Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
Z A K O N
O RATIFIKACIJI PROTOKOLA O PREPOVEDIH ALI OMEJITVAH UPORABE MIN, MIN PRESENENČENJA IN DRUGIH PRIPRAV, KOT JE BIL SPREMENJEN
3. MAJA 1996 (PROTKOL II, KOT JE BIL SPREMENJEN 3. MAJA 1996), PRILOŽENEGA KONVENCIJI O PREPOVEDI ALI OMEJITVI UPORABE NEKATERIH VRST KLASIČNEGA OROŽJA, ZA KATERE SE LAHKO ŠTEJE,
DA IMAJO ČEZMERNE TRAVMATIČNE UČINKE ALI DA GLEDE CILJEV DELUJEJO ENAKO (MPPOUM)
1. člen
Ratificira se Protokol o prepovedih ali omejitvah uporabe min, min presenečenja in drugih priprav v besedilu, kot je bil spremenjen 3. maja 1996 (Protokol II, kot je bil spremenjen 3. maja 1996), priložen Konvenciji o prepovedi ali omejitvi uporabe nekaterih vrst klasičnega orožja, za katere se lahko šteje, da imajo čezmerne travmatične učinke ali da glede ciljev delujejo enako, ki je bil sprejet na Konferenci držav pogodbenic Konvencije o prepovedi določenih konvencionalnih orožij v Ženevi 3. maja 1996.
2. člen
Protokol se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:
PROTOKOL
O PREPOVEDIH ALI OMEJITVAH UPORABE MIN, MIN PRESENEČENJA IN DRUGIH PRIPRAV, KOT JE BIL SPREMENJEN 3. MAJA 1996 (PROTOKOL II, KOT JE BIL SPREMENJEN 3. MAJA 1996), PRILOŽEN KONVENCIJI O PREPOVEDI ALI OMEJITVI UPORABE NEKATERIH VRST KLASIČNEGA OROŽJA, ZA KATERE SE LAHKO ŠTEJE, DA IMAJO ČEZMERNE TRAVMATIČNE UČINKE ALI DA GLEDE CILJEV DELUJEJO ENAKO
1. ČLEN: SPREMENJENI PROTOKOL
S tem se spreminja Protokol o prepovedih ali omejitvah uporabe min, min presenečenja in drugih priprav (Protokol II) ), priložen Konvenciji o prepovedi in omejitvi uporabe nekaterih vrst klasičnega orožja, za katere se lahko šteje, da imajo čezmerne travmatične učinke ali da glede ciljev delujejo enako (konvencija). Spremenjeno besedilo protokola se glasi:
''Protokol o prepovedih ali omejitvah uporabe min, min presenečenja in drugih priprav, kot je bil spremenjen 3. maja 1996 (Protokol II) z dne 3. maja 1996)
1. člen
Obseg uporabe
1. Ta protokol se nanaša na uporabo min, min presenečenja in drugih priprav, opredeljenih v njem, na zemlji, vključno z minami, položenimi na zaprtih obalah, križiščih vodnih poti ali rek, vendar ne velja za uporabo protiladijskih min na morju ali notranjih vodnih poteh.
2. Ta protokol se poleg razmer, omenjenih v 1. členu te konvencije, uporablja za razmere, omenjene v 3. členu, skupnem za Ženevske konvencije z dne 12. avgusta 1949. Ta protokol se ne uporablja ob notranjih nemirih in napetostih, kot so neredi, osamljena in posamična dejanja nasilja ter druga podobna dejanja, ki niso oboroženi spopadi.
3. Ob oboroženih spopadih, ki niso mednarodne narave in nastanejo na ozemlju ene od visokih pogodbenic, vsako udeleženko v spopadu zavezuje uporaba prepovedi in omejitev tega protokola.
4. Ni se mogoče sklicevati na kar koli v tem protokolu z namenom prizadeti suverenost države ali odgovornost vlade, da z vsemi zakonitimi sredstvi ohranja ali ponovno vzpostavi red in mir v državi ali da brani narodno enotnost in ozemeljsko celovitost države.
5. Ni se mogoče sklicevati na kar koli v tem protokolu kot opravičilo za posreden ali neposreden poseg iz katerega koli razloga v oborožen spopad ali v notranje ali zunanje zadeve visoke pogodbenice na ozemlju, na katerem ta spopad nastane.
6. Uporaba določb tega protokola za udeleženke v spopadu, ki niso visoke pogodbenice in so sprejele ta protokol, niti eksplicitno niti implicitno ne spremeni njihovega pravnega statusa ali pravnega statusa spornega ozemlja.
2. člen
Pomen izrazov
V tem protokolu:
1. "Mina" pomeni eksplozivno sredstvo, položeno v zemljo ali pod drugo površino, nanjo ali njeno bližino in zasnovano tako, da eksplodira zaradi prisotnosti ali bližine osebe ali vozila ali stika z njima.
2. "Daljinsko dostavljena mina" pomeni mino, ki ni neposredno položena na mesto, temveč jo dostavi izstrelek lansirnega sredstva, topništva, minometa ali podobnega sredstva ali pa je odvržena iz letala. Mine, dostavljene iz sistema na kopnem iz razdalje manj kot 500 m, ne veljajo za "daljinsko dostavljen", če se uporabljajo v skladu s 5. členom in drugimi ustreznimi členi tega protokola.
3.''Protipehotna mina'' pomeni mino, ki je predvsem zasnovana tako, da eksplodira zaradi prisotnosti ali bližine osebe ali stika z njo in bo onesposobila, poškodovala ali ubila eno ali več oseb.
4.''Mina presenečenja'' pomeni vsako pripravo ali sredstvo, ki je zasnovano, izdelano ali prilagojeno za ubijanje ali poškodovanje in deluje nepričakovano, ko oseba premakne navidezno neškodljiv predmet ali se mu približa ali opravi na videz varno dejanje.
5.''Druge priprave'' pomenijo ročno nameščeno eksplozivno sredstvo in priprave, vključno z improviziranimi eksplozivnimi pripravami, ki so zasnovane za ubijanje, ranitev ali poškodovanje in se sprožijo ročno, daljinsko ali samodejno po določenem času.
6.''Vojaški cilj'' pomeni vsak objekt, ki po svoji naravi, lokaciji, namenu ali uporabi učinkovito prispeva k vojaški akciji in katerega celotno ali delno uničenje, zavzetje ali nevtralizacija v okoliščinah, ki vladajo v tistem času, zagotavlja določeno vojaško prednost.
7. ''Civilni objekti'' so vsi objekti, ki niso vojaški cilji, kot so opredeljeni v šestem odstavku tega člena.
8.''Minsko polje'' je določeno območje, na katerem so položene mine, ''minirano območje'' pa je območje, ki je nevarno zaradi prisotnosti min. ''Lažno minsko polje'' pomeni območje brez min, ki posnema minsko polje. Izraz ''minsko polje'' vključuje tudi lažna minska polja.
9."Evidentiranje" pomeni fizični, administrativni in tehnični postopek, namenjen pridobitvi vseh razpoložljivih informacij, ki olajšujejo lokacijo minskih polj, miniranih območij, min, min presenečenja in drugih priprav, zaradi evidentiranja v uradnih evidencah.
10.''Mehanizem za samouničenje'' pomeni vgrajen ali z zunanje strani pritrjen samodejno delujoč mehanizem, ki zagotavlja uničenje eksplozivnega sredstva, v katero je vgrajen ali na katero je pritrjen.
11.''Mehanizem za samonevtralizacijo'' pomeni vgrajen, samodejno delujoč mehanizem, zaradi katerega eksplozivno sredstvo, v katero je vstavljen, po določenem času ne deluje več.
12.''Samodeaktiviranje'' pomeni samodejno povzročitev, da eksplozivno sredstvo ne deluje zaradi nepovratne izrabe sestavnega dela, na primer baterije, ki je bistvenega pomena za delovanje eksplozivnega sredstva.
13.''Daljinsko upravljanje'' pomeni upravljanje s pomočjo ukazov na daljavo.
14.''Priprava proti onesposobljenju'' pomeni napravo za zaščito mine, ki je del mine, pritrjena nanjo ali postavljena podnjo in se aktivira, kadar se skuša mina onesposobiti.
15.''Prenos'' poleg fizičnega premika min na državno ozemlje ali z njega obsega prenos lastninske pravice do min in nadzora nad njimi, vendar ne obsega prenosa lastninske pravice do ozemlja, na katerem so mine položene.
3. člen
Splošne omejitve uporabe min, min presenečenja in drugih priprav
1. Ta člen se uporablja za:
a) mine,
b) mine presenečenja in
c) druge priprave.
2. Vsaka visoka pogodbenica ali udeleženka v spopadu je v skladu z določbami tega protokola odgovorna za vse mine, mine presenečenja in druge priprave, ki jih uporabi, in se zavezuje, da jih bo pospravila, odstranila, uničila ali vzdrževala, kot je opredeljeno v 10. členu tega protokola.
3. V vseh okoliščinah je prepovedano uporabiti katero koli mino, mino presenečenja ali drugo pripravo, ki je zasnovana tako ali je takšna, da povzroči odvečno poškodbo ali nepotrebno trpljenje.
4. Orožje, za katero se uporablja ta člen, mora strogo izpolnjevati standarde in omejitve, opredeljene v Tehnični prilogi v zvezi z vsako posamezno kategorijo.
5. Prepovedano je uporabiti mine, mine presenečenja ali druge priprave, pri katerih se uporablja mehanizem ali priprava, posebej zasnovana za aktiviranje eksplozivnega sredstva ob prisotnosti običajnih minoiskalcev kot posledica njihovega magnetnega ali drugačnega nekontaktnega vpliva pri običajni uporabi med postopki odkrivanja.
6. Prepovedano je uporabljati mine s samodeaktiviranjem, opremljene s pripravo proti onesposobljenju, ki je zasnovana tako, da lahko priprava proti onesposobljenju deluje, potem ko mina ni več sposobna delovati.
7. V vseh okoliščinah je propovedano usmerjati orožje, za katero se uporablja ta člen, v napadu, obrambi ali kot povračilo proti civilnemu prebivalstvu ali proti posameznim civilistom ali civilnim objektom.
8. Nerazlikovalna uporaba orožja, za katero se uporablja ta člen, je prepovedana. Nerazlikovalna uporaba je vsaka namestitev takega orožja:
a) ki ni na vojaškem cilju ali usmerjeno nanj. Ob dvomu, ali se objekt, ki se navadno uporablja v civilne namene, kot npr. mesto bogoslužja, hiša ali drugačno bivališče ali šola, uporablja zato, da bi učinkovito prispeval k vojaški akciji, se predpostavlja, da se ne uporablja v tak namen;
b) pri katerem se uporablja metoda ali sredstvo za dostavo, ki ga ni mogoče usmeriti na poseben vojaški cilj, ali
c) za katero se lahko pričakuje, da bo povzročilo slučajno izgubo človeških življenj in poškodb civilistov, škodo na civilnih objektih ali kombinacijo tega, kar bi bilo pretirano glede na konkretno in neposredno pričakovano vojaško prednost.
9. Več jasno ločenih in razločnih vojaških ciljev, določenih v velemestu, mestu, vasi ali na drugem območju s podobno koncentracijo civilistov ali civilnih objektov, se ne sme obravnavati kot en sam vojaški cilj.
10. Sprejeti je treba vse izvedljive previdnostne ukrepe za zaščito civilistov pred učinki orožja, za katero se uporablja ta člen. Izvedljivi previdnostni ukrepi so tisti previdnostni ukrepi, ki so v praksi izvedljivi ob upoštevanju vseh okoliščin, tudi humanitarnih in vojaških, ki vladajo v tistem času. Te okoliščine vključujejo, vendar niso omejene na:
a) kratkoročni in dolgoročni učinek min na lokalno civilno prebivalstvo med obstojem minskega polja;
b) možne ukrepe za zaščito civilistov (na primer: ograjevanje, znaki, opozorila in nadzorovanje);
c) razpoložljivost in izvedljivost uporabe drugih možnosti in
d) kratkoročne in dolgoročne vojaške potrebe po minskem polju.
11.Pri vsakem polaganju min, min presenečenja in drugih priprav, ki lahko prizadenejo civilno prebivalstvo, je potrebno učinkovito vnaprejšnje opozorilo, razen če tega okoliščine ne dovoljujejo.
4. člen
Omejitve uporabe protipehotnih min
Prepovedano je uporabljati protipehotne mine, ki jih ni mogoče odkriti, kot je določeno v drugem odstavku Tehnične priloge.
5. člen
Omejitve uporabe protipehotnih min, razen daljinsko dostavljenih min
1.Ta člen se uporablja za protipehotne mine, razen za daljinsko dostavljene mine.
2. Prepovedano je uporabiti orožje, za katero se uporablja ta člen in ki ni v skladu z določbami za samouničenje ali samodeaktiviranje v Tehnični prilogi, razen če:
a) ni tako orožje postavljeno znotraj perimetrsko označenega območja, ki ga nadzoruje vojaško osebje, in ni zaščiteno z ograjo ali z drugimi sredstvi, da bi se tako zagotovila učinkovita izključitev civilistov z območja. Označitev mora biti razločna in trajna in mora biti vidna za osebo, ki namerava vstopiti na perimetrsko označeno območje, in
b) se tako orožje ne odstrani, preden se območje zapusti, razen če se območje ne preda silam druge države, ki sprejme odgovornost za ohranjanje zaščite, ki jo zahteva ta člen, in za naknadno odstranitev tega orožja.
3. Udeleženka v spopadu je oproščena nadaljnjega izpolnjevanja določb pododstavkov a) in (b) drugega odstavka tega člena samo, če tako izpolnjevanje ni izvedljivo zaradi nasilne izgube nadzora nad območjem kot posledice vojaške akcije sovražnika, vključno z razmerami, ko neposredna sovražnikova vojaška akcija tako izpolnjevanje onemogoča. Če ta udeleženka ponovno pridobi nadzor nad območjem, mora spet izpolnjevati določbe pododstavkov a) in b) drugega odstavka tega člena.
4. Če sile ene od udeleženk v spopadu pridobijo nadzor nad ozemljem, na katerem je bilo položeno orožje, za katero se uporablja ta člen, morajo te sile v največjem izvedljivem obsegu ohranjati in po potrebi vzpostaviti zaščito, ki jo zahteva ta člen, dokler to orožje ni odstranjeno.
5. Sprejeti je treba vse izvedljive ukrepe, da se preprečijo nepooblaščena odstranitev, okvara, uničenje ali prikrivanje vsake priprave, sistema ali materiala, ki se uporablja za določitev perimetra ali perimetrsko označenega območja.
6. Orožje, za katero se uporablja ta člen in ki usmerja delce v horizontalnem snopu, manjšem od 90 stopinj, in ki je nameščeno na tla ali nad tlemi, se lahko uporablja brez ukrepov, predvidenih v pododstavku a) drugega odstavka tega člena, največ za 72 ur, če:
a) je locirano v neposredni bližini vojaške enote, ki ga je namestila, in
b) območje nadzoruje vojaško osebje, ki zagotavlja učinkovito izločitev civilistov.
6. člen
Omejitve uporabe daljinsko dostavljenih min
1. Prepovedano je uporabljati daljinsko dostavljene mine, razen če niso registrirane v skladu s pododstavkom b) prvega odstavka Tehnične priloge.
2. Prepovedano je uporabljati daljinsko dostavljene protipehotne mine, ki ne izpolnjujejo določb o samouničenju in samodeaktiviranju v Tehnični prilogi.
3. Prepovedano je uporabljati daljinsko dostavljene mine, razen protipehotne mine, če niso v izvedljivem obsegu opremljene z učinkovitim mehanizmom za samouničenje ali samonevtralizacijo in imajo rezervno samodeaktiviranje, zasnovano tako, da mina ne bo več delovala kot mina, ko se ne uporablja več v vojaške namene, zaradi katerih je bila nameščena.
4. Treba je učinkovito vnaprej opozoriti na vsako dostavo ali odmetavanje daljinsko dostavljenih min, ki lahko prizadenejo civilno prebivalstvo, razen če okoliščine tega ne dovoljujejo.
7. člen
Prepovedi uporabe min presenečenja in drugih priprav
1. Ne da bi to vplivalo na pravila mednarodnega prava, ki se uporabljajo v oboroženih spopadih v zvezi z zvijačo in zahrbtnostjo, je v vseh okoliščinah prepovedano uporabljati mine presenečenja in druge priprave, ki so kakor koli pritrjene ali povezane z:
a) mednarodno priznanimi zaščitnimi oznakami, znaki ali signali;
b) bolnimi, ranjenimi ali mrtvimi;
c) kraji pokopa ali sežiga ali grobovi;
d) sanitetnimi objekti, opremo, materialom ali prevoznimi sredstvi;
e) otroškimi igračami ali drugimi prenosnimi predmeti ali izdelki, posebej zasnovanimi za hranjenje, zdravje, higieno, oblačenje ali izobraževanje otrok;
f) hrano ali pijačo;
g) kuhinjskim orodjem ali pripomočki, razen v vojaških ustanovah, na vojaških lokacijah ali vojaških skladiščih;
h) objekti, ki so nedvomno verske narave;
i) zgodovinskimi spomeniki, umetniškimi deli ali kraji bogoslužja, ki so kulturna ali duhovna dediščina narodov;
j) živalmi ali njihovimi trupli.
2. Prepovedano je uporabljati mine presenečenja ali druge priprave v obliki navidezno neškodljivih prenosnih predmetov, ki so izrecno zasnovani in zgrajeni tako, da vsebujejo eksplozivni material.
3. Brez vpliva na določbe 3. člena je prepovedano uporabljati orožje, za katero se uporablja ta člen, v katerem koli velemestu, mestu, vasi ali na drugem območju, kjer je gostota prebivalcev podobna, in se boj med kopenskimi silami ne odvija niti ne grozi, razen če
a) se postavi na vojaški cilj ali v njegovo neposredno bližino ali
b) so sprejeti ukrepi za zaščito civilistov pred njegovimi učinki, na primer postavitev straž za opozarjanje, izdaja opozoril ali postavitev ograj.
8. člen
Prenos
1. Za pospešitev namenov tega protokola se vsaka visoka pogodbenica:
a) zavezuje, da ne bo prenesla nobene mine, katere uporaba je s tem protokolom prepovedana;
b) zavezuje, da ne bo prenesla nobene mine na nobenega prejemnika, razen državo ali državno agencijo, ki je za prejem pooblaščena;
c) zavezuje, da bo omejevala prenos vseh min, katerih uporaba je po tem protokolu prepovedana. Še zlasti se vsaka visoka pogodbenica zavezuje, da ne bo prenašala nobenih protipehotnih min na države, ki jih ta protokol ne zavezuje, razen če se država prejemnica strinja, da bo uporabljala ta protokol, in
d) zavezuje, da bo zagotovila, da bosta tako država predaje kot prejema pri vsakem prenosu v skladu s tem členom v celoti izpolnjevali ustrezne določbe tega protokola in veljavne norme mednarodnega prava.
2. Če visoka pogodbenica izjavi, da bo odložila izpolnjevanje posebnih določb o uporabi določenih min, kot je predvideno v Tehnični prilogi, za te mine kljub temu velja pododstavek a) prvega odstavka tega člena.
3. Vse visoke pogodbenice se do začetka veljavnosti tega protokola vzdržijo kakršnega koli ukrepanja, ki ne bi bilo v skladu s pododstavkom a) prvega odstavka tega člena.
9. člen
Evidentiranje in uporaba informacij o minskih poljih, miniranih območjih, minah, minah presenečenja in drugih pripravah
1. Vse informacije v zvezi z minskimi polji, miniranimi območji, minami, minami presenečenja in drugimi pripravami se evidentirajo v skladu z določbami Tehnične priloge.
2. Vse te evidence obdržijo udeleženke v spopadu, ki po prenehanju sovražnosti brez odlašanja sprejmejo vse potrebne in ustrezne ukrepe, vključno z uporabo teh informacij, za zaščito civilistov pred posledicami minskih polj, miniranih območij, min, min presenečenja in drugih priprav na območjih pod svojim nadzorom.
Istočasno morajo drugi udeleženki ali udeleženkam v spopadu in generalnemu sekretarju Združenih narodov dati na voljo vse informacije, ki jih imajo v zvezi z minskimi polji, miniranimi območji, minami, minami presenečenja in drugimi pripravami, ki so jih položile na območja, ki niso več pod njihovim nadzorom; kadar pa so sile udeleženke v spopadu na ozemlju nasprotne strani, lahko vsaka udeleženka take informacije zadrži pred generalnim sekretarjem in drugo udeleženko na podlagi vzajemnosti v obsegu, v kakršnem tako zadržanje zahtevajo varnostni interesi, dokler je udeleženka na ozemlju druge udeleženke. V tem primeru se zadržane informacije razkrijejo, takoj ko to dovoljujejo varnostni interesi. Kadar je to mogoče, skušajo udeleženke v spopadu z medsebojnim sporazumom zagotoviti čimprejšnje razkritje teh informacij na način, ki je v skladu z varnostnimi interesi vsake udeleženke.
3. Ta člen ne vpliva na določbe 10. in 12. člena tega protokola.
10. člen
Odstranitev minskih polj, miniranih območij, min, min presenečenja in drugih priprav ter mednarodno sodelovanje
1. Takoj po prenehanju sovražnosti je treba očistiti, odstraniti, uničiti ali vzdrževati vsa minska polja, minirana območja, mine, mine presenečenja in druge priprave v skladu s 3. členom in drugim odstavkom 5. člena tega protokola.
2. Visoke pogodbenice in udeleženke v spopadu so tako odgovorne za minska polja, minirana območja, mine, mine presenečenja in druge priprave na območjih, ki so pod njihovim nadzorom.
3. V zvezi z minskimi polji, miniranimi območji, minami, minami presenečenja in drugimi pripravami zagotovi udeleženka, ki jih je položila na območjih, nad katerimi nima več nadzora, udeleženki, ki ima nadzor nad območjem v skladu z drugim odstavkom tega člena, tehnično in materialno pomoč, potrebno za izpolnjevanje take odgovornosti, v obsegu, ki ga ta udeleženka dovoljuje.
4. Kadar koli je potrebno, si udeleženke prizadevajo doseči sporazum med seboj, in kadar je to ustrezno, z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami o zagotavljanju tehnične in materialne pomoči, kar v ustreznih okoliščinah vključuje izvajanje skupnih operacij, potrebnih za izpolnjevanje take odgovornosti.
11. člen
Tehnološko sodelovanje in pomoč
1. Vsaka visoka pogodbenica se zavezuje, da bo olajšala sodelovanje, in ima pravico, da v najširšem možnem obsegu sodeluje pri izmenjavi opreme, materiala ter znanstvenih in tehnoloških informacij v zvezi z izvajanjem tega protokola in načini odstranjevanja min. Še zlasti visoke pogodbenice ne smejo predpisovati neprimernih omejitev za zagotavljanje opreme za odstranjevanje min in s tem povezanih tehnoloških informacij v humanitarne namene.
2. Vsaka visoka pogodbenica se zavezuje, da bo zagotovila informacije o odstranjevanju min za podatkovno bazo, ki je vzpostavljena v sistemu Združenih narodov, še posebej informacije v zvezi z različnimi postopki odstranjevanja min, in sezname strokovnjakov, strokovnih agencij ali kontaktnih oseb vsake države za odstranjevanje min.
3. Vsaka visoka pogodbenica, ki to lahko naredi, zagotovi pomoč pri odstranjevanju min prek sistema Združenih narodov, drugih mednarodnih teles ali na dvostranski podlagi ali pa prispeva v Prostovoljno fundacijo Združenih narodov za pomoč pri odstranjevanju min.
4. Prošnje visokih pogodbenic za pomoč, podkrepljene z ustreznimi informacijami, se lahko predajo Združenim narodom, drugim ustreznim telesom ali drugim državam. Te prošnje se lahko predložijo generalnemu sekretarju Združenih narodov, ki jih preda vsem visokim pogodbenicam in ustreznim mednarodnim organizacijam.
5. V primeru prošenj Združenim narodom lahko generalni sekretar Združenih narodov v okviru sredstev, ki so mu na voljo, ustrezno ukrepa, da se oceni položaj, in v sodelovanju z visoko pogodbenico prosilko določi ustrezno zagotovitev pomoči pri odstranjevanju min ali izvajanju protokola. Generalni sekretar lahko o vsaki taki oceni kot tudi o vrsti in obsegu potrebne pomoči poroča visokim pogodbenicam.
6. Brez vpliva na ustavne in druge zakonske določbe visokih pogodbenic se te zavezujejo, da bodo sodelovale in prenašale načine za lažje izvajanje ustreznih prepovedi in omejitev, določenih s tem protokolom.
7. Vsaka visoka pogodbenica ima pravico zaprositi za strokovno pomoč v zvezi s posebno ustrezno tehnologijo, razen tehnologije orožja, in jo prejeti, kadar je to primerno, od druge visoke pogodbenice, kot je to potrebno in izvedljivo, da se skrajša rok odloga, določen v Tehnični prilogi.
12. člen
Zaščita pred učinki minskih polj, miniranih območij, min, min presenečenja in drugih priprav
1. Uporaba
a) Razen sil in misij, omenjenih v točki i) pododstavka a) drugega odstavka tega člena, se ta člen uporablja samo za misije, ki opravljajo naloge na območju z dovoljenjem visoke pogodbenice, na katere ozemlju se naloge opravljajo.
b) Uporaba določb tega člena za udeleženke v spopadu, ki niso visoke pogodbenice, niti eksplicitno niti implicitno ne spremeni njihovega pravnega statusa ali pravnega statusa spornega ozemlja.
c) Določbe tega člena ne vplivajo na obstoječe mednarodno humanitarno pravo ali druge veljavne mednarodne instrumente niti na sklepe Varnostnega sveta Združenih narodov, ki predvidevajo višjo raven zaščite osebja, ki deluje po tem členu.
2. Mirovne in nekatere druge sile in misije
a) Ta odstavek se uporablja za:
i) vse sile ali misije Združenih narodov, ki ohranjajo mir in izvajajo opazovanja ali podobne naloge na katerem koli območju v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov, in
ii) vsako misijo, vzpostavljeno v skladu z VIII. poglavjem Ustanovne listine Združenih narodov, ki izvaja naloge na območju spopada.
b) Na zahtevo vodje sil ali misije, za katere se uporablja ta člen, vsaka visoka pogodbenica ali udeleženka v spopadu:
i) če to lahko stori, sprejme take ukrepe, kot so potrebni za zaščito sil ali misije pred učinki min, min presenečenja in drugih priprav na katerem koli območju pod njenim nadzorom;
ii) odstrani ali onesposobi, če je to mogoče, vse mine, mine presenečenja in druge priprave na tem območju, da bi učinkovito zaščitilo to osebje, in
iii) obvesti vodjo sil ali misije o lokaciji vseh znanih minskih polj, miniranih območij, min, min presenečenja in drugih priprav na območju, na katerem sile ali misija opravljajo svoje naloge, in če je izvedljivo, vodji sil ali misije da na voljo vse informacije, ki jih ima v zvezi s temi minskimi polji, miniranimi območji, minami, minami presenečenja in drugimi pripravami.
3. Humanitarne misije in misije za ugotavljanje dejanskega stanja iz sistema Združenih narodov
a) Ta odstavek se uporablja za vse humanitarne misije in misije za ugotavljanje dejanskega stanja iz sistema Združenih narodov.
b) Na zahtevo vodje misije, za katero se uporablja ta odstavek, vsaka visoka pogodbenica ali udeleženka v spopadu:
i) zagotovi osebju misije zaščito, kot je določena v točki i) pododstavka b) drugega odstavka tega člena, in
ii) če je za izvajanje nalog misije potreben dostop do kraja ali čezenj pod njenim nadzorom in za zagotovitev varnega prehoda osebja misije na ta kraj ali čezenj:
aa) razen če tega ne preprečujejo sovražnosti, obvesti vodjo misije o varni poti na ta kraj, če so take informacije na voljo, ali
bb) če se informacije, s katerimi se določa varna pot, ne zagotovijo v skladu s podtočko aa), če je potrebno in izvedljivo, naredi prehod čez minska polja.
4. Misije Mednarodnega odbora Rdečega križa
a) Ta odstavek se uporablja za vsako misijo Mednarodnega odbora Rdečega križa, ki opravlja naloge s privolitvijo države gostiteljice ali držav gostiteljic, kot je predvideno z Ženevskimi konvencijami z dne 12. avgusta 1949, in kadar je ustrezno, z njihovimi dodatnimi protokoli.
b) Na zahtevo vodje misije, za katero se uporablja ta odstavek, vsaka visoka pogodbenica ali udeleženka v spopadu:
i) osebju misije zagotovi zaščito, določeno v točki i) pododstavka b) drugega odstavka tega člena, in
ii) sprejme ukrepe, določene v točki ii) pododstavka b) tretjega odstavka tega člena.
5. Druge humanitarne misije in poizvedovalne misije
a) Če se drugi, tretji in četrti odstavek tega člena ne uporabljajo za naslednje misije, pa se ta odstavek uporablja zanje, kadar opravljajo naloge na območju spopada ali pomagajo žrtvam spopada, in sicer za:
i) vsako humanitarno misijo organizacije Rdečega križa ali Rdečega polmeseca vsake države ali njune mednarodne federacije;
ii) vsako misijo nepristranske humanitarne organizacije, vključno z vsako nepristransko humanitarno misijo za razminiranje, in
iii) vsako poizvedovalno misijo, vzpostavljeno v skladu z določbami Ženevskih konvencij z dne 12. avgusta 1949, in kadar je to ustrezno, njihovih dodatnih protokolov.
b) Na zahtevo vodje misije, za katero se uporablja ta odstavek, vsaka visoka pogodbenica ali udeleženka v spopadu, če je izvedljivo:
i) osebju misije zagotovi zaščito, določeno v točki i) pododstavka b) drugega odstavka tega člena, in
ii) sprejme ukrepe, določene v točki ii) pododstavka b) tretjega odstavka tega člena.
6. Tajnost
Vse zaupno zagotovljene informacije v skladu s tem členom mora prejemnik obravnavati na tajen način in jih ne sme razkriti zunaj ustreznih sil ali misije brez izrecnega dovoljenja tistega, ki jih je zagotovil.
7. Spoštovanje zakonov in predpisov
Brez vpliva na privilegije in imunitete, ki jih lahko uživa, ali na zahteve, povezane z njegovimi dolžnostmi, mora osebje, ki sodeluje v silah in misijah, omenjenih v tem členu:
a) spoštovati zakone in predpise države gostiteljice in
b) se vzdržati ukrepanj ali dejavnosti, ki niso združljive z nepristransko in mednarodno naravo njegovih dolžnosti.
13. člen
Posvetovanja visokih pogodbenic
1. Visoke pogodbenice se zavezujejo, da se bodo medsebojno posvetovale in sodelovale pri vseh vprašanjih v zvezi z izvajanjem tega protokola. V ta namen vsako leto poteka konferenca visokih pogodbenic.
2. Sodelovanje na letnih konferencah se določi s poslovnikom.
3. Delo konference vključuje:
a) pregled izvajanja in statusa tega protokola;
b) obravnavo zadev, ki izhajajo iz poročil visokih pogodbenic v skladu s četrtim odstavkom tega člena;
c) pripravo na pregledne konference in
d) obravnavo razvoja tehnologij za zaščito civilnega prebivalstva pred nerazlikovalnimi učinki min.
4. Visoke pogodbenice zagotovijo letna poročila depozitarju, ki jih pred konferenco pošlje vsem visokim pogodbenicam, o teh zadevah:
a) seznanjanju svojih oboroženih sil in civilnega prebivalstva s protokolom;
b) programih odstranjevanja min in rehabilitacije;
c) sprejetih ukrepih za izpolnjevanje tehničnih zahtev tega protokola in vseh drugih ustreznih informacijah v zvezi s tem;
d) zakonodaji v zvezi s tem protokolom;
e) ukrepih, sprejetih za mednarodno izmenjavo tehničnih informacij, mednarodno sodelovanje pri odstranjevanju min ter za strokovno sodelovanje in pomoč, in
f) drugih ustreznih zadevah.
5. Stroške Konference visokih pogodbenic krijejo visoke pogodbenice in države, ki niso pogodbenice in sodelujejo pri delu konference, v skladu z ustrezno prilagojeno lestvico Združenih narodov glede ocene stroškov.
14. člen
Skladnost
1. Vsaka visoka pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe, vključno z zakonodajnimi in drugimi ukrepi, da bi osebam pod svojo pristojnostjo ali nadzorom preprečila kršitve tega protokola in jih odpravila ter preprečila in odpravila take kršitve na ozemlju pod svojo pristojnostjo ali nadzorom.
2. Ukrepi, predvideni v prvem odstavku tega člena, vključujejo ustrezne ukrepe za uvedbo kazenskih sankcij proti osebam, ki v zvezi z oboroženim spopadom in v nasprotju z določbami tega protokola namerno ubijajo civilno prebivalstvo ali mu povzročajo resne poškodbe, in za uveljavitev kazenske odgovornosti takšnih oseb.
3. Vsaka visoka pogodbenica tudi zahteva, da njene oborožene sile izdajo ustrezna vojaška navodila in operativne postopke ter da se osebje oboroženih sil usposablja primerno dolžnostim in odgovornostim, s čimer se zagotovi skladnost z določbami tega protokola.
4. Visoke pogodbenice se zavezujejo, da se bodo med seboj posvetovale in dvostransko sodelovale prek generalnega sekretarja Združenih narodov ali z uporabo drugih ustreznih mednarodnih postopkov za razreševanje vprašanj, ki se lahko pojavijo v zvezi z razlago in uporabo določb tega protokola.
Tehnična priloga
1. Evidentiranje
a) Evidentiranje lokacije min, razen daljinsko dostavljenih min, minskih polj, miniranih območij, min presenečenja in drugih priprav se opravi v skladu s temi določbami:
i) lokacija minskih polj, miniranih območij ter območij min presenečenja in drugih priprav se navede natančno glede na koordinate vsaj dveh referenčnih točk in ocenjene dimenzije območja, na katerem je to orožje glede na te referenčne točke;
ii) zemljevidi, skice ali druge evidence se izdelajo tako, da prikazujejo lokacijo minskih polj, miniranih območij, min presenečenja in drugih priprav glede na referenčne točke ter njihove perimetre in obseg, in
iii) za odkrivanje in odstranjevanje min, min presenečenja in drugih priprav morajo zemljevidi, skice ali druge evidence vsebovati popolne informacije o vrsti, številu, tehniki namestitve, vrsti in življenjski dobi vžigalnika, datumu in času namestitve, morebitnih pripravah proti onesposobljenju in druge ustrezne podatke o vsem nameščenem orožju. Kadar koli je izvedljivo, mora zapisnik o minskem polju prikazovati natančno lokacijo vsake mine, razen pri vrstičnih minskih poljih, kjer zadostuje lokacija vrste. Posamično je treba evidentirati natančno lokacijo in mehanizem delovanja vsake nameščene mine presenečenja.
b) Ocenjeno lokacijo in območje daljinsko dostavljenih min je treba označiti s koordinatami referenčnih točk (navadno vogalnih točk), jih potrditi, in kadar je to izvedljivo, jih ob prvi priložnosti označiti na tleh. Evidentirati je treba tudi skupno število in vrsto položenih min, datum in čas namestitve in čas, potreben za samouničenje.
c) Kopije evidenc je treba hraniti na ravni poveljstva, kar zagotavlja njihovo varnost, kolikor je to mogoče.
d) Prepovedana je uporaba min, izdelanih po začetku veljavnosti tega protokola, če niso označene v angleščini ali ustreznem jeziku ali jezikih vsake države s temi podatki:
i) ime države porekla;
ii) mesec in leto izdelave in
iii) serijska številka ali številka nabojnika.
Označba mora biti vidna, čitljiva, trajna in čim bolj odporna proti vplivom okolja.
2. Podrobnosti o možnosti odkrivanja
a) V zvezi s protipehotnimi minami, izdelanimi po 1. januarju 1997: te mine morajo vsebovati material ali pripravo, ki omogoča njihovo odkrivanje s splošno razpoložljivo tehnično opremo za odkrivanje min in zagotavlja odzivni signal, enakovreden signalu 8 g ali več železa v eni sami enotni masi.
b) V zvezi s protipehotnimi minami, proizvedenimi pred 1. januarjem 1997: te mine morajo vsebovati material ali pripravo, ki omogoča njihovo odkrivanje s splošno razpoložljivo tehnično opremo za odkrivanje min in zagotavlja odzivni signal, enakovreden signalu 8 g ali več železa v eni sami enotni masi, ali pa je treba ta material ali pripravo pritrditi na mine pred njihovo namestitvijo tako, da je ni mogoče zlahka odstraniti.
c) Če visoka pogodbenica ugotovi, da ne more takoj izpolniti pododstavka b), v uradnem obvestilu o privolitvi, da jo ta protokol zavezuje, izjavi, da bo odložila izpolnjevanje pododstavka b) za dobo, ki ne presega 9 let od začetka veljavnosti tega protokola. V tem času mora v izvedljivem obsegu kar najbolj zmanjšati uporabo protipehotnih min, ki teh zahtev ne izpolnjujejo.
3. Podrobnosti o samouničenju in samodeaktiviranju.
a) Vse daljinsko dostavljene protipehotne mine morajo biti zasnovane in izdelane tako, da odstotek neuničenih min, ki se jim ne uspe samouničiti v 30 dneh po namestitvi, ne presega 10 %; vsaka mina mora imeti rezervno samodeaktiviranje, zasnovano in izdelano tako, da skupaj z mehanizmom za samouničenje 120 dni po namestitvi največ ena mina od 1000 še deluje kot mina.
b) Vse nedaljinsko dostavljene protipehotne mine, ki se uporabljajo zunaj označenega območja, kot je opredeljeno v 5. členu tega protokola, morajo izpolnjevati zahteve za samouničenje in samodeaktiviranje, navedene v pododstavku a).
c) Če visoka pogodbenica ugotovi, da ne more takoj izpolniti pododstavkov a) in/ali b), lahko v uradnem obvestilu o privolitvi, da jo zavezuje ta protokol, izjavi, da bo v zvezi z minami, izdelanimi pred začetkom veljavnosti tega protokola, odložila izpolnjevanje pododstavkov a) in/ali b) za dobo, ki ne presega 9 let od začetka veljavnosti tega protokola.
Visoka pogodbenica se zavezuje, da bo med odlogom:
i) v izvedljivem obsegu čim bolj zmanjšala uporabo protipehotnih min, ki teh zahtev ne izpolnjujejo;
ii) v zvezi z daljinsko dostavljenimi protipehotnimi minami izpolnjevala ustrezne zahteve za samouničenje ali samodeaktiviranje, v zvezi z drugimi protipehotnimi minami pa vsaj zahteve za samodeaktiviranje.
4. Mednarodni znaki za minska polja in minirana območja
Pri označevanju minskih polj in miniranih območij se uporabljajo znaki, podobni primerku, priloženemu in opisanemu spodaj, da bi tako zagotovili njihovo vidnost in prepoznavnost za civilno prebivalstvo:
a) oblika in velikost: trikotnik ali kvadrat, ki ni manjši od 28 centimetrov (11 palcev) krat 20 centimetrov (7,9 palca) za trikotnik in 15 centimetrov (6 palcev) za stranico pri kvadratu;
b) barva: rdeča ali oranžna z rumenim odbojnim robom;
c) simbol: simbol na sliki v dodatku ali neki drug simbol, ki je na območju, na katerem se postavi znak, zlahka prepoznaven za označevanje nevarnega območja;
d) jezik: znak mora vsebovati besedo "mine" v enem od šestih uradnih jezikov konvencije (arabščini, kitajščini, angleščini, francoščini, ruščini in španščini) in jeziku ali jezikih, ki prevladujejo na tem območju, in
e) razmik: znaki morajo biti nameščeni okoli minskega polja ali miniranega območja na primerni razdalji, tako da so za civilno osebo, ki se približuje območju, vidni z vsake točke.''
(znak) (izpuščen)
2. ČLEN: ZAČETEK VELJAVNOSTI
Ta spremenjeni protokol začne veljati, kot je predvideno v pododstavku b) prvega odstavka 8. člena konvencije.
3. člen
Za izvajanje protokola skrbi Ministrstvo za obrambo.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 213-05/02-11/1
Ljubljana, dne 25. oktobra 2002
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor
| Zadnja sprememba: 11/11/2002 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |