se lakirajo v isti napravi vozila kategorije M1;
(ii) bivalne kabine tovornih vozil in celotne nadgradnje furgonov vozil kategorij N2 in N3;
(iii) kombinirana in tovorna vozila, opredeljena kot vozila kategorij N1, N2 in N3, kabine tovornih vozil so izvzete;
(iv) avtobuse, opredeljene kot vozila kategorij M2 in M3, in
(v) druge kovinske in plastične površine, vključno s površinami letal, ladij, vlakov itd., lesene površine, površine tekstilij, tkanin, folij in papirja.
Med te vire ne spada površinska zaščita podlage s kovinskimi premazi z elektroforetskimi postopki ali obrizgavanjem s kemikalijami. Če površinska zaščita vključuje fazo, v kateri se isti predmet tudi tiska, se šteje, da je tiskarska faza del površinske zaščite. Tiskanje kot samostojna dejavnost je izvzeto. V tem pomenu izrazov so:
– vozila M1 vozila, ki se uporabljajo za prevoz potnikov, z največ osmimi sedeži poleg sedeža voznika;
– vozila M2 vozila, ki se uporabljajo za prevoz potnikov, z več kot osmimi sedeži poleg sedeža voznika, največja dovoljena masa ne presega 5 Mg;
– vozila M3 vozila, ki se uporabljajo za prevoz potnikov, z več kot osmimi sedeži poleg sedeža voznika, največja dovoljena masa ne presega 5 Mg;
– vozila N1 vozila, ki se uporabljajo za prevoz blaga z največjo dovoljeno maso do vključno 3,5 Mg;
– vozila N2 vozila, ki se uporabljajo za prevoz blaga z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 3,5 Mg, vendar do vključno 12 Mg;
– vozila N3 vozila, ki se uporabljajo za prevoz blaga, z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 12 Mg;
(e) "površinska zaščita kovinskih kolobarjev" pomeni kakršno koli dejavnost, pri kateri se svitki jekla/navito jeklo, nerjaveče jeklo, prevlečeno jeklo, bakrove zlitine ali aluminijasti trakovi prevlečejo z zaščitnim filmom ali laminatom v kontinuirnem postopku;
(f) "suho čiščenje" pomeni vsako obrtno ali industrijsko dejavnost, pri kateri se v napravi za čiščenje oblačil, dekorativnega tekstila, preprog in podobnih potrošnih dobrin uporabljajo HOS, razen ročnega odstranjevanja madežev v tekstilni in oblačilni industriji;
(g) "proizvodnja premaznih sredstev, sredstev za zaščito lesa, lepil ali tiskarskih barv" pomeni proizvodnjo navedenih končnih izdelkov in polizdelkov, če se izdelujejo v isti napravi, z mešanjem pigmentov, smol in lepil z organskimi topili ali drugimi osnovami. Ta skupina vključuje tudi dispergiranje in preddispergiranje, uravnavanje viskoznosti in odtenka ter pakiranje končnega izdelka v posode;
(h) "tiskanje" pomeni vsako dejavnost, povezano z reprodukcijo besedila in/ali slike, pri katerem se s slikovnimi nosilci nanaša tiskarska barva na poljubno površino in vključuje ta podpodročja:
(i) fleksotisk: tiskarska tehnika, pri kateri se uporabljajo tiskarske plošče iz gume ali elastičnih fotopolimerov, katerih tiskane površine so izbočene, in tekoče tiskarske barve, ki se sušijo z izparevanjem topila;
(ii) rotacijski ofsetni tisk z vročim sušenjem: rotacijsko tiskanje, pri katerem se uporablja nosilec slike s tiskano in netiskano površino v isti ravnini, pri čemer rotacijsko pomeni, da se material, ki bo natisnjen, daje v stroj s svitka in ne v posameznih polah. Netiskana površina na nosilcu slike se obdela tako, da privlači vodo in odbija tiskarsko barvo. Tiskana površina na nosilcu slike se obdela tako, da sprejema tiskarsko barvo in jo prenaša na material, ki se tiska. Natisnjeni material se posuši v peči z vročim zrakom;
(iii) rotacijski globoki tisk (bakrotisk) za publikacije: rotacijski globoki tisk za tiskanje revij, brošur, katalogov ali podobnega, pri katerem se uporabljajo tiskarske barve na podlagi toluena;
(iv) rotacijski globoki tisk: tiskanje, pri katerem se uporabljajo valjasti nosilec slike s poglobljeno tiskano površino in tekoče tiskarske barve, ki se sušijo z izhlapevanjem topila. Na valj se nanese tiskarska barva, nato se površina valja pobriše, tako da ostane barva le v vdolbinah, iz katerih se nanese na material, ki se tiska;
(v) rotacijski sitotisk: rotacijsko tiskanje, pri katerem se tiskarska barva nanaša na material, ki se tiska, tako da se potiska skozi porozen nosilec slike z neprekrito tiskano površino in prekrito netiskano površino, pri katerem se uporabljajo tekoče tiskarske barve, ki se sušijo le z izhlapevanjem. Material, ki se tiska, se v stroj daje s svitka in ne v posameznih polah;
(vi) laminiranje med tiskarsko dejavnostjo: lepljenje dveh ali več vrst fleksibilnega materiala pri izdelovanju laminatov;
(vii) nanašanje prevlek: dejavnost, pri kateri se na fleksibilni material za tiskanje nanaša prevleka ali lepilna plast zaradi poznejše zatesnitve embalaže;
(i) "izdelovanje farmacevtskih izdelkov" pomeni kemično sintezo, fermentacijo, ekstrakcijo, formulacijo in dodelavo farmacevtskih izdelkov ter proizvodnjo polizdelkov, če poteka na istem kraju;
(j) "predelava naravnega ali sintetičnega kavčuka" pomeni kakršno koli mešanje v mešalnikih in dvovaljčnikih, blendiranje, kalandriranje, ekstrudiranje in vulkaniziranje naravnega ali sintetičnega kavčuka ter pomožne postopke za pretvorbo naravnega ali sintetičnega kavčuka v končni izdelek;
(k)"čiščenje površin " pomeni vsako dejavnost, razen kemičnega čiščenja, pri kateri se uporabljajo organska topila za odstranjevanje nečistoč s površine materiala, kar vključuje tudi razmaščevanje; čiščenje, ki vključuje več čistilnih faz pred kakršno koli dejavnostjo ali po njej, se šteje za enovito dejavnost površinskega čiščenja. Ta dejavnost se ne nanaša na čiščenje opreme, temveč na čiščenje površine proizvodov;
(l) "ekstrahiranje rastlinskih olj ali živalskih maščob ter rafiniranje rastlinskih olj" pomeni
kakršno koli ekstrahiranje rastlinskih olj iz semen in drugih delov rastlin, predelovanje suhih ostankov za proizvodnjo živalske krme, čiščenje masti in rastlinskih olj, pridobljenih iz semen ter delov rastlin in/ali živali;
(m) "ličanje vozil" pomeni vsako industrijsko ali obrtno dejavnost, vključno s čiščenjem in razmaščevanjem, namenjeno:
(i) površinski zaščiti motornih vozil ali njihovega posameznega dela med popravljanjem, konzerviranjem ali dekoriranjem zunaj proizvodnih obratov,
(ii) prvemu lakiranju cestnih vozil ali njihovih delov z materialom za ličanje, če poteka zunaj prvotne proizvodne linije, ali
(iii) površinski zaščiti priklopnikov (vključno s polpriklopniki);
(n) "impregnacija lesenih površin" pomeni kakršno koli impregnacijo lesa z zaščitnim sredstvom;
(o) "standardni pogoji" pomeni temperaturo 273,15 K in tlak 101,3 kPa;
(p) "NMHOS" obsega vse organske spojine, razen metanskih, s parnim tlakom, večjim od 0,01kPa pri 273,15 K, ali s primerljivo hlapnostjo pri danih razmerah uporabe;
(q) "odpadni plini" so z NMHOS in drugimi onesnaževali onesnaženi plini, ki se izpuščajo v zrak iz naprav za čiščenje odpadnih plinov ali drugih odvodnikov odpadnih plinov. Volumski pretok odpadnih plinov se izraža v m3/h pri standardnih pogojih;
(r) "ubežne emisije NMHOS" so emisije hlapnih organskih spojin v zrak, tla ali vodo, ki niso zajete v odpadnih plinih, in če ni drugače navedeno, tudi topila v katerih koli izdelkih, in vključuje nezajete emisije NMHOS, spuščene v zunanje okolje skozi okna, vrata, zračnike in podobne odprtine. Mejne vrednosti ubežnih emisij se izračunavajo na podlagi bilance topil (glej dodatek I te priloge);
(s) "skupne emisije NMHOS" pomeni vsoto ubežnih emisij NMHOS in emisij NMHOS v odpadnih plinih;
(t) "vnos" pomeni količino organskih topil in njihovo količino v pripravkih, ki se uporablja pri izvajanju dejavnosti, skupaj s topili, ki se reciklirajo v obratu ali zunaj njega in se upošteva vsakokrat, ko se uporabi pri izvajanju dejavnosti;
(u) "mejna vrednost" pomeni največjo količino plinaste snovi, ki jo vsebujejo odpadni plini iz naprave, ki se med običajnim obratovanjem ne sme preseči. Če ni drugače določeno, se izračuna kot masa onesnaževala na prostornino odpadnih plinov (izražena kot mg C/Nm3, če ni drugače določeno), pri privzetih standardnih pogojih za temperaturo in tlak za suhi plin. Za naprave, pri katerih se uporabljajo topila, so mejne vrednosti dane kot masna enota na značilno enoto ustrezne dejavnosti. Volumni plina, ki se odpadnemu plinu dodajo zaradi hlajenja ali redčenja, se ne upoštevajo pri določitvi koncentracije mase onesnaževala v odpadnem plinu. Mejne vrednosti se običajno nanašajo na vse hlapne organske spojine, razen metana (ni dodatnega razločevanja glede npr. reaktivnosti ali toksičnosti);
(v) "normalno obratovanje" pomeni celoten čas obratovanja, razen zagona, ustavitve in vzdrževanja opreme;
(w) "snovi, škodljive za zdravje ljudi", so razdeljene v dve vrsti:
(i) halogenirane HOS z možnim tveganjem za nepovratne učinke ali
(ii) nevarne snovi, ki so karcinogene, mutagene ali toksične za reprodukcijo ali lahko povzročajo raka, dedne genetske poškodbe, raka zaradi vdihavanja, lahko pa tudi škodujejo plodnosti ali nerojenemu otroku.
4. Izpolnjene morajo biti te zahteve:
(a) emisije NMHOS se spremljajo 1/, skladnost z mejnimi vrednostmi pa se preverja. Metode preverjanja lahko zajemajo neprekinjene ali sekvenčne meritve, atestiranje ali katero koli drugo tehnično zanesljivo metodo; poleg tega morajo biti ekonomsko upravičene;
(b) koncentracije onesnaževal v zrak v vodih za plin se merijo reprezentativno. Vsa onesnaževala ter referenčne merilne metode za umerjanje vseh merilnih sistemov se vzorčijo in analizirajo v skladu standardi, ki jih je določil Evropski odbor za standardizacijo (CEN) ali Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO). Do priprave standardov CEN in ISO se uporabljajo državni standardi;
(c) če se zahtevajo meritve emisij NMHOS, jih je treba izvajati stalno, kadar presegajo 10 kg celotnega organskega ogljika (TOC) na uro navzdol po izpušnem vodu iz naprave za zmanjšanje emisije in kadar obratovalni čas presega 200 ur letno. Za vse druge naprave se zahtevajo vsaj sekvenčne meritve. Za odobritev skladnosti z zahtevami se lahko uporabljajo lastni postopki, če so enako strogi;
(d) pri neprekinjenih meritvah velja minimalna zahteva, da so emisijski standardi doseženi, če med normalnim obratovanjem dnevna srednja vrednost ne presega mejne vrednosti in nobeno urno povprečje ne presega mejnih vrednosti za 150 odstotkov. Za odobritev skladnosti z zahtevami se lahko uporabljajo lastni postopki, če so enako strogi;
(e) pri sekvenčnih meritvah velja minimalna zahteva, da so emisijski standardi doseženi, če srednja vrednost vseh odčitkov ne presega mejne vrednosti in nobena urna srednja vrednost ne presega mejne vrednosti za 150 odstotkov. Za odobritev skladnosti z zahtevami se lahko uporabljajo lastni postopki, če so enako strogi;
(f) treba je sprejeti vse ustrezne previdnostne ukrepe za zmanjšanje emisij NMHOS med zagonom in ustavitvijo naprav kakor tudi pri odstopanjih od normalnega obratovanja in
(g) meritve se ne zahtevajo, če oprema za zmanjševanje emisij na koncu postopka ni potrebna za doseganje skladnosti s spodaj navedenimi mejnimi vrednostmi in se lahko dokaže, da mejne vrednosti niso presežene.
5. Za odpadne pline se uporabljajo te mejne vrednosti, razen če v nadaljevanju ni drugače določeno:
(a) 20 mg snovi/m3 za izpuste halogeniranih hlapnih organskih spojin (s pripisanim standardnim opozorilom: možna nevarnost trajnih okvar zdravja), pri katerih masni tok vsote upoštevanih spojin znaša 100 g/h ali več, in
(b) 2 mg/m3 (izraženo kot vsota mas posameznih spojin) za izpuste hlapnih organskih spojin (s pripisanimi standardnimi opozorili: lahko povzroči raka, dedne genetske poškodbe, raka zaradi vdihavanja ali škoduje nerojenemu otroku; lahko škoduje plodnosti), pri katerih masni tok vsote upoštevanih spojin znaša 10 g na uro ali več.
6. Za skupine virov, naštete v devetem do enaindvajsetem odstavku v nadaljevanju, veljajo ti popravki:
(a) upravljavci naprav lahko namesto uporabe spodaj določenih mejnih vrednosti za naprave uporabljajo načrt zmanjševanja emisij (glej dodatek II te priloge). Namen načrta zmanjševanja emisij je dati upravljavcu možnost, da z drugimi sredstvi doseže enako zmanjšanje emisij, kot bi se doseglo z uporabo danih mejnih vrednosti, in
(b) za ubežne emisije NMHOS se spodaj navedene količine ubežnih emisij uporabljajo kot mejna vrednost. Če pa se pristojnemu organu predloži zadovoljiv dokaz, da ta vrednost za posamezno napravo ni tehnično in ekonomsko dosegljiva, pristojni organ lahko izvzame omenjeno napravo, če se ne pričakuje večja nevarnost za zdravje ljudi ali okolje. Za vsako odstopanje mora upravljavec pristojnemu organa predložiti ustrezno dokazilo, da uporablja najboljšo razpoložljivo tehnogijo.
7. Mejne vrednosti emisij HOS za skupine virov, opredeljene v tretjem odstavku, znašajo, kot je določeno v osmem do enaindvajsetem odstavku spodaj.
8. Skladiščenje in distribucija motornega bencina:
Razpredelnica 1. Mejne vrednosti emisij HOS, nastalih pri skladiščenju in distribuciji motornega bencina, natovarjanje morskih ladij je izvzeto
Zmogljivost, tehnologija, dodatna specifikacija | Pragovne vrednosti | Mejna vrednost |
| naprava za rekuperiranje bencinskih hlapov pri skladiščenju in distribuciji v rafinerijah ali skladiščih motornega bencina | zmogljivost 5000 m3 motornega bencina letno | 10 g HOS/Nm3, vključno z metanom |
Opomba: Hlapi, spodrinjeni pri polnjenju naprav za skladiščenje motornega bencina, se preusmerijo v druge naprave za skladiščenje motornega bencina ali v napravo za rekuperiranje bencinskih hlapov, ki izpolnjuje mejne vrednosti iz zgornje razpredelnice.
9. Nanašanje lepil
Razpredelnica 2. Mejne vrednosti emisij NMHOS, nastalih pri nanašanju lepil
| Zmogljivost, tehnologija, dodatna specifikacija | Pragovna vrednost porabe topil (Mg/leto) | Mejna vrednost | Mejna vrednost ubežnih emisij NMHOS (v % vnesenega topila) |
| proizvodnja obutve; nove in obstoječe naprave | > 5 | 25 g topila na par | |
| drugo nanašanje lepil, | 5 – 15 | 50a/ mg C/Nm3 | 25 |
| razen obutve; nove in obstoječe naprave | > 15 | 50a/ mg C/Nm3 | 20 |
a/ Če se uporabljajo tehnologije, ki omogočajo ponovno uporabo predelanega topila, znaša mejna vrednost 150 mg C/Nm3.
10. Laminiranje lesa in plastike:
Razpredelnica 3. Mejne vrednosti emisij NMHOS, nastalih pri laminiranju lesa in plastike
| Zmogljivost, tehnologija, dodatna specifikacija | Pragovna vrednost porabe topil (Mg/leto) | Mejna vrednost skupnih emisij NMHOS |
| laminiranje lesa in plastike; nove in obstoječe naprave | > 5 | 30 g NMHOS/m2 |
11. Površinska zaščita (kovinskih in plastičnih površin osebnih vozil, kabin tovornih vozil, tovornih vozil, avtobusov, lesenih površin):
Razpredelnica 4. Mejne vrednosti emisij NMHOS, nastalih pri površinski zaščiti v avtomobilski industriji
| Zmogljivost, tehnologija, dodatna specifikacija | Pragovna vrednost porabe topil (Mg/leto) a/ | Mejna vrednost skupnih emisij b/ NMHOS |
| nove naprave, lakiranje avtomobilov (M1, M2) | > 15
(in >5000 premazanih kosov letno) | 45 g NMHOS/m2 ali
1,3 kg/kos in
33 g NMHOS/m2 |
| obstoječe naprave, lakiranje avtomobilov (M1, M2) | > 15
(in > 5000 premazanih kosov letno) | 60 g NMHOS/m2 ali
1,9 kg/kos in
41 g NMHOS/m2 |
| nove in obstoječe naprave, lakiranje avtomobilov (M1, M2) | > 15 (= 5000 premazanih enoprostorskih osebnih vozil ali
> 3500 premazanih šasij letno) | 90 g NMHOS/m2 ali
1,5 kg/kos in
70 g NMHOS/m2 |
| nove naprave, lakiranje kabin novih tovornih vozil (N1, N2, N3) | > 15 (= 5000 premazanih kosov letno) | 65 g NMHOS/m2 |
| nove naprave, lakiranje kabin novih tovornih vozil (N1, N2, N3) | > 15 (> 5000 premazanih kosov letno) | 55 g NMHOS/m2 |
| obstoječe naprave, lakiranje kabin novih tovornih vozil (N1, N2, N3) | > 15 (= 5000 premazanih kosov letno) | 85 g NMHOS/m2 |
| obstoječe naprave, lakiranje kabin novih tovornih vozil (N1, N2, N3) | > 15 (> 5000 premazanih kosov letno) | 75 g NMHOS/m2 |
| nove naprave, lakiranje novih tovornih vozil in kombijev (brez kabin) (N1, N2, N3) | > 15 (= 2500 premazanih kosov letno) | 90 g NMHOS/m2 |
| nove naprave, lakiranje novih tovornih vozil in kombijev (brez kabin) (N1, N2, N3) | > 15 (> 2500 premazanih kosov letno) | 70 g NMHOS/m2 |
| obstoječe naprave, lakiranje novih tovornih vozil in kombijev (brez kabin) (N1, N2, N3) | > 15 (= 2500 premazanih kosov letno) | 120 g NMHOS/m2 |
| obstoječe naprave, lakiranje novih tovornih vozil in kombijev (brez kabin) (N1, N2, N3) | > 15 (> 2500 premazanih kosov letno) | 90 g NMHOS/m2 |
| nove naprave, lakiranje novih avtobusov (M3) | > 15 (= 2000 premazanih kosov letno) | 210 g NMHOS/m2 |
| nove naprave, lakiranje novih avtobusov (M3) | > 15 (> 2000 premazanih kosov letno) | 150 g NMHOS/m2 |
| obstoječe naprave, lakiranje novih avtobusov (M3) | > 15 (= 2000 premazanih kosov letno) | 290 g NMHOS/m2 |
| obstoječe naprave, lakiranje novih avtobusov (M3) | > 15 (> 2000 premazanih kosov letno) | 225 g NMHOS/m2 |
a/ Pri porabi topila ? 15 Mg letno (lakiranje avtomobilov) se uporablja razpredelnica 14 za ličanje vozil.
b/ Mejna vrednost skupnih emisij je izražena kot masa izpuščenega topila (g) glede na površino izdelka (m2). Površina izdelka je opredeljena kot površina, izračunana iz celotnega elektroforeznega nanosa in površine vseh delov, ki se lahko dodajo pri naslednjih fazah nanašanja premaznih sredstev, na katere se nanesejo enaki premazi. Površina elektroforeznega nanosa se izračuna po formuli: (2 x skupna teža školjke vozila): (povprečna debelina pločevine x gostota pločevine).
Razpredelnica 5. Mejne vrednosti emisij, nastalih pri površinski zaščiti v različnih industrijskih panogah
Zmogljivost, tehnologija, dodatna specifikacija | Pragovna vrednost porabe topil (Mg/leto) | Mejna vrednost | Mejna vrednost ubežnih emisij NMHOS (v % vnesenega topila) |
| nove in obstoječe naprave: druga površinska zaščita, ki vključuje kovine, plastiko, tekstilije, tkanino, folijo in papir (brez rotacijskega sitotiska, glej tiskanje) | 5–15 | 100a/b/ mg C/Nm3 | 25 b/ |
| > 15 | 50/75b/c/d/ mg C/Nm3 | 20 b/ |
| nove in obstoječe naprave: površinska zaščita lesenih površin | 15–25 | 50a/ mg C/Nm3 | 25 |
| > 25 | 50/75c/ mg C/Nm3 | 20 |
a/ Mejna vrednost se uporablja za postopke nanašanja premaznega sredstva in sušenja, ki potekajo pri normalnih razmerah.
b/ Če normalne razmere pri površinski zaščiti niso mogoči (gradnja ladij, površinska zaščita zrakoplovov itd.), se lahko te naprave izvzamejo od zahtev izpolnjevanja teh vrednosti. Potem je treba uporabljati načrt zmanjševanja topil iz točke 6 (a), razen če se pristojnemu organu ne predloži ustrezni dokaz, da ta možnost tehnično in ekonomsko ni izvedljiva. V tem primeru mora upravljavec pristojnemu organu predložiti ustrezno dokazilo, da uporablja najboljšo razpoložljivo tehnologijo.
c/ Prva vrednost se uporablja za postopke sušenja, druga za postopke nanašanja premaznih sredstev.
d/ Če se pri nanašanju premaznih sredstev na tekstil uporabljajo postopki, ki omogočajo ponovno uporabo že uporabljenih topil, znaša mejna vrednost 150 mg C/Nm3 skupaj za nanašanje premaznih sredstev in pri sušenju.
12. Površinska zaščita kovinskih kolobarjev:
Razpredelnica 6. Mejne vrednosti emisij NMHOS, nastalih pri površinski zaščiti kovinskih kolobarjev
Zmogljivost, tehnologija, dodatna specifikacija | Pragovna vrednost porabe topil (Mg/leto) | Mejna vrednost
(mg C/Nm3) | Mejna količina ubežnih emisij NMHOS (v % vnesenega topila) |
| nove naprave | > 25 | 50 a/ | 5 |
| obstoječe naprave | > 25 | 50 a/ | 10 |
a/ Če se uporabljajo tehnologije, ki omogočajo ponovno uporabo pridobljenega topila, znaša mejna vrednost 150 mg C/Nm3.
13. Suho čiščenje:
Razpredelnica 7. Mejne vrednosti emisij NMHOS, nastalih pri suhem čiščenju
Zmogljivost, tehnologija, dodatna specifikacija | Pragovna vrednost porabe topil (Mg/leto) | Mejna vrednost |
| nove in obstoječe naprave | 0 | 20 g NMHOS/kg a/ |
a/ Mejna vrednost skupnih emisij NMHOS, izračunana kot masa oddanega topila na maso očiščenega in posušenega izdelka.
14. Proizvodnja premaznih sredstev, sredstev za zaščito lakov, barv in lepil:
Razpredelnica 8. Mejne vrednosti emisij NMHOS, nastalih pri proizvodnji premaznih sredstev, sredstev za zaščito lakov, barv in lepil
Zmogljivost, tehnologija, dodatna specifikacija | Pragovna vrednost porabe topil (Mg/leto) | Mejna vrednost
(mg C/Nm3) | Mejna vrednost ubežnih emisij NMHOS (% vnesenih topil) |
| nove in obstoječe | 100–1000 | 150 a/ | 5 a/ c/ |
| naprave | > 1000 | 150 b | 3 b/ c/ |
a/ Namesto mejne koncentracije NMHOS v odpadnih plinih in mejne vrednosti ubežnih emisij NMHOS se lahko uporablja skupna omejitev emisij v višini 5 odstotkov vnosa topil.
b/ Namesto mejne koncentracije NMHOS v odpadnih plinih in mejne vrednosti ubežnih emisij NMHOS se lahko uporablja skupna omejitev emisij v višini 3 odstotkov vnosa topil.
c/ Pri mejni vrednosti ubežnih emisij niso zajeta topila, ki se prodajajo kot sestavni del preparata v zapečateni posodi.
15. Tiskanje (fleksotisk, rotacijski ofsetni tisk z vročim sušenjem, rotacijski globoki tisk za publikacije itd.):
Razpredelnica 9. Mejne vrednosti emisij NMHOS, nastalih pri tiskarskih dejavnostih
Zmogljivost, tehnologija, dodatna specifikacija | Pragovna vrednost porabe topil (Mg/leto) | Mejna vrednost
(mg C/Nm3) | Mejna vrednost ubežnih emisij NMHOS (v % vnesenega topila) |
| nove in obstoječe naprave: | 15–25 | 100 | 30 a/ |
| rotacijski ofsetni tisk z vročim sušenjem | > 25 | 20 | 30 a/ |
| nove naprave: rotacijski globoki tisk | > 25 | 75 | 10 |
| obstoječe naprave: rotacijski globoki tisk | > 25 | 75 | 15 |
| nove in obstoječe naprave: druge tiskarske dejavnosti: drugi rotacijski globoki tisk, fleksotisk, rotacijsko | 15–25 | 100 | 25 |
| tiskanje platna, laminiranje in lakiranje kosov | > 25 | 100 | 20 |
| nove in obstoječe naprave: rotacijski sitotisk, rotacijsko tiskanje | > 30 | 100 | 20 |
a/ Ostanki lepila v končnih izdelkih se ne štejejo kot sestavni del ubežnih emisij NMHOS.
16. Proizvodnja farmacevtskih izdelkov:
Razpredelnica 10. Mejne vrednosti emisij NMHOS, nastalih pri proizvodnji farmacevtskih izdelkov
Zmogljivost, tehnologija, dodatna specifikacija | Pregovna vrednost porabe topil (Mg/leto) | Mejna vrednost
(mg C/Nm3) | Mejna vrednost ubežnih emisij NMHOS (v % vnesenega topila) |
| nove naprave | > 50 | 20 a/ b/ | 5 b/ d/ |
| obstoječe naprave | > 50 | 20 a/ c/ | 15 c/ d/ |
a/ Če se uporabljajo tehnologije, ki omogočajo ponovno uporabo pridobljenega topila, znaša mejna vrednost 150 mg C/Nm3.
b/ Namesto mejne koncentracije NMHOS v odpadnih plinih in mejne količine nezajetih emisij NMHOS se lahko uporablja skupna omejitev emisij v višini 5 odstotkov vnosa topil.
c/ Namesto mejne koncentracije odpadnega plina in mejne količine emisij NMHOS se lahko uporablja skupna omejitev emisij v višini 15 odstotkov vnosa topil.
d/ Pri mejni vrednosti ubežnih emisij niso zajeta topila, ki se prodajajo kot sestavni del premaznih sredstev v zapečateni posodi.
17. Predelava kavčuka
Razpredelnica 11. Mejne vrednosti emisij NMHOS, nastalih pri predelavi naravnega ali sintetičnega kavčuka
Zmogljivost, tehnologija, dodatna specifikacija | Pragovna vrednost porabe topil (Mg/leto) | Mejna vrednost
(mg C/Nm3) | Mejna vrednost ubežnih emisij NMHOS (v % vnesenega topila) |
| nove in obstoječe naprave: predelava naravnega ali sintetičnega kavčuka | > 15 | 20 a/ b/ | 25 a/ c/ |
a/ Namesto mejne koncentracije NMHOS v odpadnih plinih in mejne vrednosti ubežnih emisij NMHOS se lahko uporablja skupna omejitev emisij v višini 25 odstotkov vnosa topil.
b/ Če se uporabljajo tehnologije, ki omogočajo ponovno uporabo predelanega topila, znaša mejna vrednost 150 mg C/Nm3.
c/ Pri mejni vrednosti ubežnih emisij niso zajeta topila, ki se prodajajo kot sestavni del preparata v zapečateni posodi.
18. Čiščenje površin materiala in proizvodov:
Razpredelnica 12. Mejne vrednosti emisij NMHOS, nastalih pri čiščenju površin materiala in proizvodov
Zmogljivost, tehnologija, dodatna specifikacija | Pragovna vrednost porabe topil (Mg/leto) | Mejna vrednost
(mg C/Nm3) | Mejna vrednost ubežnih emisij NMHOS (v % vnesenega topila) |
| nove in obstoječe naprave: površinsko čiščenje z uporabo | 1–5 | 20 mg spojine/Nm3 | 15 |
| snovi iz točke 3 (w) | > 5 | 20 mg spojine/Nm3 | 10 |
| nove in obstoječe naprave: | 2–10 | 75 mg C/Nm3 a/ | 20 a/ |
| drugo površinsko čiščenje | > 10 | 75 mg C/Nm3 a/ | 15 a/ |
a/ Naprave, za katere je bil pristojnemu organu predložen zadovoljiv dokaz, da povprečna vsebnost organskega topila vseh čistil ne presega 30 utežnih odstotkov, so izvzete od uporabe teh vrednosti.
19. Ekstrahiranje rastlinskih olj ali živalskih maščob ter rafiniranje rastlinskih olj:
Razpredelnica 13. Mejne vrednosti emisij NMHOS, nastalih pri ekstrahiranju rastlinskih olj ali živalskih maščob ter rafiniranju rastlinskuh olj
Zmogljivost, tehnologija, dodatna specifikacija | Pragovna vrednost porabe topil (Mg/leto) | Skupna mejna vrednost emisije
(kg/Mg) |
| nove in obstoječe naprave | > 10 | živalska maščoba: 1,5
ricinus: 3,0
repično seme 1,0
sončnično seme: 1,0
soja (običajno drobljena) 0,8
soja (beli kosmiči) 1,2
drugo seme in rastlinski deli: 3,0a/
vsi postopki frakcioniranja brez razlepljenja b/ 1,5
razlepljenje: 4,0 |
a/ Mejne vrednosti skupnih emisij NMHOS iz naprav za predelavo posameznih proizvodnih serij semen ali drugih rastlinskih delov določijo po posameznih primerih pristojni organi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnologij.
b/ Odstranjevanje lepljive snovi iz olja.
20. Ličanje vozil
Razpredelnica 14. Mejne vrednosti emisij NMHOS, nastalih pri ličanju vozil
Zmogljivost, tehnologija, dodatna specifikacija | Pragovna vrednost porabe topil (Mg/leto) | Mejna vrednost
(mg C/Nm3) | Mejna vrednost ubežnih emisij NMHOS (v % vnesenega topila) |
| nove in obstoječe naprave | > 0,5 | 50 a/ | 25 |
a/ Upoštevanje mejnih vrednosti se dokaže z merjenjem 15-minutnih povprečij.
21. Impregnacija lesenih površin:
Razpredelnica 15. Mejne vrednosti emisij NMHOS, nastalih pri impregnaciji lesenih površin
Zmogljivost, tehnologija, dodatna specifikacija | Pragovna vrednost porabe topil (Mg/leto) | Mejna vrednost
(mg C/Nm3) | Mejna vrednost ubežnih emisij NMHOS (v % vnesenega topila) |
| nove in obstoječe naprave | > 25 | 100 a/ b/ | 45 b/ |
a/ Se ne uporablja za impregnacijo s kreozotom.
b/ Namesto mejne koncentracije NMHOS v odpadnih plinih in mejne vrednosti ubežnih emisij NMHOS se lahko uporablja mejna vrednost skupnih emisij 11 kg topila/m3 obdelanega lesa.
B. Kanada
22. Mejne vrednosti za nadzor nad emisijami hlapnih organskih spojin (HOS) iz novih nepremičnih virov bodo za kategorije nepremičnih virov določene na podlagi razpoložljivih podatkov o tehnologiji za nadzor nad emisijami in o ravneh, vključno z mejnimi vrednostmi, ki se uporabljajo v drugih državah, in teh listin:
(a) Kanadski svet ministrov za okolje (CCME). Okoljevarstveni kodeks o postopkih za zmanjšanje emisij topil iz naprav za suho čiščenje. December 1992. PN 1053;
(b) CCME. Okoljevarstvene smernice za nadzorovanje emisij hlapnih organskih spojin, nastalih pri novih organskih kemičnih postopkih. September 1993. PN 1108;
(c) CCME. Okoljevarstveni kodeks postopkov za merjenje in nadzorovanje ubežnih emisij HOS pri puščanju opreme. Oktober 1993. PN 1106;
(d) CCME. Program za 40-odstotno zmanjšanje emisij hlapnih organskih spojin, nastalih pri uporabi lepil in tesnilnih snovi. Marec 1994. PN 1116;
(e) CCME. Načrt za 20-odstotno zmanjšanje emisij hlapnih organskih spojin, nastalih pri površinski obdelavi izdelkov za široko porabo. Marec 1994. PN 1114;
(f) CCME. Okoljske smernice za nadzorovanje emisij hlapnih organskih spojin iz nadzemnih naprav za skladiščenje motornega bencina. Junij 1995. PN1180;
(g) CCME. Okoljski kodeks postopkov za rekuperiranje bencinskih hlapov med polnjenjem vozil na bencinskih servisih in drugih napravah za oskrbo z motornim bencinom (Faza II). April 1995. PN 1184;
(h) CCME. Okoljski kodeks postopkov za zmanjšanje emisij topil iz industrijskih in obrtnih naprav za razmaščevanje. Junij 1995. PN 1182;
(i) CCME. Normativi funkcionalnosti za nove vire in smernice za zmanjšanje emisij hlapnih organskih spojin iz naprav za nanašanje premazov kanadskih neposrednih proizvajalcev avtomobilske opreme (OEM). Avgust 1995. PM 1234;
(j) CCME. Okoljske smernice za zmanjšanje emisij hlapnih organskih spojin pri predelavi plastičnih mas. Julij 1997. PN 1276 in
(k) CCME. Državni standardi za vsebnost hlapnih organskih spojin v kanadskih obrtnih/industrijskih izdelkih za površinsko obdelavo – Ličanje vozil. Avgust 1997. PN 1288.
C. Združene države Amerike
23. Mejne vrednosti za nadzor nad emisija HOS iz novih nepremičnih virov za kategorije nepremičnih virov so določene v teh listinah:
(a) Naprave za skladiščenje naftnih tekočin –Zakonik zveznih predpisov (ZZP) 40, 60. del, poddela K in K a;
(b) Posode za skladiščenje hlapnih organskih tekočin –ZZP 40, 60. del, poddel K b;
(c) Rafinerije nafte –ZZP 40, 60. del, poddel J;
(d) Površinska obdelava kovinskega pohištva – ZZP 40, 60. del, poddel E E;
(e) Površinska obdelava avtomobilov in lahkih tovornih vozil – ZZP 40, 60. del, poddel M M;
(f) Rotacijski globoki tisk (bakrotisk) za publikacije – ZZP 40, 60. del, poddel Q Q;
(g) Na pritisk občutljivi trakovi in površinsko premazovanje nalepk – ZZP 40, 60. del, poddel
R R;
(h) Površinska obdelava velikih aparatov, kovinskih kolobarjev in pločevink za pijačo – ZZP 40, 60. del, poddeli S S, T T in W W;
(i) Polnilne inštalacije v skladišču motornega bencina – ZZP 40, 60. del, poddel X X;
(j) Proizvodnja avtomobilskih gum – ZZP 40, 60. del, poddel B B B;
(k) Proizvodnja polimerov – ZZP 40, 60. del, poddel D D D;
(l) Premazovanje in tiskanje upogljivega vinila in uretana – ZZP 40, 60. del, poddel F F F;
(m) Puščanje opreme v naftnih rafinerijah in sistemi zbiranja odplak – ZZP 40, 60. del, poddela G G G in Q Q Q;
(n) Proizvodnja sintetičnih vlaken – ZZP 40, 60. del, poddel H H H;
(o) Naftne kemične čistilnice – ZZP 40, 60. del, poddel J J J;
(p) Obrati za predelavo zemeljskega plina na kopnem – ZZP 40, 60. del, poddel K K K;
(q) Puščanje opreme SOCMI, naprave za oksidacijo, destilacija in procesi v reaktorju – ZZP 40, 60. del, poddel V V, poddel I I I, poddela N N N in R R R;
(r) Premazovanje magnetnih trakov – ZZP 40, 60. del, poddel S S S;
(s) Industrijska obdelava površin – ZZP 40, 60. del, poddel T T T in
(t) Polimerni premazi naprav za podporne podlage – ZZP 40, 60. del, poddel V V V.
Opomba
1/ Spremljanje se razume kot splošna dejavnost, ki zajema merjenje emisij, tehtanje mase itd. Lahko poteka neprekinjeno in sekvenčno.
Dodatek I
BILANCA TOPIL
Uvod
1. Ta dodatek prilog o mejnih vrednostih emisij nemetanskih hlapnih organskih spojin (NMHOS) iz nepremičnih virov vsebuje navodila za izvajanje bilance topil. Opredeljuje načela, ki jih je treba upoštevati (drugi odstavek), daje osnovo za izračun bilance topil (tretji odstavek) in navaja zahteve za preverjanje skladnosti (četrti odstavek).
Načela
2. Namen bilance topil je:
(a) preverjanje skladnosti, kot je določeno v prilogi, in
(b) prepoznavanje možnosti za zmanjševanje emisij v prihodnje.
Opredelitev pojmov
3. Navedeni izrazi so osnova za izračun bilance topil.
(a) Vnosi organskih topil:
I1. Količina organskih topil ali njihova količina v kupljenih pripravkih, ki se v postopku uporabi kot surovina v časovnem obdobju, za katero se izračuna bilanca topil.
I2. Količina organskih topil ali njihova količina v pripravkih, ki se reciklira in ponovno uporabi v postopku kot topilo. (Reciklirano topilo se upošteva vsakokrat, ko je uporabljeno za izvajanje dejavnosti.)
(b) Iznosi organskih topil:
O1. Emisije NMHOS v odpadnih plinih.
O2. Organska topila v odpadni vodi; če je potrebno, se pri izračunu O5 upošteva čiščenje odpadne vode.
O3. Količina organskih topil, ki ostane v končnem izdelku kot nečistoča ali ostanek.
O4. Nezajete emisije organskih topil v zrak. Vključujejo splošno prezračevanje prostorov, od koder zrak uhaja v zunanje okolje skozi okna, vrata, zračnike in podobne odprtine.
O5. Organska topila in/ali organske spojine, ki se izgubijo zaradi kemičnih ali fizikalnih reakcij (vključno s tistimi, ki so uničene na primer s sežigom, drugo obdelavo odpadnih plinov ali odpadnih vod ali pa so zajete na primer z adsorpcijo, če se ne prištevajo k O6, O7 ali O8).
O6. Organska topila, vsebovana v zbranih odpadkih.
O7. Organska topila ali organska topila, vsebovana v pripravkih, ki se prodajajo ali so namenjena prodaji v obliki izdelka s tržno vrednostjo.
O8. Organska topila v pripravkih, ki so bili pridobljeni za ponovno uporabo, vendar ne kot reciklirana surovina v postopku, če niso šteti pod O7.
O9. Organska topila, ki se sproščajo na druge načine.
Smernice za uporabo bilance topil za preverjanje skladnosti
4. Uporaba bilance topil se določi na podlagi posebne zahteve, ki jo je treba preveriti, kakor je navedeno:
(a) preverjanje skladnosti z načinom zmanjševanja emisije iz pododstavka (a) šestega odstavka v prilogi, mejno vrednostjo skupnih emisij, izraženo kot emisije topil na enoto proizvoda, ali kot je drugače navedeno v prilogi:
(i) za vse dejavnosti, ki uporabljajo način zmanjševanja emisij iz pododstavka (a) šestega odstavka v prilogi, je treba vsako leto pripraviti bilanco topil, da se določi poraba . Poraba se lahko izračuna po enačbi:
C = I1 – O8
Poleg tega je treba vsako leto določiti tudi količino trdnih snovi v porabljenih premaznih sredstvih za izračun letne referenčne in ciljne emisije.
(ii) Za preverjanje skladnosti z mejnimi vrednostmi skupnih emisij, izraženih kot emisije topil na enoto proizvoda ali kot je drugače navedeno v prilogi, je treba vsako leto pripraviti bilanco topil, da se določijo emisije NMHOS. Emisije NMHOS se lahko izračunajo po enačbi:
E = F + O1
pri čemer so F ubežne emisije NMHOS, kot je določeno v točki (i) pododstavka (b) spodaj. Vrednost emisije je treba deliti z ustreznim parametrom izdelka.
(b) Določitev ubežnih emisij NMHOS za primerjavo z vrednostmi ubežnih emisij iz priloge:
(i) Metodologija: ubežne emisije NMHOS se lahko izračunajo po enačbi:
F = I1 – O1 – O5 – O6 – O7 – O8
ali
F = O2 + O3 + O4 + O9
Ta količina se lahko določi z neposrednimi meritvami količin. Izvedejo se lahko tudi drugi enakovredni izračuni, na primer z uporabo učinkovitosti zajema pri postopku.
Vrednost ubežnih emisij je izražena kot delež vnosa topila, ki ga izračunamo po enačbi:
I = I1 + I2
(ii) Pogostnost: Ubežne emisije NMHOS se lahko določjo s kratkotrajnim, vendar obsežnim vzorčenjem. Ubežnih emisij ni treba ponovno ugotavljati, če se ne spremeni tehnološka oprema.
Dodatek II
NAČRT ZMANJŠEVANJA EMISIJ
Načela
1. Namen načrta zmanjševanja emisij je, da se upravljavcu omogoči, da z drugimi sredstvi doseže enako zmanjšanje emisij, kot če bi njegova naprava dosegala mejne vrednosti. V ta namen lahko upravljavec uporabi načrt zmanjševanja emisij, ki je posebej oblikovan za njegovo napravo, če se na koncu doseže enakovredno zmanjšanje emisij. Pogodbenice poročajo o napredku pri doseganju enakega zmanjšanja emisij, vključno z izkušnjami pri uporabi načrta zmanjševanja emisij.
Praksa
2. Pri nanašanju premaznih sredstev, lakov, lepil ali tiskarskih barv se lahko uporablja spodaj navedeni načrt. Kadar ni ustrezen, lahko pristojni organ upravljavcu dovoli, da izjemoma uporabi nadomestni načrt, s katerim se mora zagotavljati izpolnjevanje opisanih načel. Pri zasnovi načrta se upoštevajo ta dejstva:
(a) Če so nadomestne snovi , ki vsebujejo nizko vsebnost organskih topil ali jih še ne vsebujejo v razvojni fazi, je treba upravljavcu podaljšati čas za začetek izvajanja njegovega načrta zmanjševanja emisij;
(b) referenčna emisija se mora čim bolj ujemati z emisijami, ki bi nastale, če ne bi sprejeli ukrepov za zmanjšanje.
3. Naslednji načrt se uporablja za naprave, za katere se lahko predvidi konstantna vsebnost trdnih snovi v izdelku in se uporabi pri določanju referenčne emisije:
(a) upravljavec predloži načrt zmanjševanja emisij, ki vključuje ukrepe, zlasti zmanjšanje povprečne vsebnosti topila pri skupnem vnosu in/ali povečano učinkovitost pri uporabi trdnih snovi, s katerimi se doseže zmanjšanje skupnih emisij iz naprave na določen odstotek letne refernčne emisije, izraženo kot ciljna emisija. To je treba izpeljati v teh časovnih obdobjih:
Časovno obdobje | Največje dovoljene skupne letne emisije |
nove naprave | obstoječe naprave |
| do 31. 10. 2001 | do 31. 10. 2005ciljna emisija x 1,5 |
| do 31. 10. 2004 | do 31. 10. 2007ciljna emisija |
(b) letna referenčna emisija se izračuna:
(i) določi se skupna količina trdnih snovi v letno porabljeni količini premaznih sredstev in/ali barvila, lakov ali lepil. Za trdne snovi se štejejo vse snovi v premaznih sredstvih, barvilih, lakih ali lepilih, ki se strdijo, potem ko voda ali hlapne organske spojine izhlapijo;
(ii) letne referenčne emisije se izračunajo tako, da količino trdnih snovi, opredeljeno v točki (i), pomnožimo z ustreznim faktorjem iz spodnje razpredelnice. Pristojni organi lahko te faktorje prilagodijo za posamezne naprave, za katere je ugotovljena povečana učinkovitost pri uporabi trdnih snovi.
Dejavnost | Multiplikacijski faktor iz točke (ii) pododstavka (b) |
| rotacijski globoki tisk (bakrotisk); fleksotisk; laminiranje kot del tiskarske dejavnosti; tiskanje; lakiranje kot del tiskarske dejavnosti; površinska zaščita lesnih površin; površinska obdelava tekstilij, tkanin, folije ali papirja; nanašanje lepil | 4 |
| površinska zaščita kovinskih kolobarjev; ličanje vozil | 3 |
| nanašanje prevlek, ki pridejo v stik z živili; površinska zaščita vozil za zračno in vesoljsko plovbo | 2,33 |
| druga površinska zaščita in rotacijski sitotisk | 1,5 |
(iii) ciljna emisija je enaka letni referenčni emisiji, pomnoženi z odstotkom, ki je enak:
ś – (vrednosti ubežnih emisij + 15) za naprave pri navedenih dejavnostih:
ś lakiranje vozil (poraba topila < 15 Mg/leto) in ličanje vozil;
ś površinska zaščita kovinskih in plastičnih površin tekstila, tkanin, folij in papirja (poraba topila med 5 in 15 Mg/leto);
ś površinska zaščita lesenih površin (poraba topila med 15 in 25 Mg/leto).
ś (vrednost ubežnih emisij + 5) za vse druge naprave;
(iv) skladnost je dosežena, če je dejanska emisija topila, ki jo določa bilanca topil, manjša ali enaka ciljni emisiji.
Priloga VII
ČASOVNI ROKI PO 3. ČLENU
1. Roki za začetek uporabe mejnih vrednosti iz drugega in tretjega odstavka 3. člena so:
(a) za nove nepremične vire v pogodbenici eno leto po datumu začetka veljavnosti tega protokola za to pogodbenico in
(b) za obstoječe nepremične vire:
(i) za pogodbenico, ki ni država z gospodarstvom v prehodu, eno leto po datumu začetka veljavnosti tega protokola ali 31. decembra 2007, kar je pozneje, in
(ii) za pogodbenico, ki je država z gospodarstvom v prehodu, osem let po začetku veljavnosti tega protokola.
2. Roki za začetek uporabe mejnih vrednosti za goriva in nove premične vire iz petega odstavka 3. člena ter mejne vrednosti za plinsko olje iz razpredelnice 2 v prilogi IV so:
(i) za pogodbenico, ki ni država z gospodarstvom v prehodu, datum začetka veljavnosti tega protokola ali datumi, povezani z ukrepi, navedenimi v prilogi VIII, in z mejnimi vrednostmi, navedenimi v razpredelnici 2 priloge IV, kar je pozneje, in
(ii) za pogodbenico, ki je država z gospodarstvom v prehodu, pet let po datumu začetka veljavnosti tega protokola ali pet let po datumih, povezanih z ukrepi, navedenimi v prilogi VIII, in z mejnimi vrednostmi iz razpredelnice 2 priloge IV, kar je pozneje.
Roki ne veljajo za pogodbenico tega protokola, če za to pogodbenico velja krajši rok za plinsko olje po Protokolu o nadaljnjem zmanjševanju emisij žvepla.
3. V tem protokolu "država z gospodarstvom v prehodu" pomeni pogodbenico, ki je v svoji listini o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu izjavila, da želi biti obravnavana kot država z gospodarstvom v razvoju za namene prvega in/ali drugega odstavka te priloge.
Priloga VIII
MEJNE VREDNOSTI ZA GORIVA IN NOVE PREMIČNE VIRE
Uvod
1. Oddelek A se nanaša na vse pogodbenice, razen Kanado in Združene države Amerike, oddelek B se nanaša na Kanado, oddelek C pa na Združene države Amerike.
2. Priloga vsebuje mejne vrednosti za NOx, izražene kot ekvivalenti dušikovega dioksida (NO2), in ogljikovodike, ki so večinoma hlapne organske spojine, kakor tudi okoljske specifikacije za goriva, ki so na trgu, za vozila.
3. Roki za začetek uporabe mejnih vrednosti iz te priloge so določeni v prilogi VII.
A. Vse pogodbenice, razen Kanade in Združenih držav Amerike
Osebna vozila in lahka tovorna vozila
4. Mejne vrednosti za vozila na motorni pogon z najmanj štirimi kolesi, ki se uporabljajo za prevoz ljudi (kategorija M) in blaga (kategorija N), so navedene v razpredelnici 1.
Težka tovorna vozila
5. Mejne vrednosti za motorje težkih tovornih vozil so navedene v razpredelnicah 2 in 3, odvisno od postopkov preskušanja, ki se uporabljajo.
Motorna kolesa in mopedi
6. Mejne vrednosti za motorna kolesa in mopede so navedene v razpredelnicah 6 in 7.
Necestni premični stroji
7. Mejne vrednosti za kmetijske in gozdarske traktorje ter motorje drugih necestnih premičnih strojev so navedene v razpredelnicah 4 in 5. Faza I (razpredelnica 4) temelji na dokumentu EKE 96 Enotne določbe za homologacijo motorjev na kompresijski vžig, namenjenih za vgradnjo v kmetijske in gozdarske traktorje glede na emisije onesnaževal, ki jih oddajajo.
Kakovost goriva
8. Okoljske specifikacije za kakovost motornega bencina in dizelskega goriva so navedene v razpredelnicah od 8 do 11.
Razpredelnica 1. Mejne vrednosti za osebna vozila in lahka tovorna vozila
| | | | | | | | | | | | | |
| | | | | | | | | | | | | |
| | | | | | | | | | | | | |
| | razred | začetek uporabe b/ | | motorni bencin | dizelsko gorivo | motorni bencin | dizelsko gorivo | motorni bencin | dizelsko gorivo | motorni bencin | dizelsko gorivo | dizelsko gorivo |
A | M c/ | | 1. 1. 2001 | vse g/ | 2,3 | 0,64 | 0,20 | – | 0,15 | 0,50 | – | 0,56 | 0,05 |
| NI d/ | I | 1. 1. 2001 c/ | RW = 1305 | 2,3 | 0,64 | 0,20 | – | 0,15 | 0,50 | – | 0,56 | 0,05 |
| | II | 1. 1. 2002 | 1305 < RW = 1760 | 4,17 | 0,80 | 0,25 | – | 0,18 | 0,65 | – | 0,72 | 0,07 |
| | III | 1. 1. 2002 | 1760 <RW | 5,22 | 0,95 | 0,29 | – | 0,21 | 0,78 | – | 0,86 | 0,10 |
B | M c/ | | 1. 1. 2006 | vse | 1,0 | 0,50 | 0,10 | – | 0,08 | 0,25 | – | 0,30 | 0,025 |
| NI d/ | I | 1. 1. 2006 f/ | RW = 1305 | 1,0 | 0,50 | 0,10 | – | 0,08 | 0,25 | – | 0,30 | 0,025 |
| | II | 1. 1. 2007 | 1305 < RW = 1760 | 1,81 | 0,63 | 0,13 | – | 0,10 | 0,33 | – | 0,39 | 0,04 |
| | III | 1. 1. 2007 | 1760 < RW | 2,27 | 0,74 | 0,16 | – | 0,11 | 0,39 | – | 0,46 | 0,06 |
a/ za motorje na kompresijski vžig,
b/ registracija, prodaja ali začetek uporabe novih vozil, ki ne izpolnjujejo zahtev za ustrezne mejne vrednosti, se po navedenih datumih iz stolpca zavrnejo, njihova homologacija pa se ne sme več podeliti 12 mesecev pred omenjenimi datumi,
c/ razen vozil, katerih največja masa presega 2500 kg,
d/ in tista vozila iz kategorije M, ki so navedena v opombi c,
e/ 1. 1. 2002 za tista vozila iz kategorije M, ki so navedena v opombi c,
f/ 1. 1. 2007 za tista vozila iz kategorije M, ki so navedena v opombi c,
g/ do 1. januarja 2003 se vozila iz te kategorije, opremljena z motorji na kompresijski vžig in ne spadajo v skupino cestnih vozil, ter vozila z največjo maso nad 2000 kg, ki so načrtovana za prevoz več kot šest potnikov, vključno z voznikom, štejejo za vozila iz kategorije N1, razred III v vrsti A.
Razpredelnica 2. Mejne vrednosti za težka tovorna vozila – Evropski preskusni cikel ob ustaljenih razmerah (ESC) in Evropski preskusni cikel odzivnosti na obremenitev (ELR)
Vrsta | Začetek uporabe a/ | Ogljikov monoksid (g/kWh) | Ogljikovodiki
(g/kWh) | Dušikovi oksidi
(g/kWh) | Trdni delci
(g/kWh) | Dim
(m-1) |
A | 1. 10. 2002 | 2,1 | 0,66 | 5,0 | 0,10/0,13 b/ | 0,8 |
B1 | 1. 10. 2006 | 1,5 | 0,46 | 3,5 | 0,02 | 0,3 |
B2 | 1. 10. 2009 | 1,5 | 0,46 | 2,0 | 0,02 | 0,5 |
a/ Z navedenimi datumi pogodbenice prepovejo registracijo, prodajo in začetek uporabe novih vozil, ki jih poganja motor na kompresijski vžig ali plinski motor ter prodajo in uporabo novih motorjev na kompresijski vžig ali plinskih motorjev, če njihove emisije niso v skladu z ustreznimi mejnimi vrednostmi, kar pa ne velja za vozila in motorje, namenjene za izvoz v države, ki niso pogodbenice tega protokola, in za zamenjavo motorjev v vozilih, ki se že uporabljajo. Že dvanajst mesecev pred temi datumi se lahko homologacija zavrne, če mejne vrednosti niso dosežene.
b/ Za motorje z gibno prostornino pod 0,75 dm3 na valj in nazivnim številom vrtljajev 3000 na minuto.
Razpredelnica 3. Mejne vrednosti za težka tovorna vozila – Evropski preskusni cikel prehodnega stanja (ETC) a/
Vrsta | Začetek uporabe b/ | Ogljikov monoksid (g/kWh) | Nemetanski ogljikovodiki
(g/kWh) | Metan c/
(g/kWh) | Dušikovi oksidi
(g/kWh) | Trdni delci d/ |
A (2000) | 1. 10. 2001 | 5,45 | 0,78 | 1,6 | 5,0 | 0,16/0,21 e/ |
B1 (2005) | 1. 10. 2006 | 4,0 | 0,55 | 1,1 | 3,5 | 0,03 |
B2 (2008) | 1. 10. 2009 | 4,0 | 0,55 | 1,1 | 2,0 | 0,03 |
a/ Pogoji za preverjanje sprejemljivosti preskusov ETC se pri merjenju emisij plinskih motorjev glede na mejne vrednosti iz vrstice A ponovno preučijo in po potrebi spremenijo v skladu s postopkom, določenim v 13. členu direktive 70/156/EGS.
b/ Z navedenimi datumi pogodbenice prepovejo registracijo, prodajo in začetek uporabe novih vozil, ki jih poganja motor na kompresijski vžig ali plinski motor ter prodajo in uporabo novih motorjev na kompresijski vžig ali plinskih motorjev, če njihove emisije niso v skladu z ustreznimi mejnimi vrednostmi, kar pa ne velja za vozila in motorje, namenjene za izvoz v države, ki niso pogodbenice tega protokola, in za zamenjavo motorjev v vozilih, ki se že uporabljajo. Že dvanajst mesecev pred temi datumi se lahko homologacija zavrne, če mejne vrednosti niso dosežene .
c/ Samo za motorje na zemeljski plin.
d/ Se ne uporablja za plinske motorje v fazi A ter fazah B1 in B2.
e/ Za motorje z delovno prostornino pod 0,75 dm3 na valj in nazivnim številom vrtljajev 3000 na minuto.
Razpredelnica 4. Mejne vrednosti (faza 1) za dizelske motorje necestnih premičnih strojev (merilni postopek ISO 8178)
Izhodna moč (P) (kW) | Začetek uporabe a/ | Ogljikov monoksid (g/kWh) | Ogljikovodiki
(g/kWh) | Dušikovi oksidi
(g/kWh) | Delci
(g/kWh) |
130 = P < 560
75 = P < 130
37=P<75 | 31. 12. 1998
31. 12. 1998 31. 3. 1998 | 5,0
5,0
6,5 | 1,3
1,3
1,3 | 9,2
9,2
9,2 | 0,54
0,70
0,85 |
a/ Z navedenimi datumi pogodbenice dovolijo registracijo, kadar je ustrezno, in dajanje novih motorjev na trg, vgrajenih v strojno opremo ali ne, samo če dosegajo v razpredelnici navedene mejne vrednosti; strojna oprema in motorji, namenjeni za izvoz v države, ki niso pogodbenice tega protokola, so izvzeti. Od 30. junija 1998 dalje se homologacija posameznih vrst ali družin motorjev zavrne, če ne dosegajo mejnih vrednosti.
Opomba: Te mejne vrednosti so mejne vrednosti iz samega motorja, ki jih je treba doseči pred kakršno koli poznejšo obdelavo izpušnih plinov.
Razpredelnica 5. Mejne vrednosti (faza II) za dizelske motorje necestnih premičnih strojev (merilni postopek ISO 8178)
Izhodna moč (P) (kW) | Začetek uporabe a/ | Ogljikov monoksid (g/kWh) | Ogljikovodiki
(g/kWh) | Dušikovi oksidi
(g/kWh) | Trdni delci
(g/kWh) |
130 = P < 560
75 = P < 130
37 = P < 75
18 = P < 37 | 31. 12. 2001
31. 12. 2002
31. 12. 2003
31. 12. 2000 | 3,5
5,0
5,0
5,5 | 1,0
1,0
1,3
1,5 | 6,0
6,0
7,0
8,0 | 0,2
0,3
0,4
0,8 |
a/ Z navedenimi datumi pogodbenice dovolijo registracijo, kadar je ustrezno, in dajanje novih motorjev na trg, vgrajenih v strojno opremo ali ne, samo če dosegajo v razpredelnici navedene mejne vrednosti; strojna oprema in motorji, namenjeni za izvoz v države, ki niso pogodbenice tega protokola, so izvzeti. Od 30. junija 1998 dalje se homologacija posameznih vrst ali družin motorjev zavrne, če ne dosegajo mejnih vrednosti.
Razpredelnica 6. Mejne vrednosti za motorna kolesa ter za motorna tro- in štirikolesa (>50 cm3; > 45 km/h), ki se začnejo uporabljati 17. junija 1999 a/
Vrsta motorja | Mejne vrednosti |
2-taktni | CO = 8 g/km
HC = 4 g/km
NOx = 0,1 g/km |
4-taktni | CO = 13 g/km
HC = 3 g/km
NOx = 0,3 g/km |
a/ Po navedenem datumu se homologacija zavrne, če emisije vozila ne dosegajo mejnih vrednosti.
Opomba: Za motorna tro- in štirikolesa je treba mejne vrednosti pomnožiti z 1,5.
Razpredelnica 7. Mejne vrednosti za mopede (= 50 cm3; < 45 km/h)
Faza | Začetek uporabe a/ | | |
| | CO (g/km) | HC + NOx (g/km) |
I | 17. 6. 1999 | 6,0 b/ | 3,0 b/ |
II | 17. 6. 2002 | 1,0 c/ | 1,2 |
a/ Po navedenih datumih se homologacija zavrne, če emisije vozila ne dosegajo mejnih vrednosti.
b/ Za motorna tro- in štirikolesa je treba pomnožiti z 2.
c/ Za motorna tro- in štirikolesa 3,5 g/km.
Razpredelnica 8. Okoljske specifikacije za goriva, ki se dajejo na trg za uporabo v vozilih, opremljenih z motorjem na prisilni vžig
Vrsta: Motorni bencin
Parameter | Enota | | | | |
| | najmanjša | največja | metoda b/ | datum objave |
| oktansko število po raziskovalni metodi | | 95 | – | EN 25164 | 1993 |
| oktansko število po motorni metodi | | 85 | – | EN 25163 | 1993 |
| parni tlak po Reidu (RVP), poletni čas c/ | kPa | – | 60 | EN 12 | 1993 |
destilacija:
količina uparjenega pri 100 oC | % v/v | 46 | – | EN-ISO 3405 | 1988 |
| količina uparjenega pri 150 şC | % v/v | 75 | – | | |
| analiza ogljikovodikov: | | | | | |
| – olefini | % v/v | – | 18,0 d/ | ASTM D1319 | 1995 |
– aromati
– benzen | | –
– | 42
1 | ASTM D1319
projekt EN 12177 | 1995
1995 |
| vsebnost kisika | %
m/m | – | 2,7 | EN 1601 | 1996 |
| spojine, ki vsebujejo kisik: | | | | | |
| – metanol, potreben je dodatek stabilizatorjev | % v/v | – | 3 | EN 1601 | 1996 |
| – etanol, lahko je potreben dodatek stabilizatorjev | % v/v | – | 5 | EN 1601 | 1996 |
| – izopropanol | % v/v | – | 10 | EN 1601 | 1996 |
| – terciarni butanol | % v/v | – | 7 | EN 1601 | 1996 |
| – izobutanol | % v/v | – | 10 | EN 1601 | 1996 |
| – etri s 5 ali več atomi ogljika v molekuli | % v/v | – | 15 | EN 1601 | 1996 |
| druge spojine, ki vsebujejo kisik e/ | % v/v | – | 10 | EN 1601 | 1996 |
| vsebnost žvepla | mg/kg | – | 150 | projekt EN-ISO/DIS 14596 | 1996 |
a/ V specifikaciji navedene vrednosti so 'prave vrednosti'. Pri ugotavljanju njihovih mejnih vrednosti so bile uporabljene določbe standarda ISO 4259, Naftni izdelki – Določanje in uporaba natančnih podatkov v zvezi s preskusnimi metodami, pri določanju najnižje vrednosti pa je bila upoštevana najmanjša razlika 2 R nad nič (R = ponovljivost). Rezultati posameznih meritev se razlagajo na podlagi določb iz standarda ISO 4259 (objavljen 1995).
b/ EN – Evropski standard; ASTM – Ameriško združenje za preskušanje in materiale; DIS – Osnutek mednarodnega standarda.
c/ Poletno obdobje se začne najpozneje 1. maja in se ne konča pred 30. septembrom. Za države članice z arktičnimi razmerami se poletno obdobje začne najpozneje 1. junija in ne konča pred 31. avgustom, RVP pa je omejen na 70 kPa.
d/ Razen za navaden neosvinčeni motorni bencin (najmanjše oktansko število po motorni metodi (MON) 81 in najmanjše oktansko število po raziskovalni metodi (RON) 91, za katerega je največja vsebnost olefinov 21 odstotkov v/v. Te omejitve ne izključujejo možnosti, da država članica na svoj trg uvede drug neosvinčeni motorni bencin z nižjimi oktanskimi števili od tukaj navedenih.
e/ Drugi monoalkoholi, katerih končna točka destilacije ni višja od končne destilacijske točke, določene v državnih standardih, ali kadar teh ni, v industrijskih standardih za motorna goriva.
Opomba: Pogodbenice zagotovijo, da se najpozneje 1. januarja 2000 na njihovem ozemlju motorni bencin prodaja samo, če izpolnjuje okoljske specifikacije iz razpredelnice 8. Če pogodbenica ugotovi, da bi prepoved prodaje motornega bencina z vsebnostjo žvepla, ki ni v skladu s specifikacijami za vsebnost žvepla iz razpredelnice 8, vendar ne presega veljavne vsebnosti, povzročila resne težave za njeno industrijo zaradi potrebnih sprememb njenih proizvodnih zmogljivosti do 1. januarja 2000, lahko na svojem ozemlju podaljša čas njegovega trženja najpozneje do 1. januarja 2003. V tem primeru pogodbenica v izjavi, ki jo deponira skupaj z listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, navede, da namerava podaljšati čas trženja, izvršnemu organu pa predloži pisne podatke o razlogih za to odločitev.
Razpredelnica 9. Okoljske specifikacije za gorivo na trgu, ki se uporablja v vozilih z motorji na kompresijski vžig
Vrsta: Dizelsko gorivo
Parameter | Enota | | | | |
| | največja | najmanjša | metoda b/ | datum objave |
| cetansko število | | 51 | – | EN-ISO 5165 | 1992 |
| gostota pri 15 şC | kg/m3 | – | 845 | EN-ISO 3675 | 1995 |
| destilacijska točka: 95 odstotkov | şC | – | 360 | EN-ISO 3405 | 1988 |
| policiklični aromatski ogljikovodiki | % m/m | – | 11 | IP 391 | 1995 |
| vsebnost žvepla | mg/kg | – | 350 | projekt EN-ISO/DIS 14596 | 1996 |
a/ V specifikaciji navedene vrednosti so 'prave vrednosti'. Pri ugotavljanju njihovih mejnih vrednosti so bile uporabljene določbe standarda ISO 4259, Naftni izdelki – Določanje in uporaba natančnih podatkov v zvezi s preskusnimi metodami, pri določanju najnižje vrednosti pa je bila upoštevana najmanjša razlika 2 R nad nič (R = ponovljivost). Rezultati posameznih meritev se razlagajo na podlagi določb iz standarda ISO 4259 (objavljen 1995).
b/ EN- Evropski standard; IP – Inštitut za nafto; DIS – Osnutek mednarodnega standarda.
Opomba: Pogodbenice zagotovijo, da se najpozneje 1. januarja 2000 na njihovem ozemlju dizelsko gorivo prodaja samo, če izpolnjuje okoljske specifikacije iz razpredelnice 9. Če pogodbenica ugotovi, da bi prepoved prodaje dizelskega goriva z vsebnostjo žvepla, ki ni v skladu s specifikacijami za vsebnost žvepla iz razpredelnice 9, vendar ne presega veljavne vsebnosti, povzročila resne težave za njeno industrijo zaradi potrebnih sprememb njenih proizvodnih zmogljivosti do 1. januarja 2000, lahko na svojem ozemlju podaljša čas njegovega trženja najpozneje do 1. januarja 2003. V tem primeru pogodbenica v izjavi, ki jo deponira skupaj z listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, navede, da namerava podaljšati čas trženja, izvršnemu organu pa predloži pisne podatke o razlogih za to odločitev.
Razpredelnica 10. Okoljske specifikacije za gorivo na trgu, ki se uporablja v vozilih z motorjem na prisilni vžig
Vrsta: Motorni bencin
Parameter | Enota | | | | |
| | največja | najmanjša | metoda b/ | datum objave |
| oktansko število po raziskovalni metodi | | 95 | | EN 25164 | 1993 |
| oktansko število – po motorni metodi | | 85 | | EN 5163 | 1993 |
| parni tlak po Reidu (RVP), poletno obdobje | kPa | – | | | |
destilacija:
količina uparjenega pri 100 oC | % v/v | – | – | | |
| količina uparjenega pri 150 oC | | – | – | | |
| analiza ogljikovodikov: | | | | | |
| –olefini | % v/v | – | | | |
– aromati
– benzen | % v/v
% v/v | –
– | 35 | ASTM D1319 | 1995 |
| vsebnost kisika | % m/m | – | | | |
| vsebnost žvepla | mg/kg | – | 50 | projekt EN-ISO/DIS 14596 | 1996 |
a/ V specifikaciji navedene vrednosti so 'prave vrednosti'. Pri ugotavljanju njihovih mejnih vrednosti so bile uporabljene določbe standarda ISO 4259, Naftni izdelki – Določanje in uporaba natančnih podatkov v zvezi s preskusnimi metodami, pri določanju najnižje vrednosti pa je bila upoštevana najmanjša razlika 2 R nad nič (R = ponovljivost). Rezultati posameznih meritev se razlagajo na podlagi določb iz standarda ISO 4259 (objavljen 1995).
b/ EN – Evropski standard; ASTM – Ameriško združenje za preskušanje in materiale; DIS – Osnutek mednarodnega standarda.
Opomba: Pogodbenice zagotovijo, da se najpozneje 1. januarja 2000 na njihovem ozemlju motorni bencin prodaja samo, če izpolnjuje okoljske specifikacije iz razpredelnice 10. Če pogodbenica ugotovi, da bi prepoved prodaje motornega bencina z vsebnostjo žvepla, ki ni v skladu s specifikacijami za vsebnost žvepla iz razpredelnice 10, je pa v skladu z razpredelnico 8, povzročila resne težave za njeno industrijo zaradi potrebnih sprememb njenih proizvodnih zmogljivosti do 1. januarja 2005, lahko na svojem ozemlju podaljša čas njegovega trženja najpozneje do 1. januarja 2007. V tem primeru pogodbenica v izjavi, ki jo deponira skupaj z listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, navede, da namerava podaljšati čas trženja, izvršnemu organu pa predloži pisne podatke o razlogih za to odločitev.
Razpredelnica 11. Okoljske specifikacije za gorivo na trgu, ki se uporablja v vozilih z motorji na kompresijski vžig
Vrsta: Dizelsko gorivo
Parameter | Enota | | | | |
| | najmanjša | največja | metoda b/ | datum objave |
| cetansko število | | | – | | |
| gostota pri 15 şC | kg/m3 | | – | | |
| destilacijska točka: 95 odstotkov | şC | – | | | |
| policiklični aromatski ogljikovodiki | % m/m | – | | | |
| vsebnost žvepla | mg/kg | – | 50 | projekt EN-ISO/DIS 14596 | 1996 |
a/ V specifikaciji navedene vrednosti so 'prave vrednosti'. Za določitev njihovih mejnih vrednosti so bili uporabljeni pogoji standarda ISO 4259, Naftni proizvodi – določanje in uporaba podatkov o natančnosti v zvezi s preskusnimi metodami, za določitev najmanjše vrednosti je bila upoštevana najmanjša razlika 2 R nad ničelno vrednostjo (R = ponovljivost). Rezultati posameznih meritev se razlagajo na podlagi meril iz ISO 4259 (objavljen 1995).
b/ EN – Evropski standard; DIS – Osnutek mednarodnega standarda.
Opomba: Pogodbenice zagotovijo, da se najpozneje 1. januarja 2005 na njihovem ozemlju dizelsko gorivo prodaja samo, če izpolnjuje okoljske specifikacije iz razpredelnice 11. Če pogodbenica ugotovi, da bi prepoved prodaje dizelskega goriva z vsebnostjo žvepla, ki ni v skladu s specifikacijami za vsebnost žvepla iz razpredelnice 11, je pa v skladu z razpredelnico 9, povzročila resne težave za njeno industrijo zaradi potrebnih sprememb njenih proizvodnih zmogljivosti do 1. januarja 2005, lahko na svojem ozemlju podaljša čas njegovega trženja najpozneje do 1. januarja 2007. V tem primeru pogodbenica v izjavi, ki jo deponira skupaj z listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, navede, da namerava podaljšati čas trženja, izvršnemu organu pa predloži pisne podatke o razlogih za to odločitev.
B. Kanada
9. Emisijski standardi za nova: lahka vozila, lahka tovorna vozila, težka tovorna vozila, motorje težkih vozil in motorna kolesa: Zakon o varnosti motornih vozil (in nadaljnja zakonodaja), Seznam V predpisov o varnosti motornih vozil: Emisije vozil (standard 1100), SOR/97-376 (28. julij 1997), kot se občasno spreminja.
10. Kanadski zakon o varstvu okolja, Predpisi za dizelsko gorivo, SOR/97-110 (4. februar 1997, žveplo v dizelskem gorivu), kot se občasno spreminja.
11. Kanadski zakon o varstvu okolja, Predpisi za benzene v motornem bencinu, SOR/97-493 (6. november 1997), kot se občasno spreminja.
12. Kanadski zakon o varstvu okolja, Predpisi o žveplu v motornem bencinu, Uradni list Kanade, II. del, 4. junij 1999, kot se občasno spreminja.
C. Združene države Amerike
13. Izvajanje programa za nadzor nad emisijami iz premičnih virov za lahka vozila, lahka tovorna vozila, težka tovorna vozila in goriva, kot to zahtevajo oddelki 202 (a), 202 (g) in 202 (h) Zakona o kakovosti zraka, ki se izvaja:
(a) s Kodeksom zveznih predpisov (ZZP) 40, 80. del, poddel D – Reformuliran motorni bencin;
(b) ZZP 40, 86. del, poddel A – Splošne določbe za emisijske predpise;
(c) ZZP 40, 80. del, oddelek 80.29 – Nadzor in prepoved v zvezi s kakovostjo dizelskega goriva.
Priloga IX
UKREPI ZA NADZOR NAD EMISIJAMI AMONIJAKA IZ KMETIJSKIH VIROV
1. Pogodbenice, za katere veljajo obveznosti iz pododstavka (a) osmega odstavka 3. člena, sprejmejo ukrepe, določene v tej prilogi.
2. Vsaka pogodbenica mora upoštevati potrebo po zmanjšanju izgub v celotnem dušikovem ciklu.
A. Svetovalni kodeks o dobri kmetijski praksi
3. Pogodbenica v enem letu po tem, ko začne ta protokol veljati zanjo, sprejme, objavi in razpošlje svetovalni kodeks o dobri kmetijski praksi za nadzor nad emisijami amonijaka. Kodeks mora upoštevati posebne razmere na ozemlju pogodbenice in mora vsebovati določbe:
– o upravljanju dušika ob upoštevanju celotnega dušikovega cikla;
– strategijah krmljenja živine;
– postopkih gnojenja z živinskimi gnojili z nizkimi emisijami;
– sistemih skladiščenja živinskih gnojil z nizkimi emisijami;
– načini uhlevitve za živali z nizkimi emisijami in
– možnostih za omejitev emisij amonijaka pri uporabi mineralnih gnojil.
Pogodbenice naj kodeks ustrezno naslovijo, da bi se izognili zamenjavi z drugimi kodeksi z navodili.
B. Gnojila na podlagi sečnine in amonijevega karbonata
4. Pogodbenica v enem letu po tem, ko začne ta protokol veljati zanjo, sprejme ukrepe, ki bodo izvedljivi za omejitev emisij amonijaka pri uporabi trdnih gnojil na podlagi sečnine.
5. Pogodbenica v enem letu po tem, ko začne ta protokol veljati zanjo, prepove uporabo gnojil na podlagi amonijevega karbonata.
C. Trosenje živinskih gnojil
6. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se uporabljajo postopki gnojenja z gnojevko z nizkimi emisijami (kot so navedeni v dokumentu z navodili V, ki jih je sprejel izvršni organ na svojem sedemnajstem zasedanju (sklep 1999/1), z vsemi njegovimi spremembami), za katere je bilo dokazano, da za najmanj 30 odstotkov zmanjšujejo emisijo glede na referenčno vrednost, navedeno v omenjenem dokumentu z navodili, če pogodbenica, meni, da so ti postopki zanjo primerni ob upoštevanju lokalnih razmer tal in geomorfoloških razmer, vrste gnojevke in vrste kmetije. Rok za začetek izvajanja teh ukrepov je 31. december 2009 za pogodbenice z gospodarstvom v prehodu in 31. december 2007 za druge pogodbenice. 1/
7. Pogodbenica v enem letu po tem, ko začne veljati ta protokol zanjo, zagotovi, da bo gnoj z nastiljem, raztresen na zemljišče, podorano v 24 urah po njegovem trosenju, če meni, da je ta ukrep ob upoštevanju lokalnih razmer tal in geomorfoloških razmer ter vrste kmetije primeren.
D. Skladiščenje živinskega gnojila
8. Pogodbenica začne v enem letu po tem, ko začne veljati ta protokol zanjo, uporabljati za nova skladišča gnojevke na velikih prašičjih in perutninskih farmah z več kot 2000 pitanci ali 750 svinjami ali 40 000 kljuni perutnine nove sisteme skladiščenja z nizkimi emisijami ali postopke, za katere je bilo dokazano, da zmanjšujejo emisije za 40 odstotkov ali več glede na referenčno vrednost (kot je navedena v dokumentu z navodili iz šestega odstavka) ali druge sisteme oziroma postopke z dokazljivo enakovredno učinkovitostjo. 2/
9. Za obstoječa skladišča gnojevke na velikih prašičjih in perutninskih farmah z več kot 2000 pitanci ali 750 svinjami ali 40 000 kljuni perutnine, bo pogodbenica dosegla 40-odstotno zmanjšanje emisij, če meni, da so potrebni postopki tehnično in ekonomsko izvedljivi. 2/ Rok za začetek izvajanja teh ukrepov je 31. december 2009 za pogodbenice z gospodarstvom v prehodu in 31. december 2007 za vse druge pogodbenice. 1/
E. Načini uhlevitve
10. Pogodbenica začne v enem letu po tem, ko začne veljati ta protokol zanjo, uporabljati za nova bivališča za živali na velikih prašičjih in perutninskih farmah z več kot 2000 pitanci ali 750 svinjami ali 40 000 kljuni perutnine načine uhlevitve, za katere je bilo dokazano, da zmanjšujejo emisije za 20 odstotkov ali več glede na referenčno vrednost (kot je navedeno v dokumentu z navodili iz šestega odstavka) ali druge sisteme oziroma postopke z dokazljivo enakovredno učinkovitostjo. 2/ Uporabnost je lahko omejena zaradi dobrega počutja živali, na primer pri sistemih uhlevitve z nastiljem za prašiče, pri izpustih za perutnino in sistemih proste reje perutnine.
Opombe
1/ V tej prilogi "država z gospodarstvom v prehodu" pomeni pogodbenico, ki je v svoji listini o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu izjavila, da želi biti obravnavana kot država z gospodarstvom v prehodu za namene šestega in/ali devetega odstavka te priloge.
2/ Kadar pogodbenica presodi, da bi se za upoštevanje osmega in desetega odstavka lahko uporabili drugi sistemi ali postopki za skladiščenje živinskega gnojila in uhlevitve živali z dokazljivo enakovredno učinkovitostjo ali kadar presodi, da znižanje emisij iz skladišč za živinsko gnojilo, zahtevano v devetem odstavku, ni tehnično ali ekonomsko izvedljivo, mora v ta namen predložiti dokumentacijo v skladu s pododstavkom (a) prvega odstavka 7. člena.
3. člen
Za izvajanje protokola skrbijo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za gospodarstvo ter Ministrstvo za promet.
4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 801-08/03-8/1
Ljubljana, dne 27. februarja 2004
EPA 1091-III
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor
| Zadnja sprememba: 07/11/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |