O RATIFIKACIJI KONVENCIJE ZA PREPREČEVANJE NEZAKONITIH DEJANJ ZOPER VARNOST POMORSKE PLOVBE (MKPND)
1. člen
Ratificira se Konvencija za preprečevanje nezakonitih dejanj zoper varnost pomorske plovbe, sestavljena 10. marca 1988 v Rimu.
2. člen
Konvencija se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:
KONVENCIJA ZA PREPREČEVANJE NEZAKONITIH DEJANJ ZOPER VARNOST POMORSKE PLOVBE
Države pogodbenice te konvencije so se
OB UPOŠTEVANJU ciljev in načel Ustanovne listine Združenih narodov glede ohranjanja mednarodnega miru in varnosti ter spodbujanja prijateljskih odnosov in sodelovanja med državami,
OB SPOZNANJU, da ima še posebej vsakdo pravico do življenja, prostosti in osebne varnosti, kot je navedeno v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah,
GLOBOKO ZASKRBLJENE nad svetovno razširjenim stopnjevanjem terorističnih dejanj v vseh njegovih oblikah, ki ogrožajo ali končajo nedolžna človeška življenja, ogrožajo temeljne svoboščine in hudo ovirajo človeško dostojanstvo,
GLEDE NA TO, da nezakonita dejanja zoper varnost pomorske plovbe ogrožajo varnost oseb in premoženja, močno vplivajo na delovanje pomorskih služb ter slabijo zaupanje ljudstev sveta v varnost pomorske plovbe,
GLEDE NA TO, da taka dejanja pri celotni mednarodni skupnosti vzbujajo veliko skrb,
PREPRIČANE o nujnosti razvoja mednarodnega sodelovanja med državami pri načrtovanju in sprejemanju učinkovitih in uporabnih ukrepov za preprečevanje vseh nezakonitih dejanj zoper varnost pomorske plovbe ter kazenski pregon in kaznovanje njihovih storilcev,
SKLICUJOČ na resolucijo 40/61 Generalne skupščine Združenih narodov z dne 9. decembra 1985, ki med drugim "poziva ustrezne organe Združenih narodov kot tudi vse države, da enostransko in v sodelovanju z drugimi državami prispevajo k postopnemu odpravljanju vzrokov mednarodnega terorizma in namenijo posebno pozornost vsem razmeram, vključno s kolonializmom, rasizmom in razmerami, v katerih prihaja do množičnih in hudih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin in do zasedbe tujcev, ki lahko povzročijo mednarodni terorizem ter lahko ogrozijo mednarodni mir in varnost",
NADALJE SKLICUJOČ na resolucijo 40/61, ki "nepreklicno obsoja kot kazniva vsa dejanja, načine in oblike terorizma ne glede na to, kje so storjeni in kdo jih je storil, vključno s tistimi, ki ogrožajo prijateljske odnose med državami in njihovo varnost",
SKLICUJOČ TUDI na to, da je bila z resolucijo 40/61 Mednarodna pomorska organizacija povabljena, da "prouči problem terorizma na ladjah ali zoper ladje, da bi sestavila priporočila o ustreznih ukrepih",
OB UPOŠTEVANJU resolucije A.584(14) z dne 20. novembra 1985 Skupščine Mednarodne pomorske organizacije, ki poziva k razvijanju ukrepov za preprečevanje nezakonitih dejanj, ki ogrožajo varnost ladij ter varnost njihovih potnikov in posadk,
UGOTAVLJAJOČ, da dejanja posadke, ki so v skladu z običajno disciplino na ladji, niso zajeta v tej konvenciji,
POTRJUJOČ, da je zaželeno nadziranje pravil in standardov za preprečevanje in nadziranje nezakonitih dejanj zoper ladje in osebe na ladjah, da bi jih po potrebi posodobili, ter v ta namen z zadovoljstvom opozarjajo na Ukrepe za preprečevanje nezakonitih dejanj zoper potnike in posadke na ladjah, ki jih priporoča Odbor za pomorsko varnost pri Mednarodni pomorski organizaciji,
NADALJE POTRJUJOČ, da zadeve, ki jih ta konvencija ne ureja, še nadalje urejajo pravila in načela splošnega mednarodnega prava,
OB PRIZNAVANJU potrebe, da vse države v boju zoper nezakonita dejanja zoper varnost pomorske plovbe strogo spoštujejo pravila in načela splošnega mednarodnega prava,
SPORAZUMELE, kot sledi:
1. ČLEN
V tej konvenciji "ladja" pomeni plovilo katere koli vrste, ki ni stalno pritrjeno na morsko dno, vključno s hidrogliserji, podvodnimi plovili ali katerim koli drugim plavajočim sredstvom.
2. ČLEN
1. Ta konvencija se ne uporablja za:
a. vojno ladjo ali
b. ladjo, ki je v lasti države ali ta z njo opravlja prevoz, ko se uporablja kot pomožna vojaška ladja ali za carinske ali policijske namene, ali
c ladjo, ki je bila umaknjena iz plovbe, ali ladjo v razpremi.
2. Nobena določba te konvencije ne vpliva na imuniteto vojnih ladij in drugih vladnih ladij, ki se uporabljajo v netrgovinske namene.
3. ČLEN
1. Oseba stori kaznivo dejanje, če nezakonito in namerno:
a. s silo ali grožnjo z uporabo sile ali katero koli drugo obliko ustrahovanja zaseže
ladjo ali izvaja nadzor nad njo ali
b. stori nasilno dejanje nad osebo na ladji, če bi tako dejanje utegnilo ogroziti varno
plovbo te ladje, ali
c. uniči ladjo ali poškoduje ladjo ali njen tovor, kar bi utegnilo ogroziti varno plovbo te
ladje, ali
d. s kakršnimi koli sredstvi na ladji namesti ali povzroči namestitev naprave ali snovi,
ki bi utegnila uničiti to ladjo ali poškodovati to ladjo ali njen tovor, kar ogroža ali bi
utegnilo ogroziti varno plovbo te ladje, ali
e. uniči ali hudo poškoduje pomorske navigacijske naprave ali močno ovira njihovo
delovanje, če bi katero koli tako dejanje utegnilo ogroziti varno plovbo ladje, ali
f. sporoči informacije, za katere ve, da so netočne, in s tem ogroža varno plovbo ladje,
ali
g. poškoduje ali ubije osebo v povezavi s storitvijo ali poskusom storitve katerega koli
kaznivega dejanja iz pododstavkov od (a) do (f).
2. Oseba stori kaznivo dejanje, tudi če:
a. poskuša storiti katero koli kaznivo dejanje iz prvega odstavka ali
b. je udeležena pri storitvi katerega koli kaznivega dejanja iz prvega odstavka, ki ga
stori katera koli oseba, ali je drugače sostorilec osebe, ki stori tako kaznivo dejanje,
ali
c. grozi s pogojem ali brez njega, kot to določa notranja zakonodaja, da bi prisilila
fizično ali pravno osebo, da neko dejanje stori ali se ga vzdrži, da stori katero koli
kaznivo dejanje iz pododstavkov (b), (c) in (e) prvega odstavka, če bi ta grožnja
utegnila ogroziti varnost plovbe zadevne ladje.
4. ČLEN
1. Ta konvencija se uporablja, če ladja plove ali naj bi plula v ali skozi vode zunaj zunanje meje teritorialnega morja ene države ali zunaj stranskih meja svojega teritorialnega morja s sosednjimi državami ali iz takih vod.
2. Kadar se konvencija ne uporablja na podlagi prvega odstavka, se ne glede na to uporablja, če storilca ali domnevnega storilca najdejo na ozemlju države pogodbenice, ki ni država iz prvega odstavka.
5. ČLEN
Država pogodbenica kazniva dejanja iz 3. člena kaznuje z ustreznimi kaznimi, ki upoštevajo težo teh kaznivih dejanj.
6. ČLEN
1. Država pogodbenica sprejme ukrepe, potrebne za vzpostavitev svoje jurisdikcije nad kaznivimi dejanji iz 3. člena, če je kaznivo dejanje:
a. storjeno zoper ladjo ali na ladji, ki plove pod zastavo države, ko je kaznivo dejanje
storjeno, ali
b. storjeno na ozemlju te države, vključno z njenim teritorialnim morjem, ali
c. storil državljan te države.
2. Država pogodbenica lahko tudi vzpostavi svojo jurisdikcijo nad vsakim takim kaznivim dejanjem, če:
a. ga stori oseba brez državljanstva, katere običajno prebivališče je v tej državi, ali
b.med njegovo storitvijo njenemu državljanu odvzamejo prostost, mu grozijo, ga
poškodujejo ali ubijejo ali
c. je storjeno pri poskusu prisiliti to državo, da neko dejanje stori ali se ga vzdrži.
3. Država pogodbenica, ki je vzpostavila jurisdikcijo, omenjeno v drugem odstavku, o tem uradno obvesti generalnega sekretarja Mednarodne pomorske organizacije (v nadaljevanju "generalni sekretar"). Če ta država pogodbenica pozneje odstopi od te jurisdikcije, o tem uradno obvesti generalnega sekretarja.
4. Vsaka država pogodbenica sprejme take ukrepe, kot so lahko potrebni za vzpostavitev njene jurisdikcije nad kaznivimi dejanji iz 3. člena, če je domnevni storilec na njenem ozemlju in ga ne izroči nobeni državi pogodbenici, ki je vzpostavila svojo jurisdikcijo v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena.
5. Ta konvencija ne izključuje nobene kazenske pristojnosti, ki se izvaja v skladu z notranjo zakonodajo.
7. ČLEN
1. Ko je prepričana, da to upravičujejo okoliščine, katera koli država pogodbenica, na ozemlju katere je storilec ali domnevni storilec, temu v skladu s svojo zakonodajo odvzame prostost ali sprejme druge ukrepe, da zagotovi njegovo prisotnost toliko časa, kot je to potrebno za začetek kazenskega ali izročitvenega postopka.
2. Ta država takoj predhodno razišče dejstva v skladu s svojo zakonodajo.
3. Oseba, v zvezi s katero se sprejmejo ukrepi iz prvega odstavka, je upravičena:
a. nemudoma sporočiti najbližjemu ustreznemu predstavniku države, katere državljan
je ali ki je sicer upravičena vzpostaviti tak stik, ali če je oseba brez državljanstva,
države, na katere ozemlju ima svoje običajno prebivališče;
b. da jo obišče predstavnik te države.
4. Pravice iz tretjega odstavka se uresničujejo v skladu z zakoni in predpisi države, na ozemlju katere je storilec ali domnevni storilec, ob upoštevanju določbe, da morajo omenjeni zakoni in predpisi omogočati popolno uveljavitev ciljev, ki so jim namenjene pravice, priznane po tretjem odstavku.
5. Ko država pogodbenica na podlagi tega člena odvzame prostost osebi, nemudoma uradno obvesti države, ki so vzpostavile jurisdikcijo v skladu s prvim odstavkom 6. člena, in če meni, da je primerno, katere koli druge zainteresirane države, o tem, da je taki osebi bila odvzeta prostost, in o okoliščinah, ki upravičujejo njen odvzem. Država, ki opravi predhodno preiskavo iz drugega odstavka tega člena, o svojih ugotovitvah takoj poroča omenjenim državam in navede, ali namerava izvajati svojo jurisdikcijo.
8. ČLEN
1. Poveljnik ladje države pogodbenice ("država zastave") lahko organom katere koli države pogodbenice ("država sprejemnica") preda katero koli osebo, za katero ima utemeljen razlog, da je storila eno od kaznivih dejanj iz 3. člena.
2. Država zastave zagotovi, da je poveljnik njene ladje dolžan, če je to izvedljivo in če je mogoče pred vplutjem v teritorialno morje države sprejemnice, ki ima na krovu osebo, ki jo poveljnik namerava predati v skladu s prvim odstavkom, uradno obvestiti organe države sprejemnice o svoji nameri, da preda tako osebo, in razlogih za predajo.
3. Država sprejemnica sprejme predajo, razen če ima razlog, da šteje, da se konvencija ne uporablja za dejanja, ki so razlog za predajo, in nadalje ravna v skladu z določbami 7. člena. Vsako zavrnitev sprejetja predaje spremlja izjava z obrazložitvijo zavrnitve.
4. Država zastave zagotovi, da je poveljnik njene ladje dolžan organom države sprejemnice priskrbeti dokaz v poveljnikovi posesti, ki se nanaša na domnevno kaznivo dejanje.
5. Država sprejemnica, ki je sprejela predajo osebe v skladu s tretjim odstavkom, lahko zato zaprosi državo zastave, da sprejme predajo te osebe. Država zastave vsako tako zahtevo obravnava in če zahtevi ugodi, nadalje ravna v skladu s 7. členom. Če država zastave zahtevi ne ugodi, državi sprejemnici da izjavo z obrazložitvijo.
9. ČLEN
Nobena določba te konvencije na noben način ne vpliva na pravila mednarodnega prava, ki se nanašajo na pristojnost držav izvajati preiskovalno ali izvrševalno jurisdikcijo na ladjah, ki ne plovejo pod njihovo zastavo.
10. ČLEN
1. Država pogodbenica, na ozemlju katere so našli storilca ali domnevnega storilca, je v primerih, za katere se uporablja 6. člen, če ga ne izroči, dolžna brez izjeme in ne glede na to, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno na njenem ozemlju, primer brez odlašanja predložiti svojim pristojnim organom zaradi kazenskega pregona s postopki v skladu z zakonodajo te države. Ti organi odločajo na enak način kot pri katerem koli drugem težjem kaznivem dejanju po zakonodaji te države.
2. Osebi, v zvezi s katero se izvajajo postopki glede katerega koli kaznivega dejanja iz 3. člena, se zagotovi pravična obravnava na vseh stopnjah postopkov, vključno z uživanjem vseh pravic in jamstev, ki jih pri takih postopkih predvideva zakonodaja države, na ozemlju katere je.
11. ČLEN
1. Kazniva dejanja iz 3. člena se štejejo za kazniva dejanja, za katera se lahko zahteva izročitev, v vsaki pogodbi o izročitvi med državama pogodbenicama. Države pogodbenice se zavezujejo, da vsa taka kazniva dejanja vključijo med kazniva dejanja, za katera se lahko zahteva izročitev, v vsaki pogodbi o izročitvi, ki jo sklenejo med seboj.
2. Če država pogodbenica, ki kot pogoj za izročitev postavlja obstoj pogodbe, prejme zahtevo za izročitev od druge države pogodbenice, s katero nima sklenjene pogodbe o izročitvi, lahko zaprošena država pogodbenica po lastni izbiri šteje to konvencijo za pravno podlago za izročitev v zvezi s kaznivimi dejanji iz 3. člena. Pri izročitvi je treba upoštevati druge pogoje, ki jih določa zakonodaja zaprošene države pogodbenice.
3. Države pogodbenice, ki kot pogoj za izročitev ne postavljajo obstoja pogodbe, med seboj priznajo kazniva dejanja iz 3. člena za kazniva dejanja, za katera se lahko zahteva izročitev, ob upoštevanju pogojev, ki jih določa zakonodaja zaprošene države.
4. Po potrebi se kazniva dejanja iz 3. člena obravnavajo za namene izročitve med državami pogodbenicami, kot da so bila storjena ne le na kraju, na katerem je do njih prišlo, temveč tudi na kraju pod jurisdikcijo države pogodbenice, ki zahteva izročitev.
5. Država pogodbenica, ki prejme več kot eno zahtevo za izročitev iz držav, ki so vzpostavile jurisdikcijo v skladu s 6. členom, in se ne odloči za kazenski pregon, je pri izbiri države, ki naj bi ji bil izročen storilec ali domnevni storilec, dolžna upoštevati interese in odgovornost države pogodbenice, pod katere zastavo je ladja plula, ko je bilo storjeno kaznivo dejanje.
6. Pri obravnavanju zahteve za izročitev domnevnega storilca na podlagi te konvencije je zaprošena država dolžna upoštevati, ali se njegove pravice iz tretjega odstavka 7. člena lahko uresničijo v državi prosilki.
7. Glede kaznivih dejanj, kot so opredeljena v tej konvenciji, se določbe vseh pogodb in dogovorov o izročitvi, ki se uporabljajo med državami pogodbenicami, spremenijo med njimi, če so nezdružljive s to konvencijo.
12. ČLEN
1. Države pogodbenice si medsebojno zagotovijo največjo pomoč v zvezi s kazenskimi postopki zaradi kaznivih dejanj iz 3. člena, vključno s pomočjo pri zbiranju dokazov, ki so jim na voljo in so potrebni za postopke.
2. Države pogodbenice izvajajo svoje obveznosti po prvem odstavku v skladu s katero koli pogodbo o vzajemni pomoči, ki obstaja med njimi. Če takih pogodb ni, si države pogodbenice medsebojno pomagajo v skladu s svojo notranjo zakonodajo.
13. ČLEN
1. Države pogodbenice sodelujejo pri preprečevanju kaznivih dejanj iz 3. člena, še posebej tako da:
a. sprejemajo vse izvedljive ukrepe, da preprečijo priprave na svojem ozemlju na
storitev takih kaznivih dejanj na svojem ozemlju ali zunaj njega;
b. izmenjujejo informacije v skladu s svojo notranjo zakonodajo in usklajujejo upravne
in druge ukrepe, ki se sprejmejo kot ustrezni za preprečitev storitve kaznivih dejanj
iz 3. člena.
2. Kadar je bil zaradi storitve kaznivega dejanja iz 3. člena prehod ladje zamujen ali prekinjen, je katera koli država pogodbenica, na katere ozemlju je ladja ali so potniki ali posadka, zavezana, da stori vse potrebno, da ladja, njeni potniki, posadka ali tovor niso neupravičeno zadržani ali imajo zamudo.
14. ČLEN
Država pogodbenica, ki utemeljeno verjame, da bo storjeno kaznivo dejanje iz 3. člena, v skladu s svojo notranjo zakonodajo čim prej priskrbi vse pomembne informacije, ki so v njeni posesti, tistim državam, za katere meni, da so države z vzpostavljeno jurisdikcijo v skladu s 6. členom.
15. ČLEN
1. Država pogodbenica v skladu s svojo notranjo zakonodajo generalnemu sekretarju čim prej zagotovi vse pomembne informacije, ki so v njeni posesti, o:
a. okoliščinah kaznivega dejanja;
b. ukrepanju na podlagi drugega odstavka 13. člena;
c. sprejetih ukrepih v zvezi s storilcem ali domnevnim storilcem in predvsem izidih postopkov za izročitev ali drugih pravnih postopkov.
2. Država pogodbenica, ki kazensko preganja domnevnega storilca v skladu s svojo notranjo zakonodajo, obvesti generalnega sekretarja o končnem izidu postopka.
3. Informacije, ki se pošiljajo v skladu s prvim in drugim odstavkom, generalni sekretar sporoči vsem državam pogodbenicam, vsem članicam Mednarodne pomorske organizacije (v nadaljevanju "organizacija"), drugim zadevnim državam in ustreznim mednarodnim medvladnim organizacijam.
16. ČLEN
1. Spori med dvema ali več državami pogodbenicami o razlagi ali uporabi te konvencije, ki jih v razumnem roku ni mogoče rešiti s pogajanji, se na zahtevo ene od njih predložijo v arbitražo. Če se stranki v šestih mesecih od dneva zahteve za arbitražo ne morejo sporazumeti o organizaciji arbitraže, lahko katera koli od teh strank spor z zahtevo predloži Meddržavnemu sodišču v skladu s Statutom sodišča.
2. Vsaka država lahko ob podpisu ali ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi te konvencije ali pristopu k njej izjavi, da je ne zavezuje katera koli določba ali vse določbe prvega odstavka. Te določbe ne zavezujejo drugih držav pogodbenic glede katere koli države pogodbenice s takim pridržkom.
3. Država s pridržkom v skladu z drugim odstavkom lahko ta pridržek kadar koli umakne, tako da o tem uradno obvesti generalnega sekretarja.
17. ČLEN
1. Ta konvencija je na voljo za podpis v Rimu 10. marca 1988 državam, ki sodelujejo na Mednarodni konferenci o preprečevanju nezakonitih dejanj zoper varnost pomorske plovbe, in vsem državam na sedežu organizacije od 14. marca 1988 do 9. marca 1989. Od takrat naprej je na voljo za pristop.
2. Države lahko soglašajo, da jih zavezuje ta konvencija, s:
a. podpisom brez pridržka ratifikacije, sprejetja ali odobritve ali
b. podpisom s pridržkom ratifikacije, sprejetja ali odobritve, ki mu sledi ratifikacija,
sprejetje ali odobritev, ali
c. pristopom.
3. Ratifikacija, sprejetje, odobritev ali pristop se opravi z deponiranjem ustrezne listine pri generalnem sekretarju.
18. ČLEN
1. Ta konvencija začne veljati devetdeset dni po dnevu, ko jo je petnajst držav podpisalo brez pridržka ratifikacije, sprejetja ali odobritve ali je petnajst držav deponiralo listino o njeni ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu k njej.
2. Za državo, ki deponira listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu v zvezi s to konvencijo, ko so bili izpolnjeni pogoji za začetek njene veljavnosti, ratifikacija, sprejetje, odobritev ali pristop začne veljati devetdeset dni po dnevu takega deponiranja.
19. ČLEN
1. Država pogodbenica lahko to konvencije odpove kadar koli po poteku enega leta od dneva začetka veljavnosti te konvencije za to državo.
2. Konvencijo se odpove z deponiranjem listine o odpovedi pri generalnem sekretarju.
3. Odpoved začne veljati eno leto ali tako daljše obdobje, kot je lahko navedeno v listini o odpovedi, potem ko je generalni sekretar prejel listino o odpovedi.
20. ČLEN
1. Organizacija lahko skliče konferenco, da bi se popravila ali spremenila ta konvencija.
2. Generalni sekretar skliče konferenco držav pogodbenic te konvencije za popravljanje ali spreminjanje konvencije na zahtevo ene tretjine držav pogodbenic ali desetih držav pogodbenic, če je to večje število.
3. Za listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, ki se deponira po začetku veljavnosti spremembe te konvencije, se šteje, da se nanaša na spremenjeno konvencijo.
21. ČLEN
1. Ta konvencija je deponirana pri generalnem sekretarju.
2. Generalni sekretar:
a. obvesti vse države, ki so podpisale to konvencijo ali pristopile k njej, in vse članice
organizacije o:
i. vsakem novem podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju,
odobritvi ali pristopu skupaj z datumom;
ii. datumu začetka veljavnosti te konvencije;
ii. deponiranju vsake listine o odpovedi te konvencije skupaj z datumom
prejema listine in datumom, ko odpoved začne veljati;
iv. prejemu vsake izjave ali uradnega obvestila po tej konvenciji;
b. pošlje overjene izvode te konvencije vsem državam, ki so podpisale to konvencijo
ali pristopile k njej.
3. Takoj ko ta konvencija začne veljati, depozitar pošlje njen overjeni izvod generalnemu sekretarju Združenih narodov, ki ga registrira in objavi v skladu s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov.
22. ČLEN
Ta konvencija je v enem izvirniku v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.
DA BI TO POTRDILI, so podpisani, ki so jih njihove vlade za to pravilno pooblastile, podpisali to konvencijo.
SESTAVLJENO V RIMU desetega marca tisoč devetsto oseminosemdeset.
3. člen
Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za promet.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 326-04/03-18/1
Ljubljana, dne 18. junija 2003
EPA 851-III
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor
