Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
ZAKON
O RATIFIKACIJI DRUGEGA PROTOKOLA K HAAŠKI KONVENCIJI
IZ LETA 1954 O VARSTVU KULTURNIH DOBRIN V PRIMERU
OBOROŽENEGA SPOPADA (M2PHKV)
1. člen
Ratificira se Drugi protokol k Haaški konvenciji iz leta 1954 o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada, sestavljen 26. marca 1999 v Haagu.
2. člen
Protokol se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:
Drugi protokol k Haaški konvenciji iz leta 1954
o varstvu kulturnih dobrin
v primeru oboroženega spopada
Haag, 26. marec 1999
Pogodbenice so se,
zavedajoč se, da je treba izboljšati varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada in vzpostaviti učinkovitejši sistem za varstvo posebej določenih kulturnih dobrin;
ob ponovnem potrjevanju pomena določb Konvencije o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada, sestavljene v Haagu 14. maja 1954, ter ob poudarjanju, da je treba določbe dopolniti z ukrepi za njihovo učinkovitejše izvajanje;
v želji, da bi visokim pogodbenicam konvencije z določitvijo ustreznih postopkov zagotovili tesnejše sodelovanje pri varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada;
upoštevajoč, da je treba v pravilih o varstvu in spoštovanju kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada izraziti doseženi razvoj mednarodnega prava;
potrjujoč, da bodo pravila običajnega mednarodnega prava še naprej urejala vprašanja, ki jih ne urejajo določbe tega protokola,
dogovorile:
Prvo poglavje Uvod
1. člen Pomen izrazov
V tem protokolu:
(a) "pogodbenica" pomeni državo pogodbenico tega protokola;
(b) "kulturne dobrine" pomenijo kulturne dobrine, kot so opredeljene v 1. členu konvencije;
(c) "konvencija" pomeni Konvencijo o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada, sestavljeno v Haagu 14. maja 1954;
(d) "visoka pogodbenica" pomeni državo pogodbenico konvencije;
(e) "razširjeno varstvo" pomeni sistem izboljšanega varstva, vzpostavljenega z 10. in 11. členom;
(f) "vojaški cilj" pomeni objekt, ki zaradi svoje narave, lokacije, namena ali uporabe pomembno prispeva k vojaški akciji in katerega popolno ali delno uničenje, zavzetje ali nevtralizacija daje v danih okoliščinah jasno vojaško prednost;
(g) "nezakonito" pomeni to, kar je storjeno pod prisilo ali kar drugače krši veljavna pravila notranjega prava zasedenega ozemlja ali mednarodnega prava;
(h) "seznam" pomeni mednarodni seznam kulturnih dobrin pod razširjenim varstvom, vzpostavljen skladno s pododstavkom (b) prvega odstavka 27. člena;
(i) "generalni direktor" pomeni generalnega direktorja Unesca;
(j) "Unesco" pomeni Organizacijo Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo;
(k) "Prvi protokol" pomeni Protokol o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada, sestavljen v Haagu 14. maja 1954.
2. člen Razmerje do konvencije
Ta protokol dopolnjuje konvencijo v razmerjih med pogodbenicami.
3. člen Obseg uporabe
1. Poleg določb, ki se uporabljajo v miru, se ta protokol uporablja v okoliščinah, navedenih v prvem in drugem odstavku 18. člena in prvem odstavku 22. člena konvencije.
2. Če ta protokol ne zavezuje ene od strani v oboroženem spopadu, kljub temu zavezuje pogodbenice tega protokola pri njihovih medsebojnih odnosih. Poleg tega jih ta protokol zavezuje v razmerju do vsake države v spopadu, za katero sicer ni zavezujoč, če ta sprejema določbe tega protokola in dokler jih uporablja.
4. člen Povezava med tretjim poglavjem in drugimi določbami konvencije in tem protokolom
Uporaba določb tretjega poglavja tega protokola ne vpliva na:
(a) uporabo določb prvega poglavja konvencije in drugega poglavja tega protokola;
(b) uporabo določb drugega poglavja konvencije, razen če se med pogodbenicami tega protokola ali med pogodbenico in državo, ki sprejema in uporablja ta protokol v skladu z drugim odstavkom 3. člena, po katerem se kulturnim dobrinam zagotavlja posebno in razširjeno varstvo; v tem primeru se uporabljajo samo določbe o razširjenem varstvu.
Drugo poglavje Splošne določbe o varstvu kulturnih dobrin
5. člen Varovanje kulturnih dobrin
Pripravljalni ukrepi, sprejeti v miru, za varovanje kulturnih dobrin pred predvidljivimi učinki oboroženega spopada v skladu s 3. členom konvencije, kadar je primerno, vključujejo pripravo popisov, načrtovanje nujnih ukrepov za varstvo pred požarom ali rušenjem, pripravo na premestitev premičnih kulturnih dobrin ali zagotovitev ustreznega varstva takih dobrin na kraju samem in določitev pristojnih organov, odgovornih za varovanje kulturnih dobrin.
6. člen Spoštovanje kulturnih dobrin
Za zagotovitev spoštovanja kulturnih dobrin v skladu s 4. členom konvencije:
(a) se pri usmeritvi sovražnega dejanja zoper kulturne dobrine lahko sklicuje na opustitev varstva zaradi neizogibne vojaške nujnosti v skladu z drugim odstavkom 4. člena konvencije, samo kadar in dokler:
(i) je kulturna dobrina po svoji funkciji spremenjena v vojaški cilj in
(ii) ni druge izvedljive možnosti za pridobitev podobne vojaške prednosti, kot jo daje usmeritev sovražnega dejanja zoper ta cilj;
(b) se pri uporabi kulturne dobrine v namene, ki jo bodo verjetno izpostavili uničenju ali poškodovanju, lahko sklicuje na opustitev varstva na podlagi neizogibne vojaške nujnosti v skladu z drugim odstavkom 4. člena konvencije, samo kadar in dokler ni na voljo nobene izbire med tako uporabo kulturnih dobrin in drugo možno metodo za pridobitev podobne vojaške prednosti;
(c) odločitev o sklicevanju na neizogibno vojaško nujnost sprejme le častnik, ki poveljuje enoti, enaki bataljonu, ali manjši enoti, če okoliščine ne dovoljujejo drugače;
(d) v primeru napada, ki temelji na odločitvi, sprejeti v skladu s pododstavkom (a), je treba zagotoviti učinkovito vnaprejšnje opozorilo, kadar to dopuščajo okoliščine.
7. člen Previdnostni ukrepi pri napadu
Brez vpliva na druge previdnostne ukrepe, ki jih zahteva mednarodno humanitarno pravo pri izvajanju vojaških operacij, mora vsaka stran v spopadu:
(a) ukreniti vse, kar je možno, da preveri, ali cilji, ki naj bi bili napadeni, niso kulturne dobrine, varovane po 4. členu konvencije;
(b) sprejeti vse izvedljive previdnostne ukrepe glede izbire sredstev in načinov napada, da bi se izognili in v vsakem primeru zmanjšali naključno škodo na kulturnih dobrinah, varovanih po 4. členu konvencije;
(c) vzdržati se vsakršne odločitve, da bi začela kakršen koli napad, za katerega se lahko pričakuje, da bo povzročil naključno škodo na kulturnih dobrinah, varovanih po 4. členu konvencije, ki bi bila nesorazmerna glede na pričakovano konkretno in neposredno vojaško prednost, in
(d) odpovedati se napadu ali ga začasno ustaviti, če je očitno:
(i) da je cilj kulturna dobrina, varovana po 4. členu konvencije;
(ii) da se lahko pričakuje, da bo napad povzročil naključno škodo na kulturnih dobrinah, varovanih po 4. členu konvencije, ki bi bila nesorazmerna glede na pričakovano konkretno in neposredno vojaško prednost.
8. člen Previdnostni ukrepi zoper učinke sovražnosti
Strani v spopadu morajo v čim večji možni meri:
(a) prestaviti premične kulturne dobrine iz bližine vojaških ciljev ali zagotoviti njihovo ustrezno varstvo na kraju samem;
(b) se izogibati postavljanju vojaških ciljev v bližini kulturnih dobrin.
9. člen Varstvo kulturnih dobrin na zasedenem ozemlju
1. Brez vpliva na določbe 4. in 5. člena konvencije mora pogodbenica, ki zaseda celotno ozemlje ali del ozemlja druge pogodbenice, na zasedenem ozemlju prepovedati in preprečiti:
(a) vsak nezakonit izvoz, drugo premestitev kulturne dobrine ali prenos lastništva;
(b) vsako arheološko izkopavanje, razen če je nujno potrebno, da se kulturna dobrina zavaruje, evidentira ali ohrani;
(c) vsako spremembo kulturne dobrine ali spremembo njene rabe, katere namen je zakriti ali uničiti kulturne, zgodovinske ali znanstvene dokaze.
2. Vsako arheološko izkopavanje, spreminjanje ali sprememba rabe kulturnih dobrin na zasedenem ozemlju se izvede v tesnem sodelovanju s pristojnimi državnimi organi zasedenega ozemlja, razen če tega ne preprečujejo okoliščine.
Tretje poglavje Razširjeno varstvo
10. člen Razširjeno varstvo
Kulturne dobrine smejo biti pod razširjenim varstvom, če so izpolnjeni trije
pogoji:
(a) da je to kulturna dediščina, ki je izrednega pomena za človeštvo;
(b) da so varovane z ustreznimi notranjepravnimi in upravnimi ukrepi, ki priznavajo njihovo izjemno kulturno in zgodovinsko vrednost in jim zagotavljajo najvišjo raven varstva;
(c) da se ne uporabljajo v vojaške namene ali kot ščit za vojaške položaje in da je pogodbenica, ki ima nadzor nad kulturnimi dobrinami, dala izjavo, ki potrjuje, da jih ne bo uporabljala v ta namen.
11. člen Zagotovitev razširjenega varstva
1. Vsaka pogodbenica mora odboru iz 24. člena predložiti seznam kulturnih dobrin, za katere namerava zaprositi za zagotovitev razširjenega varstva.
2. Pogodbenica, ki ima jurisdikcijo ali nadzor nad temi kulturnimi dobrinami, lahko zaprosi, da se vključijo v seznam, ki se sestavi v skladu s pododstavkom (b) prvega odstavka 27. člena. Ta prošnja vsebuje vse potrebne podatke v zvezi z merili, omenjenimi v 10. členu. Odbor lahko povabi pogodbenico, naj zaprosi za vključitev kulturnih dobrin v seznam.
3. Druge pogodbenice, Mednarodni odbor Modrega ščita in druge nevladne organizacije z ustreznim strokovnim znanjem lahko odboru priporočijo določene kulturne dobrine. V takih primerih se lahko odbor odloči, da povabi pogodbenico, da vključi te kulturne dobrine v seznam.
4. Niti prošnja za vključitev kulturnih dobrin, ki so na ozemlju, nad katerim si suverenost ali jurisdikcijo lasti več držav, v seznam, niti vključitev takih dobrin v seznam v nobenem primeru ne vplivata na pravice strani v sporu.
5. Po prejemu prošnje za vključitev v seznam odbor o tem obvesti vse pogodbenice. Pogodbenice lahko ugovore glede take prošnje predložijo odboru v šestdesetih dneh. Vložijo se lahko samo na podlagi meril, navedenih v 10. členu. Biti morajo konkretni in se nanašati na dejstva. Odbor obravnava ugovore in pred sprejetjem odločitve da pogodbenici, ki je zaprosila za vključitev, možnost, da nanje odgovori. Ko odbor obravnava take ugovore, se odločitve za vključitev v seznam ne glede na 26. člen sprejmejo s štiripetinsko večino članov, ki so navzoči in glasujejo.
6. Pri odločanju o prošnji mora odbor prositi za nasvet vladne in nevladne organizacije ter posamezne strokovnjake.
7. Odločitev o odobritvi ali zavrnitvi razširjenega varstva se lahko sprejme le na podlagi meril, omenjenih v 10. členu.
8. V izjemnih primerih, ko je odbor ugotovil, da pogodbenica, ki je zaprosila za vključitev kulturne dobrine v seznam, ne more izpolniti meril iz pododstavka (b) 10. člena, se lahko odbor odloči, da odobri razširjeno varstvo, če pogodbenica prosilka predloži prošnjo za mednarodno pomoč skladno z 32. členom.
9. Po izbruhu sovražnosti lahko stran v spopadu nujno zaprosi za razširjeno varstvo kulturnih dobrin, ki so pod njeno jurisdikcijo ali nadzorom, tako da predloži to prošnjo odboru. Odbor prošnjo takoj pošlje vsem stranem v spopadu. V takih primerih odbor pospešeno obravnava ugovore zadevnih pogodbenic. Odločitev za odobritev začasnega razširjenega varstva se sprejme čim prej in ne glede na 26. člen s štiripetinsko večino njegovih članov, ki so navzoči in glasujejo. Začasno razširjeno varstvo lahko odbor odobri do izida rednega postopka za odobritev razširjenega varstva, če so izpolnjene določbe pododstavkov (a) in (c) 10. člena.
10. Odbor zagotovi kulturni dobrini razširjeno varstvo od trenutka, ko je vpisana v seznam.
11. Generalni direktor takoj pošlje generalnemu sekretarju Združenih narodov in vsem pogodbenicam uradno obvestilo o vsaki odločitvi odbora, da vključi kulturno dobrino v seznam.
12. člen Nedotakljivost kulturnih dobrin pod razširjenim varstvom
Strani v spopadu morajo zagotoviti nedotakljivost kulturnih dobrin pod razširjenim varstvom, tako da ne določajo takih dobrin za cilj napada ali uporabe dobrin ali njihove neposredne okolice v podporo vojaškemu delovanju.
13. člen Izguba razširjenega varstva
1. Kulturne dobrine pod razširjenim varstvom izgubijo tako varstvo
samo:
(a) če se tako varstvo začasno odvzame ali odpravi v skladu s 14. členom ali
(b) če in dokler so take dobrine zaradi uporabe postale vojaški cilj.
2. V okoliščinah iz pododstavka (b) prvega odstavka so lahko take dobrine cilj napada samo:
(a) če je napad edini možni način za prenehanje uporabe dobrin iz pododstavka (b) prvega odstavka;
(b) če so pri izbiri sredstev in metod napada zagotovljeni vsi možni previdnostni ukrepi, zato da se preneha s tako uporabo ter da se prepreči ali vsaj zmanjša škoda na kulturnih dobrinah;
(c) če tega ne preprečijo okoliščine, ki zahtevajo takojšnjo samoobrambo:
(i) se povelje za napad izda na najvišji operativni ravni poveljstva;
(ii) se nasprotnim silam da učinkovito vnaprejšnje opozorilo, ki zahtevaprenehanje uporabe, navedene v pododstavku (b) prvega odstavka, in
(iii) se da nasprotnim silam dovolj časa, da spremenijo položaj.
14. člen Začasni odvzem in odprava razširjenega varstva
1. Če kulturna dobrina ne izpolnjuje več katerega koli merila iz 10. člena tega protokola, ji lahko odbor začasno odvzame status razširjenega varstva ali ga odpravi s črtanjem te kulturne dobrine iz seznama.
2. V primeru hude kršitve 12. člena glede kulturnih dobrin pod razširjenim varstvom, ki izhaja iz uporabe takih dobrin v podporo vojaškemu delovanju, jim lahko odbor začasno odvzame tak status. Če se take kršitve stalno ponavljajo, lahko odbor izjemoma odpravi status razširjenega varstva s črtanjem kulturne dobrine iz seznama.
3. Generalni direktor takoj pošlje generalnemu sekretarju Združenih narodov in vsem pogodbenicam tega protokola uradno obvestilo o vsaki odločitvi odbora, da začasno odvzame ali odpravi razširjeno varstvo.
4. Preden odbor sprejme tako odločitev, da pogodbenicam možnost, da izrazijo svoje mnenje.
Četrto poglavje Kazenska odgovornost in jurisdikcija
15. člen Hude kršitve tega protokola
1. Kaznivo dejanje po tem protokolu stori vsaka oseba, ki naklepno in ob kršenju konvencije ali tega protokola stori katero koli od teh dejanj:
(a) določitev kulturne dobrine pod razširjenim varstvom za cilj napada;
(b) uporaba kulturne dobrine pod razširjenim varstvom ali njihovo neposredno okolico v podporo vojaškemu delovanju;
(c) obsežno uničevanje ali prilaščanje kulturnih dobrin, varovanih po konvenciji ali tem protokolu;
(d) določitev kulturne dobrine, varovane po konvenciji ali tem protokolu, za cilj napada;
(e) tatvina, ropanje ali nezakonito prilaščanje kulturnih dobrin, varovanih po konvenciji, ali izvajanje vandalizma nad njimi.
2. Vsaka pogodbenica sprejme ukrepe, ki so po njeni oceni potrebni za to, da se kot kazniva dejanja po njeni notranji zakonodaji predvidijo kazniva dejanja, določena v tem členu, ter določi za ta kazniva dejanja ustrezne kazni. Pri tem pogodbenice uresničujejo splošna pravna načela in načela mednarodnega prava, vključno s pravili, ki širijo individualno kazensko odgovornost na osebe, ki niso neposredno storile takih dejanj.
16. člen Jurisdikcija
1. Brez vpliva na drugi odstavek prejšnjega člena vsaka pogodbenica sprejme potrebne zakonske ukrepe za vzpostavitev svoje jurisdikcije glede kaznivih dejanj, navedenih v 15. členu, v teh primerih:
(a) če je tako dejanje storjeno na ozemlju te države;
(b) če je domnevni storilec državljan te države;
(c) v primeru kaznivih dejanj, navedenih v pododstavkih (a) do (c) prvega odstavka 15. člena, če je domnevni storilec na njenem ozemlju.
2. Glede izvajanja jurisdikcije in brez vpliva na 28. člen konvencije
(a) ta protokol ne preprečuje določanja individualne kazenske odgovornosti ali izvajanja jurisdikcije po veljavnem notranjem in mednarodnem pravu, niti ne vpliva na izvajanje jurisdikcije po običajnem mednarodnem pravu;
(b) razen v primerih, ko lahko država, ki ni pogodbenica tega protokola, sprejme in uporablja svoje določbe v skladu z drugim odstavkom 3. člena, se pripadnikom oboroženih sil in državljanom države, ki ni pogodbenica tega protokola, razen tistih državljanov, ki služijo v oboroženih silah države, ki je pogodbenica tega protokola, po tem protokolu ne določi individualna kazenska odgovornost, niti ta protokol ne nalaga obveznosti, da se vzpostavi jurisdikcija nad takimi osebami ali da se izročijo.
17. člen Kazenski pregon
1. Če pogodbenica, za katero se ugotovi, da je domnevni storilec kaznivega dejanja, navedenega v pododstavkih (a) do (c) prvega odstavka 15. člena tega protokola, na njenem ozemlju, ne izroči te osebe, preda brez izjem in brez zavlačevanja zadevo svojim pristojnim organom zaradi kazenskega pregona po postopkih v skladu s svojim notranjim pravom, ali če je primerno, z ustreznimi pravili mednarodnega prava.
2. Brez vpliva na ustrezna pravila mednarodnega prava, če v takem primeru veljajo, se vsaki osebi, zoper katero je sprožen postopek v zvezi s konvencijo ali s tem protokolom, zagotovita poštena obravnava in pošteno sojenje v skladu z notranjim in mednarodnim pravom na vseh stopnjah postopka, kar pa zanjo ne sme biti v nobenem primeru manj ugodno od jamstva, ki ga zagotavlja mednarodno pravo.
18. člen Izročitev
1. Za kazniva dejanja, navedena v pododstavkih (a) do (c) prvega odstavka 15. člena se šteje, da spadajo med kazniva dejanja, za katera se zahteva izročitev v vsaki pogodbi o izročitvi, ki obstaja med katero koli pogodbenico, preden je začel veljati ta protokol. Pogodbenice se obvezujejo, da bodo vključile taka kazniva dejanja v vsako nadaljnjo pogodbo o izročitvi, ki jo sklenejo.
2. Ko pogodbenica pogojuje izročitev z obstojem pogodbe, prejme zahtevo za izročitev od druge pogodbenice, s katero nima sklenjene pogodbe o izročitvi, lahko po svoji presoji upošteva ta protokol kot pravno podlago za izročitev glede na kazniva dejanja, navedena v pododstavkih (a) do (c) prvega odstavka 15. člena.
3. Pogodbenice, ki ne pogojujejo izročitve z obstojem pogodbe, priznavajo kazniva dejanja, navedena v pododstavkih (a) do (c) prvega odstavka 15. člena, kot kazniva dejanja, za katera je predvidena izročitev v skladu s pogoji, predvidenimi s predpisi zaprošene pogodbenice.
4. Če je potrebno, se kazniva dejanja, navedena v pododstavkih (a) do (c) prvega odstavka 15. člena glede izročitve med pogodbenicama obravnavajo, kot da so bila storjena ne samo tam, kjer so se zgodila, temveč tudi na ozemlju, nad katerim imajo pogodbenice jurisdikcijo v skladu s prvim odstavkom 16. člena.
19. člen Vzajemna pravna pomoč
1. Pogodbenice si čim bolj pomagajo pri preiskavah, kazenskem postopku ali postopku izročitve v zvezi s kaznivimi dejanji, navedenimi v 15. členu, vključno s pridobivanjem dokazov, potrebnih za postopek, in jih imajo na razpolago.
2. Pogodbenice izpolnjujejo obveznosti iz prvega odstavka v skladu s pogodbami ali drugimi dogovori o vzajemni pravni pomoči, če so jih sklenile. Če ni takih pogodb ali dogovorov, si pogodbenice med seboj pomagajo v skladu s svojim notranjim pravom.
20. člen Razlogi za odklonitev
1. Za izročitev se kazniva dejanja, navedena v pododstavkih (a) do (c) prvega odstavka 15. člena, za medsebojno pravno pomoč pa vsa kazniva dejanja, navedena v 15. členu, ne štejejo za politična kazniva dejanja, niti za kazniva dejanja, povezana s političnimi kaznivimi dejanji, niti za kazniva dejanja, povezana s političnimi kaznivimi dejanji, niti za kazniva dejanja iz političnih nagibov. Zato se prošnja za izročitev ali medsebojno pravno pomoč, ki temelji na takih kaznivih dejanjih, ne sme zavrniti zgolj iz razloga, da gre za kaznivo politično dejanje ali kaznivo dejanje, povezano s političnim kaznivim dejanjem, ali za kaznivo dejanje iz političnih nagibov.
2. Nobena določba v tem protokolu se ne sme razlagati tako, kot da nalaga obveznost izročitve ali dajanja medsebojne pravne pomoči, če ima zaprošena pogodbenica tehtne razloge za prepričanje, da se je za izročitev zaradi kaznivih dejanj, navedenih v pododstavkih (a) do (c) prvega odstavka 15. člena, ali za medsebojno pravno pomoč glede kaznivih dejanj, navedenih v 15. členu, zaprosilo zaradi kazenskega pregona ali kaznovanja osebe zaradi njene rase, vere, narodnosti, narodne pripadnosti ali političnega prepričanja ali da bi izpolnitev prošnje škodila položaju te osebe zaradi katerega od teh razlogov.
21. člen Ukrepi glede drugih kršitev
Brez vpliva na 28. člen konvencije vsaka pogodbenica sprejme take zakonske, upravne ali disciplinske ukrepe, ki so po njenem mnenju nujni za preprečitev teh dejanj, če so storjena naklepno:
(a) kakršna koli uporaba kulturnih dobrih, ki krši konvencijo ali ta protokol;
(b) kakršen koli nezakonit izvoz, drugačna premestitev ali prenos lastništva kulturnih dobrin z zasedenega ozemlja, ki krši konvencijo ali ta protokol.
Peto poglavje Varstvo kulturnih dobrin med nemednarodnimi oboroženimi spopadi
22. člen Oboroženi nemednarodni spopadi
1. Ta protokol se uporablja v primeru nemednarodnega oboroženega spopada in spopada, do katerega pride na ozemlju ene od pogodbenic.
2. Ta protokol se ne uporablja ob notranjih nemirih in napetostih, kot so izgredi, posamična in občasna nasilna dejanja, in drugih podobnih dejanjih.
3. Na nobeno določbo v tem protokolu se ni mogoče sklicevati z namenom, da bi vplivali na suverenost države ali odgovornost vlade, da z vsemi zakonitimi sredstvi ohranja ali znova vzpostavi javni red ali da brani enotnost in ozemeljsko celovitost države.
4. Nobena določba v tem protokolu ne sme vplivati na jurisdikcijo pogodbenice, na ozemlju katere pride do nemednarodnega oboroženega spopada glede kršitev, navedenih v 15. členu.
5. Na nobeno določbo v tem protokolu se ni mogoče sklicevati kot na opravičilo za posreden ali neposreden poseg v oborožen spopad ali notranje ali zunanje zadeve pogodbenice na ozemlju, na katerem pride do spopada, ne glede na razlog.
6. Uporaba tega protokola v primeru, navedenem v prvem odstavku, ne vpliva na pravni položaj strani v spopadu.
7. Unesco lahko stranem v spopadu ponudi svoje storitve.
Šesto poglavje Institucionalne zadeve
23. člen Sestanki pogodbenic
1. Sestanek pogodbenic se skliče hkrati z Generalno konferenco Unesca ter je
sklajena s sestankom visokih pogodbenic, če ga je generalni direktor sklical.
2. Na sestanku pogodbenic se sprejme poslovnik.
3. Na sestanku pogodbenic se opravijo te naloge:
(a) volijo se člani odbora v skladu s prvim odstavkom 24. člena;
(b) sprejmejo se smernice, ki jih je v skladu s pododstavkom (a) prvega odstavka 27. člena sestavil odbor;
(c) določijo se smernice odboru, kako naj uporablja sredstva sklada in zagotavlja nadzor nad tem;
(d) obravnava se poročilo odbora v skladu s pododstavkom (d) prvega odstavka 27. člena;
(e) razpravlja se o katerem koli drugem vprašanju v zvezi z izvajanjem tega protokola in dajejo se priporočila, če je to ustrezno.
4. Izredni sestanek pogodbenic skliče generalni direktor na zahtevo najmanj ene petine pogodbenic.
24. člen Odbor za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada
1. Ustanovi se Odbor za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada. Sestavlja ga dvanajst pogodbenic, ki so izvoljene na sestanku pogodbenic.
2. Odbor se sestaja enkrat letno na redni seji, in kadar je potrebno, na izredni seji.
3. Pri opredeljevanju članstva odbora si pogodbenice prizadevajo zagotoviti enakopravno zastopanost različnih regij in kultur sveta.
4. Pogodbenice članice odbora izberejo za svoje predstavnike osebe, usposobljene za kulturno dediščino, obrambo ali mednarodno pravo, ter si ob medsebojnem posvetovanju prizadevajo zagotoviti, da ima odbor kot celota dovolj strokovnega znanja na vseh teh področjih.
25. člen Mandat
1. Pogodbenica je izvoljena za članico odbora za štiri leta in je lahko ponovno izvoljena le enkrat.
2. Ne glede na določbe prvega odstavka mandat polovice članic, izvoljenih na prvih volitvah, preneha ob koncu prvega rednega zasedanja sestanka pogodbenic, ki sledi tistemu, na katerem so bile izvoljene. Te članice so izbrane z žrebom predsednika tega sestanka po prvih volitvah.
26. člen Poslovnik
1. Odbor sprejme svoj poslovnik.
2. Za sklepčnost sestanka je potrebna navzočnost večine članic. Odločitve odbora se sprejemajo z dvetretjinsko večino članic, ki glasujejo.
3. Članice odbora ne sodelujejo pri glasovanju o katerih koli odločitvah glede kulturnih dobrin, ki jih prizadene oborožen spopad, v katerem so udeležene.
27. člen Naloge
1. Odbor ima te naloge:
(a) sestavlja smernice za izvajanje tega protokola
(b) odobrava, začasno odvzema ali odpravlja razširjeno varstvo za kulturne dobrine in sestavlja, vodi seznam kulturnih dobrin pod razširjenim varstvom in ga predstavlja javnosti;
(c) spremlja in nadzira izvajanje tega protokola in skrbi za opredeljevanje kulturnih dobrin pod razširjenim varstvom ter za seznanjanje javnosti z njimi;
(d) obravnava poročila pogodbenic in izraža svoje mnenje o njih, po potrebi pridobiva pojasnila ter pripravlja poročila o izvajanju tega protokola za skupščino pogodbenic;
(e) sprejema in obravnava zaprosila za mednarodno pomoč v skladu z 32. členom;
(f) določa uporabo sredstev sklada;
(g) opravlja katero koli drugo nalogo, ki mu jo določi sestanek pogodbenic.
2. Naloge odbora se opravljajo v sodelovanju z generalnim direktorjem.
3. Odbor sodeluje z mednarodnimi in državnimi vladnimi in nevladnimi
organizacijami, ki imajo podobne cilje, kot so cilji konvencije, njenega prvega protokola in tega protokola. V pomoč pri opravljanju svojih nalog lahko odbor na svoje sestanke kot svetovalce povabi ugledne strokovne organizacije, ki so povezane z Unescom, vključno z Mednarodnim odborom Modrega ščita, in telesa, ki ga sestavljajo. Prav tako lahko k sodelovanju kot svetovalce povabi predstavnike Mednarodnega centra za študij varstva in restavriranja kulturnih dobrin (Rimski center) ter Mednarodnega odbora Rdečega križa.
28. člen Sekretariat
Odboru pomaga sekretariat Unesca, ki pripravlja dokumentacijo odbora in dnevni red njegovih sestankov, ter je odgovoren za uresničevanje njegovih sklepov.
29. člen Sklad za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada
1. Ustanovi se sklad z namenom, da:
(a) zagotavlja finančno ali drugo pomoč v podporo pripravljalnim ali drugim ukrepom, ki naj se sprejemajo v miru, med drugim v skladu s tistimi iz 5. člena, pododstavka (b) 10. člena in 30. člena ter
(b) zagotavlja finančno ali drugo pomoč v zvezi z nujnimi, začasnimi ali drugimi ukrepi, ki naj se sprejmejo za zavarovanje kulturnih dobrin med oboroženimi spopadi ali obnovo po koncu sovražnosti, med drugim v skladu s tistimi iz pododstavka (a) 8. člena.
2. Sklad vključuje skrbniški sklad v skladu z določbami finančnega pravilnika Unesca.
3. Izplačila iz sklada se uporabljajo samo za namene, ki jih določi odbor v skladu s smernicami iz pododstavka (c) tretjega odstavka 23. člena. Odbor lahko sprejema prispevke, ki naj se uporabljajo samo za določen program ali projekt, če se predhodno odloči za izvedbo takega programa ali projekta.
4. Sredstva sklada vključujejo:
(a) prostovoljne prispevke pogodbenic;
(b) prispevke, darila ali zapuščine
(i) drugih držav;
(ii) Unesca ali drugih organizacij iz sistema Združenih narodov;
(iii) drugih medvladnih ali nevladnih organizacij;
(iv) javnih ali zasebnih organizacij ali posameznikov;
(c) obresti na sredstva sklada;
(d) denarna sredstva, zbrana na prireditvah, organiziranih v korist sklada, in
(e) vsa druga sredstva, določena v smernicah za uporabo sredstev sklada.
Sedmo poglavje Širjenje informacij in mednarodna pomoč
30. člen Širjenje informacij
1. Pogodbenice si na ustrezne načine, zlasti pa z izobraževalnimi in informativnimi programi, prizadevajo, da bi njihovo celotno prebivalstvo bolj cenilo in spoštovalo kulturne dobrine.
2. Pogodbenice razširjajo besedilo tega protokola v največji možni meri v miru in času oboroženega spopada.
3. Vsi vojaški ali civilni organi, ki med oboroženim spopadom prevzamejo odgovornosti za uporabo tega protokola, morajo biti v celoti seznanjeni z njegovim besedilom. V ta namen pogodbenice ustrezno:
(a) vključijo smernice in navodila za varstvo kulturnih dobrin v svoje vojaške predpise;
(b) v sodelovanju z Unescom in ustreznimi vladnimi in nevladnimi organizacijami v obdobju miru razvijajo in izvajajo programe usposabljanja in izobraževanja;
(c) po generalnem direktorju si medsebojno sporočajo podatke o zakonih, upravnih predpisih in ukrepih, sprejetih v skladu s pododstavkoma (a) in (b);
(d) v čim krajšem času se po generalnem direktorju med seboj obveščajo o zakonih in upravnih določbah, ki jih sprejemajo za zagotovitev uporabe tega protokola.
31. člen Mednarodno sodelovanje
Pogodbenice se zavezujejo, da bodo ob resnih kršitvah tega protokola začele ukrepati skupaj prek odbora ali posamično v sodelovanju z Unescom in Združenimi narodi ter v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov.
32. člen Mednarodna pomoč
1. Pogodbenica lahko zaprosi odbor za mednarodno pomoč glede kulturnih dobrin pod razširjenim varstvom kot tudi za pomoč v zvezi s pripravo, razvijanjem ali izvajanjem zakonov, upravnih predpisov in ukrepov, omenjenih v 10. členu tega protokola.
2. Stran v spopadu, ki ni podpisnica tega protokola, vendar sprejema in uporablja določbe tega protokola v skladu z drugim odstavkom 3. člena, lahko zaprosi odbor za ustrezno mednarodno pomoč.
3. Odbor sprejema pravila za predložitev zaprosil za mednarodno pomoč in določa možne oblike mednarodne pomoči.
4. Pogodbenice se spodbujajo, da prek odbora dajejo strokovno pomoč tistim pogodbenicam ali stranem v spopadu, ki za to zaprosijo.
33. člen Pomoč Unesca
1. Pogodbenica se lahko obrne na Unesco za strokovno pomoč pri organiziranju varstva svojih kulturnih dobrin, kot so pripravljalne dejavnosti za varovanje kulturnih dobrin, preventivni in organizacijski ukrepi za nujne primere ter sestavljanje državnih popisov kulturnih dobrin, ali v zvezi s katerim koli drugim vprašanjem, ki izhaja iz uporabe tega protokola. Unesco daje tako pomoč v skladu s svojimi programi in sredstvi.
2. Pogodbenice se spodbujajo, da dajejo strokovno pomoč na dvostranski in večstranski ravni.
3. Unesco je pooblaščen, da na lastno pobudo daje predloge pogodbenicam o teh zadevah.
Osmo poglavje Izvajanje protokola
34. člen Sile zaščitnice
Ta protokol se uporablja v sodelovanju s silami zaščitnicami, odgovornimi za varovanje interesov strani v spopadu.
35. člen Postopek poravnave
1. Sile zaščitnice posredujejo v vseh primerih, za katere menijo, da bi bilo to v interesu kulturnih dobrin, še posebej kadar pride pri uporabi ali razlagi določb tega protokola do nesporazuma med stranmi v spopadu.
2. V ta namen sme vsaka sila zaščitnica na povabilo ene od pogodbenic, generalnega direktorja ali na svojo pobudo predlagati stranem v spopadu, da se njihovi predstavniki in še posebej organi, odgovorni za varstvo kulturnih dobrin, sestanejo, če je le mogoče, na ozemlju države, ki ni stran v spopadu. Strani v spopadu so zavezane, da uresničijo predlog za predlagani sestanek. Sile zaščitnice stranem v spopadu predlagajo v odobritev osebo, ki pripada državi, ki ni stran v spopadu, ali osebo, ki jo predlaga generalni direktor; v tem primeru se ta povabi na sestanek kot predsedujoča oseba.
36. člen…Poravnava v odsotnosti sil zaščitnic
1. V spopadu, v katerem sile zaščitnice niso določene, lahko za rešitev nesporazuma generalni direktor ponudi predloge za rešitev ali kako drugače sodeluje pri poravnavi ali posredovanju.
2. Predsednik odbora lahko na povabilo pogodbenice ali generalnega direktorja predlaga stranem v spopadu sestanek njihovih predstavnikov, še posebej organov, odgovornih za varstvo kulturnih dobrin, če je le mogoče, na ozemlju države, ki ni stran v spopadu.
37. člen Prevodi in poročila
1. Pogodbenice prevedejo ta protokol v svoje uradne jezike in jih pošljejo generalnemu direktorju.
2. Pogodbenice vsaka štiri leta predložijo odboru poročilo o izvajanju tega protokola.
38. člen Odgovornost držav !
Nobena določba v tem protokolu ne vpliva na individualno kazensko odgovornost držav po mednarodnem pravu, vključno z dolžnostjo glede zagotovitve vojne odškodnine.
Deveto poglavje Končne določbe
39. člen Jeziki
Ta protokol je sestavljen v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku, pri čemer vseh šest besedil velja kot izvirnik.
40. člen Podpis
Ta protokol je bil sestavljen 26. marca 1999. Vsem visokim pogodbenicam je na voljo za podpis v Haagu od 17. maja 1999 do 31. decembra 1999.
41. člen Ratifikacija, sprejetje ali odobritev
1. Ta protokol morajo ratificirati, sprejeti ali odobriti visoke pogodbenice, ki so ga podpisale v skladu s svojimi ustreznimi ustavnimi postopki.
2. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi so deponirane pri generalnem direktorju.
42. člen Pristop
1. Ta protokol je vsem drugim visokim pogodbenicam na voljo za pristop od 1. januarja 2000.
2. Pristop se opravi z deponiranjem listine o pristopu pri generalnem direktorju.
43. člen Začetek veljavnosti
1. Ta protokol začne veljati tri mesece po tem, ko je bilo deponiranih dvajset listin o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.
2. Po tem datumu začne za vsako pogodbenico veljati tri mesece po deponiranju njene listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.
44. člen Začetek veljavnosti v razmerah oboroženega spopada
V razmerah, opredeljenih v 18. ali 19. členu konvencije, začnejo ratifikacije, sprejetja, odobritve ali pristopi k temu protokolu, ki so jih deponirale strani v spopadu pred začetkom sovražnosti ali zasedbo ali po njej, veljati takoj. Generalni direktor o tem čim prej pošlje obvestila v skladu s 46. členom tega protokola.
45. člen Odpoved
1. Vsaka pogodbenica lahko odpove ta protokol.
2. Odpoved se sporoči s pisnim dokumentom, deponiranim pri generalnem direktorju.
3. Odpoved začne veljati leto dni po prejemu dokumenta o odpovedi. Če je pred potekom tega roka pogodbenica, ki odpoveduje ta protokol, vpletena v oboroženi spopad, odpoved začne veljati, šele ko se sovražnosti končajo ali ko se končajo postopki vrnitve kulturnih dobrin v matično državo, kar od tega je kasnejše.
46. člen Uradna obvestila
Generalni direktor obvesti vse visoke pogodbenice in Združene narode o deponiranju vseh listin o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, predvidenih v 41. in 42. členu, in o odpovedih, predvidenih v 45. členu.
47. člen Vpis v seznam pri Združenih narodih
Na zahtevo generalnega direktorja se v skladu s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov ta protokol vpiše v seznam pri Sekretariatu Združenih narodov.
Da bi to potrdili, so spodaj podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali ta protokol.
Sestavljeno v Haagu 26. marca 1999 v enem izvodu, ki se deponira v arhivu Unesca in katerega overjene kopije se pošljejo vsem visokim pogodbenicam.
3. člen
Za izvajanje protokola skrbita Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za obrambo.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 612-04/03-7/1
Ljubljana, dne 2. oktobra 2003
EPA 957-III
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor
| Zadnja sprememba: 10/24/2003 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |