Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
Z A K O N
O RATIFIKACIJI KARTAGENSKEGA PROTOKOLA O BIOLOŠKI VARNOSTI
H KONVENCIJI O BIOLOŠKI RAZNOVRSTNOSTI (MKPBV)
1. člen
Ratificira se Kartagenski protokol o biološki varnosti h Konvenciji o biološki raznovrstnosti, sestavljen v Montrealu 29. januarja 2000.
2. člen
Protokol se v izvirniku v angleškem jeziku in prevodu v slovenskem jeziku glasi:
KARTAGENSKI PROTOKOL O BIOLOŠKI VARNOSTI
H KONVENCIJI O BIOLOŠKI RAZNOVRSTNOSTI
Pogodbenice tega protokola, ki
so pogodbenice Konvencije o biološki raznovrstnosti, v nadaljevanju "konvencija",
se sklicujejo na tretji in četrti odstavek 19. člena, točko g 8. člena in 17. člen konvencije,
se sklicujejo tudi na sklep II/5 konference pogodbenic konvencije z dne 17. novembra 1995, da se pripravi protokol o biološki varnosti, ki bo osredotočen predvsem na čezmejno gibanje živih spremenjenih organizmov, ki so nastali s sodobno biotehnologijo in bi lahko škodljivo vplivali na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, in bodo dale v premislek zlasti ustrezne postopke za soglasje po vnaprejšnjem obveščanju,
ponovno potrjujejo previdnostni pristop iz 15. načela Deklaracije o okolju in razvoju iz Ria,
se zavedajo hitre širitve sodobne biotehnologije in vedno večje zaskrbljenosti javnosti zaradi možnih škodljivih vplivov na biološko raznovrstnost ob upoštevanju tveganj za zdravje ljudi,
priznavajo, da sodobna biotehnologija daje velike možnosti za blaginjo človeka, če se razvija in uporablja ob ustreznih varnostnih ukrepih za okolje in zdravje ljudi,
priznavajo tudi, da so središča izvora in središča genske raznovrstnosti bistvenega pomembna za človeštvo,
upoštevajo omejene zmožnosti mnogih držav, zlasti držav v razvoju, da se uspešno spopadejo z naravo in obsegom znanih in možnih tveganj, povezanih z živimi spremenjenimi organizmi,
priznavajo, da bi se morali sporazumi o trgovini in okolju medsebojno dopolnjevati, da se zagotavlja trajnostni razvoj,
poudarjajo, da se ta protokol ne sme razlagati tako, kot da predvideva spremembe pravic in obveznosti pogodbenice po katerem koli veljavnem mednarodnem sporazumu,
razumejo, da namen zgornje navedbe ni podrediti ta protokol drugim mednarodnim sporazumom,
so se sporazumele o:
1. člen
CILJ
Skladno s previdnostnim pristopom iz 15. načela Deklaracije o okolju in razvoju iz Ria je cilj tega protokola prispevati k zagotavljanju primerne ravni varstva pri varnem prenosu in uporabi živih spremenjenih organizmov, ki so nastali s sodobno biotehnologijo in bi lahko škodljivo vplivali na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, ter pri ravnanju s takimi organizmi, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi in se še zlasti osredotočiti na čezmejno gibanje.
2. člen
SPLOŠNE DOLOČBE
1. Vsaka pogodbenica sprejme potrebne in ustrezne zakonske, upravne in druge ukrepe za izvajanje obveznosti po tem protokolu.
2. Pogodbenice zagotovijo, da se kakršni koli živi spremenjeni organizmi razvijajo, prevažajo, uporabljajo in sproščajo ter da se z njimi ravna tako, da se preprečuje ali zmanjšuje tveganje za biološko raznovrstnost, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi.
3. Nič v tem protokolu na noben način ne vpliva na suverenost držav nad njihovim teritorialnim morjem, določenem po mednarodnem pravu, niti na suverene pravice in pristojnosti, ki jih imajo države v svojih izključnih ekonomskih conah in svojih epikontinentalnih pasovih skladno z mednarodnim pravom, ter na uveljavljanje plovnih pravic in svoboščin ladij in zrakoplovov vseh držav, kot je predvideno v mednarodnem pravu in se kaže v ustreznih mednarodnih instrumentih.
4. Nič v tem protokolu se ne razlaga kot omejevanje pravice pogodbenice, da sprejme strožje ukrepe za zaščito ohranjanja in trajnostne uporabe biološke raznovrstnosti, kot so ukrepi, ki jih zahteva ta protokol, če so ti skladni s ciljem in določbami tega protokola ter z drugimi obveznostmi pogodbenice po mednarodnem pravu.
5. Pogodbenice naj po potrebi upoštevajo razpoložljivo strokovno znanje, instrumente in delo mednarodnih forumov, pristojnih za tveganje za zdravje ljudi.
3. člen
UPORABLJENI IZRAZI
V tem protokolu:
(a) "Konferenca pogodbenic" pomeni Konferenco pogodbenic konvencije;
(b) "uporaba v zaprtih sistemih" pomeni kakršno koli delo v objektu, napravi ali drugi zgradbi z živimi spremenjenimi organizmi, nadzorovanimi s posebnimi ukrepi, ki učinkovito omejujejo njihov stik z zunanjim okoljem in njihov vpliv nanj;
(c) "izvoz" pomeni namerno čezmejno gibanje iz ene pogodbenice v drugo;
(d) "izvoznik" pomeni katero koli pravno ali fizično osebo, ki je v pristojnosti pogodbenice izvoznice in ureja izvoz živih spremenjenih organizmov;
(e) "uvoz" pomeni namerno čezmejno gibanje v pogodbenico iz druge pogodbenice;
(f) "uvoznik" pomeni katero koli pravno ali fizično osebo, ki je v pristojnosti pogodbenice uvoznice in ureja uvoz živih spremenjenih organizmov;
(g) "živ spremenjen organizem" pomeni kateri koli živ organizem z novo kombinacijo genskega materiala, ki je nastala z uporabo sodobne biotehnologije;
(h) "živ organizem" pomeni kakršno koli biološko enoto, sposobno prenosa ali podvajanja genskega materiala, vključno s sterilnimi organizmi, virusi in viroidi;
(i) "sodobna biotehnologija" pomeni uporabo:
a. tehnik in vitro nukleinske kisline, vključno z rekombinantnodeoksiribonukleinsko kislino (DNK) in neposrednim injiciranjem nukleinske kisline v celice ali organele, ali
b. fuzije celic nad sistematsko enoto družine,
ki presegajo naravne fiziološke reprodukcijske ali rekombinacijske ovire in niso tehnike, uporabljane pri tradicionalnem gojenju in izboru;
(j) "regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje" pomeni organizacijo, ki jo ustanovijo suverene države neke regije in na katero so države članice prenesle pristojnosti glede zadev, ki jih ureja ta protokol, ter je bila v skladu s svojimi notranjimi postopki pravilno pooblaščena za podpis, ratifikacijo, sprejetje, odobritev ali pristop k temu protokolu;
(k) "čezmejno gibanje" pomeni gibanje živih spremenjenih organizmov iz ene pogodbenice v drugo, za namene 17. in 24. člena pa čezmejno gibanje pomeni tudi gibanje med pogodbenicami in nepogodbenicami;
4. člen
PODROČJE
Ta protokol se uporablja za čezmejno gibanje, tranzit in uporabo živih spremenjenih organizmov, ki lahko škodljivo vplivajo na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, ter za ravnanje z njimi, pri čemer je treba upoštevati tveganje za zdravje ljudi.
5. člen
FARMACEVTSKI IZDELKI
Ne glede na 4. člen in brez vpliva na kakršno koli pravico pogodbenice, da za vsak živ spremenjen organizem oceni tveganje, preden se odloči o uvozu, se ta protokol ne uporablja za čezmejno gibanje živih spremenjenih organizmov, ki so farmacevtski izdelki za ljudi in jih obravnavajo drugi ustrezni mednarodni sporazumi ali organizacije.
6. člen
TRANZIT IN UPORABA V ZAPRTIH SISTEMIH
1. Ne glede na 4. člen in brez vpliva na pravico pogodbenice tranzita, da uredi prevoz živih spremenjenih organizmov čez svoje ozemlje in da omogoči Uradu za izmenjavo informacij o biološki varnosti vpogled v svojo odločitev o tranzitu določenih živih spremenjenih organizmov čez njeno ozemlje, pri čemer pa mora upoštevati tretji odstavek 2. člena, se določbe tega protokola glede postopka soglasja po vnaprejšnjem obveščanju ne uporabljajo za žive spremenjene organizme v tranzitu.
2. Ne glede na 4. člen in brez vpliva na kakršno koli pravico pogodbenice, da za vsak živ spremenjen organizem izvede oceno tveganja, preden se odloči o uvozu, in da določi standarde za uporabo v zaprtih sistemih, ki so v njeni pristojnosti, se določbe tega protokola glede postopka soglasja po vnaprejšnjem obveščanju ne uporabljajo za čezmejno gibanje živih spremenjenih organizmov, namenjenih za uporabo v zaprtih sistemih, ki je skladna s standardi pogodbenice uvoznice.
7. člen
UPORABA POSTOPKA SOGLASJA PO VNAPREJŠNJEM OBVEŠČANJU
1. Ob upoštevanju 5. in 6. člena se postopek soglasja po vnaprejšnjem obveščanju iz 8., 9., 10. in 12. člena uporablja pred prvim namernim čezmejnim gibanjem živih spremenjenih organizmov za nameren vnos teh organizmov v okolje pogodbenice uvoznice.
2. Nameren vnos v okolje iz prvega odstavka se ne nanaša na žive spremenjene organizme, ki so namenjeni za neposredno uporabo kot hrana ali krma ali pa za predelavo.
3. Enajsti člen se uporablja pred prvim čezmejnim gibanjem živih spremenjenih organizmov, ki so namenjeni za neposredno uporabo kot hrana ali krma ali pa za predelavo.
4. Postopek soglasja po vnaprejšnjem obveščanju se ne uporablja za namerno čezmejno gibanje živih spremenjenih organizmov, ki so po sklepu Konference pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola določeni kot organizmi, za katere ni verjetno, da škodljivo vplivajo na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi.
8. člen
OBVESTILO
1. Pred namernim čezmejnim gibanjem živih spremenjenih organizmov v skladu s prvim odstavkom a 7. člena pogodbenica izvoznica pisno obvesti pristojni državni organ pogodbenice uvoznice ali zahteva od izvoznika, da zagotovi pisno obvestilo temu organu. Obvestilo vsebuje vsaj informacije, navedene v prilogi I.
2. Pogodbenica izvoznica zagotovi, da je zahteva za točnost podatkov, ki jih navede izvoznik, pravno predpisana.
9. člen
POTRDITEV PREJEMA OBVESTILA
1. Pogodbenica uvoznica obvestitelju pisno potrdi prejem obvestila v devetdesetih dneh od njegovega prejema.
2. V potrdilu se navede:
(a) datum prejema obvestila;
(b) ali prvotno obvestilo vsebuje podatke, navedene v 8. členu;
(c) ali nadaljevati skladno z notranjepravno ureditvijo pogodbenice uvoznice ali skladno s postopkom, določenim v 10. členu.
3. Notranjepravna ureditev iz točke c drugega odstavka mora biti skladna s tem protokolom.
4. Če pogodbenica uvoznica ne potrdi prejema obvestila, to ne pomeni, da soglaša z namernim čezmejnim gibanjem.
10. člen
POSTOPEK ODLOČANJA
1. Odločitve pogodbenice uvoznice morajo biti skladne s 15. členom.
2. Pogodbenica uvoznica v času, navedenem v 9. členu, pisno obvesti obvestitelja, ali se namerno čezmejno gibanje lahko nadaljuje:
(a) šele po tem, ko je pogodbenica uvoznica izdala pisno soglasje, ali
(b) pa po preteku najmanj devetdeset dni brez naknadnega pisnega soglasja.
3. Pogodbenica uvoznica v dvesto sedemdesetih dneh od prejema obvestila pisno sporoči obvestitelju in Uradu za izmenjavo informacij o biološki varnosti svojo odločitev iz točke a drugega odstavka, s katero:
(a) odobri uvoz s pogoji ali brez njih, vključno s tem, kako se bo odločitev uporabljala pri kasnejšem uvozu istega živega spremenjenega organizma;
(b) prepove uvoz;
(c) zaprosi za ustrezne dodatne informacije skladno s svojo notranjepravno ureditvijo ali prilogo I; pri izračunavanju časa, v katerem mora pogodbenica uvoznica odgovoriti, se ne upoštevajo dnevi, ko pogodbenica čaka na ustrezne dodatne informacije, ali
(d) obvesti obvestitelja, da se obdobje, navedeno v tem odstavku, podaljša za določen čas.
4. V odločitvi iz tretjega odstavka se navedejo razlogi za takšno odločitev, razen če je soglasje brezpogojno.
5. Če pogodbenica uvoznica v dvesto sedemdesetih dneh po prejemu obvestila ne sporoči svoje odločitve, to ne pomeni, da soglaša z namernim čezmejnim gibanjem.
6. Pomanjkanje znanstvene zanesljivosti zaradi pomanjkljivih znanstvenih informacij in pomanjkljivega znanja o obsegu možnih škodljivih vplivov živega spremenjenega organizma na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti v pogodbenici uvoznici, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi, ne preprečuje tej pogodbenici, da se ustrezno odloči o uvozu tega živega spremenjenega organizma, kot je navedeno v tretjem odstavku, da se izogne takim škodljivim vplivom ali jih čim bolj zmanjša.
7. Konferenca pogodbenic kot zasedanje pogodbenic na svojem prvem zasedanju odloči o ustreznih postopkih in mehanizmih za pomoč pogodbenicam uvoznicam pri odločanju.
11. člen
POSTOPEK ZA ŽIVE SPREMENJENE ORGANIZME, NAMENJENE ZA NEPOSREDNO UPORABO KOT HRANA ALI KRMA ALI PA ZA PREDELAVO
1. Pogodbenica, ki se dokončno odloči o domači uporabi, vključno z dajanjem v promet, živih spremenjenih organizmov, ki so lahko predmet čezmejnega gibanja in se neposredno uporabijo kot hrana ali krma ali pa za predelavo, v petnajstih dneh od te odločitve obvesti pogodbenice prek Urada za izmenjavo informacij o biološki varnosti. Obvestilo vsebuje vsaj informacije, navedene v prilogi II. Pogodbenica pošlje kopijo obvestila v pisni obliki osebi za stike vsake pogodbenice, ki je sekretariat vnaprej obvestila, da nima dostopa do Urada za izmenjavo informacij o biološki varnosti. Ta določba se ne uporablja za odločitve o poljskih poskusih.
2. Pogodbenica, ki se odloči skladno s prvim odstavkom, zagotovi, da je zahteva za točnost podatkov, ki jih navede prosilec, pravno predpisana.
3. Vsaka pogodbenica lahko od organa, opredeljenega v odstavku b priloge II, zahteva dodatne informacije.
4. Pogodbenica se lahko odloči o uvozu živih spremenjenih organizmov, ki so namenjeni za neposredno uporabo kot hrana ali krma ali pa za predelavo, skladno s svojo notranjepravno ureditvijo, ki se ujema s ciljem tega protokola.
5. Vsaka pogodbenica da Uradu za izmenjavo informacij o biološki varnosti na voljo kopije svojih zakonov, predpisov in smernic, ki se uporabljajo za uvoz živih spremenjenih organizmov, namenjenih za neposredno uporabo kot hrana ali krma ali pa za predelavo, če obstajajo.
6. Če pogodbenica, ki je država v razvoju ali katere gospodarstvo je v prehodu, nima notranjepravne ureditve iz četrtega odstavka in izvaja svoje pristojnosti, lahko prek Urada za izmenjavo informacij o biološki varnosti razglasi, da bo svojo odločitev pred prvim uvozom živega spremenjenega organizma, ki je namenjen za neposredno uporabo kot hrana ali krma ali pa za predelavo in o katerem so bile zagotovljene informacije skladno s prvim odstavkom, sprejela glede na:
(a) oceno tveganja, opravljeno skladno s prilogo III, in
(b) odločitev, sprejeto v predvidljivem časovnem obdobju, ki ne presega dvesto sedemdeset dni.
7. Če pogodbenica ne sporoči svoje odločitve po šestem odstavku, to ne pomeni, da soglaša z uvozom živega spremenjenega organizma, ki je namenjen za neposredno uporabo kot hrana ali krma ali pa za predelavo, ali da uvoz takega organizma zavrača, razen če pogodbenica odloči drugače.
8. Pomanjkanje znanstvene zanesljivosti zaradi pomanjkljivih znanstvenih informacij in pomanjkljivega znanja o obsegu možnih škodljivih vplivov živega spremenjenega organizma na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti v pogodbenici uvoznici, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi, ji ne preprečuje, da se ustrezno odloči o uvozu tega živega spremenjenega organizma, ki je namenjen za neposredno uporabo kot hrana ali krma ali pa za predelavo, da se izogne takim škodljivim vplivom ali jih čim bolj zmanjša.
9. Pogodbenica lahko izrazi svoje potrebe po denarni ali strokovni pomoči ter institucionalni in kadrovski krepitvi v zvezi z živimi spremenjenimi organizmi, ki so namenjeni za neposredno uporabo kot hrana ali krma ali pa za predelavo. Pogodbenice sodelujejo, da zadovoljijo potrebe skladno z 22. in 28. členom.
12. člen
PREGLED ODLOČITEV
1. Pogodbenica uvoznica lahko glede na nova znanstvena spoznanja o možnih škodljivih vplivih na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi, kadar koli pregleda in spremeni svojo odločitev o namernem čezmejnem gibanju. V takem primeru pogodbenica o tem v tridesetih dneh obvesti vse obvestitelje, ki so predhodno prijavili gibanje živega spremenjenega organizma, o taki odločitvi in tudi Urad za izmenjavo informacij o biološki varnosti ter navede razloge za svojo odločitev.
2. Pogodbenica izvoznica ali obvestitelj lahko zaprosi pogodbenico uvoznico, da pregleda svojo odločitev, sprejeto skladno z 10. členom, če pogodbenica izvoznica ali obvestitelj meni:
(a) da so se okoliščine tako spremenile, da to lahko vpliva na izid ocene tveganja, na kateri je temeljila odločitev, ali
(b) da so na voljo dodatne ustrezne znanstvene in strokovne informacije.
3. Pogodbenica uvoznica v devetdesetih dneh pisno odgovori na tako prošnjo in navede razloge za svojo odločitev.
4. Pogodbenica uvoznica lahko po lastni presoji zaprosi za oceno tveganja za nadaljnji uvoz.
13. člen
POENOSTAVLJENI POSTOPEK
1. Če se izvajajo primerni ukrepi za zagotavljanje varnega namernega čezmejnega gibanja živih spremenjenih organizmov skladno s ciljem tega protokola, lahko pogodbenica Uradu za izmenjavo informacij o biološki varnosti vnaprej navede:
(a) v katerih primerih se lahko namerno čezmejno gibanje izvede v to državo uvoznico hkrati, ko je o tem obveščena, in
(b) vsakokratni uvoz živih spremenjenih organizmov v to državo uvoznico, ki ga je treba izvzeti iz postopka soglasja po vnaprejšnjem obveščanju.
Obvestila iz pododstavka a se lahko uporabljajo za nadaljnja podobna gibanja v isto pogodbenico.
2. Informacije, ki se nanašajo na namerno čezmejno gibanje in jih je treba navesti v obvestilih, navedenih v točki a prvega odstavka, so informacije, določene v prilogi I.
14. člen
DVOSTRANSKI, REGIONALNI IN VEČSTRANSKI SPORAZUMI, DOGOVORI
1. Pogodbenice lahko sklenejo dvostranske, regionalne in večstranske sporazume ter dogovore o namernem čezmejnem gibanju živih spremenjenih organizmov, ki so skladni s ciljem tega protokola, če taki sporazumi in dogovori ne znižajo ravni varstva, ki ga zagotavlja ta protokol.
2. Pogodbenice prek Urada za izmenjavo informacij o biološki varnosti druga drugo obvestijo o vsakem takem dvostranskem, regionalnem in večstranskem sporazumu ter dogovoru, ki so ga sklenile pred uveljavitvijo tega protokola ali po njej.
3. Določbe tega protokola ne vplivajo na namerno čezmejno gibanje, ki se izvede na podlagi takih sporazumov, dogovorov med pogodbenicami teh sporazumov ali dogovorov.
4. Vsaka pogodbenica lahko določi, da za posamezen uvoz veljajo njeni predpisi, in o svoji odločitvi obvesti Urad za izmenjavo informacij o biološki varnosti.
15. člen
OCENA TVEGANJA
1. Ocena tveganja se na podlagi tega protokola izvede na znanstveno dobro premišljen način skladno s prilogo III in ob upoštevanju priznanih postopkov ocene tveganja. Taka ocena temelji vsaj na informacijah, pridobljenih skladno z 8. členom, in drugih razpoložljivih znanstvenih dokazih, zato da se določijo in ovrednotijo možni škodljivi vplivi živih spremenjenih organizmov na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi.
2. Pogodbenica uvoznica zagotovi, da se za vsako odločitev, sprejeto skladno z 8. členom, izvede ocena tveganja. Od izvoznika lahko zahteva, da izvede oceno tveganja.
3. Stroške izvedbe ocene tveganja krije obvestitelj, če tako zahteva pogodbenica uvoznica.
16. člen
OBVLADOVANJE TVEGANJA
1. Pogodbenice ob upoštevanju točke g 8. člena konvencije uvedejo in vzdržujejo primerne mehanizme, ukrepe in strategije za uravnavanje, obvladovanje in nadzor nad tveganjem, določene v določbah o oceni tveganja iz tega protokola, povezane z uporabo in čezmejnim gibanjem živih spremenjenih organizmov in ravnanjem z njimi.
2. Ukrepi, ki temeljijo na oceni tveganja, se uvedejo v obsegu, ki je potreben za preprečevanje škodljivih vplivov živih spremenjenih organizmov na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi na ozemlju pogodbenice uvoznice.
3. Vsaka pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje nenamernega čezmejnega gibanja živih spremenjenih organizmov, vključno s takimi ukrepi, kot je zahteva, da se pred prvo sprostitvijo živega spremenjenega organizma izvede ocena tveganja.
4. Brez vpliva na drugi odstavek si vsaka pogodbenica prizadeva zagotoviti, da se vsak živ spremenjen organizem, uvožen ali razvit doma, opazuje, preden se uporabi za svoj namen, in sicer v obdobju, ki je sorazmerno z njegovim življenjskim ciklusom ali generacijsko dobo.
5. Pogodbenice sodelujejo z namenom:
(a) da določijo žive spremenjene organizme ali posebne gensko pogojene lastnosti živih spremenjenih organizmov, ki bi lahko škodljivo vplivali na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi, in
(b) da sprejmejo primerne ukrepe glede obravnavanja takih živih spremenjenih organizmov ali posebnih gensko pogojenih lastnosti.
17. člen
NENAMERNO ČEZMEJNO GIBANJE IN IZREDNI UKREPI
1. Vsaka pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe za obveščanje držav, ki so ali bi lahko bile prizadete, Urada za izmenjavo informacij o biološki varnosti, in če je primerno, ustreznih mednarodnih organizacij, kadar ve za dogodek, ki je v njeni pristojnosti in katerega posledica je bila sprostitev, ki vodi ali bi lahko vodila k nenamernemu čezmejnemu gibanju živih spremenjenih organizmov, za katere je verjetno, da bodo občutno škodljivo vplivali na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi v teh državah. Pogodbenice pošljejo obvestilo takoj, ko izvejo za tak dogodek.
2. Vsaka pogodbenica najkasneje na dan, ko zanjo začne veljati protokol, Uradu za izmenjavo informacij o biološki varnosti omogoči dostop do ustreznih podatkov o osebi za stike za sprejemanje obvestil iz tega člena.
3. Vsako obvestilo iz prvega odstavka mora vsebovati:
(a) ustrezne razpoložljive informacije o ocenjeni količini in ustreznih značilnostih in/ali gensko pogojenih lastnostih živih spremenjenih organizmov;
(b) informacije o okoliščinah in predvidenem datumu sprostitve živih spremenjenih organizmov ter o uporabi teh organizmov v pogodbenici izvora;
(c) vse razpoložljive informacije o možnih škodljivih vplivih na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi, ter razpoložljive informacije o možnih ukrepih obvladovanja tveganja;
(d) druge ustrezne informacije in
(e) naslov osebe za stike za nadaljnje informacije.
4. Vsaka pogodbenica, v pristojnosti katere je prišlo do sprostitve živih spremenjenih organizmov in je omenjena v prvem odstavku, se takoj posvetuje z državami, ki so ali bi lahko bile prizadete, da jim omogoči, da se ustrezno odzovejo in začnejo izvajati potrebne ukrepe, vključno z izrednimi ukrepi, da na najmanjšo možno raven zmanjšajo vse občutno škodljive vplive na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi.
18. člen
PREVOZ, PAKIRANJE IN OZNAČEVANJE ŽIVIH SPREMENJENIH ORGANIZMOV TER RAVNANJE Z NJIMI
1. Vsaka pogodbenica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zahteva, da se živi spremenjeni organizmi, ki so predmet namernega čezmejnega gibanja po tem protokolu, pakirajo in prevažajo ter da se z njimi ravna skladno s pogoji, ki zagotavljajo varnost, ob upoštevanju ustreznih mednarodnih pravil in standardov, da bi se izognili škodljivim vplivom na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi.
2. Vsaka pogodbenica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zahteva, da spremljajoči dokumenti jasno opredeljujejo:
(a) da živi spremenjeni organizmi, ki so namenjeni za neposredno uporabo kot hrana, krma ali pa za predelavo, "lahko vsebujejo" žive spremenjene organizme in niso namenjeni namernemu vnosu v okolje, pa tudi naslov osebe za stike za nadaljnje informacije. Konferenca pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola se odloči o podrobnih zahtevah za ta namen, vključno z natančno določitvijo njihove istovetnosti in oznake, najkasneje dve leti po uveljavitvi tega protokola;
(b) žive spremenjene organizme, ki so namenjeni za uporabo v zaprtih sistemih, kot žive spremenjene organizme in določajo zahteve za varno ravnanje z njimi in njihovo varno shranjevanje, prevažanje in uporabo ter naslov osebe za stike za nadaljnje informacije in ime in naslov posameznika in ustanove, katerima so bili organizmi izročeni, in
(c) žive spremenjene organizme, ki so namenjeni namernemu vnosu v okolje pogodbenice uvoznice, in druge žive spremenjene organizme po tem protokolu kot žive spremenjene organizme; določajo istovetnost in ustrezne lastnosti in/ali značilnosti, zahteve za varno ravnanje z njimi in njihovo varno shranjevanje, prevažanje in uporabo, naslov osebe za stike za nadaljnje informacije, in če je potrebno, ime in naslov uvoznika in izvoznika; vsebujejo tudi izjavo, da je gibanje skladno z zahtevami tega protokola, ki veljajo za izvoznika.
3. Konferenca pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola prouči potrebnost ter pogoje in načine priprave standardov glede na postopke označevanja, pakiranja, prevoza in ravnanja, o čemer se posvetuje z drugimi ustreznimi mednarodnimi organi.
19. člen
PRISTOJNI DRŽAVNI ORGANI IN OSEBE ZA STIKE V DRŽAVI
1. Vsaka pogodbenica imenuje eno osebo za stike, ki je v njenem imenu odgovorna za stike s sekretariatom. Vsaka pogodbenica imenuje tudi enega ali več pristojnih državnih organov, odgovornih za izvajanje upravnih nalog, ki jih zahteva ta protokol, in pooblaščenih, da v zvezi s temi nalogami delujejo v imenu pogodbenice. Pogodbenica lahko imenuje organ, ki deluje hkrati kot točka za stike in pristojni državni organ.
2. Vsaka pogodbenica najkasneje na dan, ko zanjo začne veljati ta protokol, sekretariat obvesti o imenih in naslovih svojih oseb za stike in pristojnega državnega organa ali organov. Če pogodbenica imenuje več kot en pristojen državni organ, v obvestilu o tem sporoči sekretariatu ustrezne informacije o odgovornostih posameznega organa. Če je to primerno, je v takih informacijah navedeno vsaj to, kateri pristojni organ je odgovoren za posamezno vrsto živih spremenjenih organizmov. Vsaka pogodbenica nemudoma obvesti sekretariat o spremembah pri imenovanju svojih oseb za stike ali o spremembah imen in naslovov ali odgovornosti njenega pristojnega državnega organa ali organov.
3. Sekretariat nemudoma obvesti pogodbenice o obvestilih, ki jih je prejel skladno z drugim odstavkom, in prek Urada za izmenjavo informacij o biološki varnosti omogoči dostopnost do teh informacij.
20. člen
IZMENJAVA INFORMACIJ IN URAD ZA IZMENJAVO INFORMACIJ O BIOLOŠKI VARNOSTI
1. Ustanovi se Urad za izmenjavo informacij o biološki varnosti kot del mehanizma za izmenjavo informacij iz tretjega odstavka 18. člena konvencije:
(a) da olajša izmenjavo znanstvenih, strokovnih, okoljskih in pravnih informacij o živih spremenjenih organizmih ter o izkušnjah z njimi;
(b) da pomaga pogodbenicam pri izvajanju protokola ob upoštevanju posebnih potreb pogodbenic držav v razvoju, zlasti najmanj razvitih držav in majhnih otoških držav v razvoju, ter držav, katerih gospodarstvo je v prehodu ali so središča izvora in genske raznovrstnosti.
2. Urad za izmenjavo informacij o biološki varnosti je organ, prek katerega je za namene prvega odstavka omogočen dostop do informacij. Urad omogoči dostop do informacij, ki so jih pogodbenice dale na razpolago in so pomembne za izvajanje tega protokola. Če je mogoče, olajša tudi dostop do drugih mednarodnih mehanizmov za izmenjavo informacij o biološki varnosti.
3. Brez vpliva na varovanje zaupnih informacij vsaka pogodbenica Uradu za izmenjavo informacij o biološki varnosti omogoči dostop do vsake informacije, ki mora biti skladno s tem protokolom dostopna uradu in do:
(a) vseh veljavnih zakonov, predpisov in smernic za izvajanje protokola ter informacij, ki jih pogodbenice zahtevajo za postopke soglasja po vnaprejšnjem obveščanju;
(b) vseh dvostranskih, regionalnih ter večstranskih sporazumov in dogovorov;
(c) povzetkov izdelanih ocen tveganja ali okoljskih pregledov živih spremenjenih organizmov na podlagi pravne ureditve, ki so bil izvedeni skladno s 15. členom, če je primerno, pa tudi z ustreznimi informacijami, ki se nanašajo na izdelke iz teh organizmov (predelan material, ki izvira iz živih spremenjenih organizmov), ki vsebujejo zaznavne nove kombinacije genskega materiala, ki se lahko podvaja in je bil pridobljen z uporabo sodobne biotehnologije;
(d) svojih končnih odločitev v zvezi z uvažanjem ali sproščanjem živih spremenjenih organizmov in
(e) poročil, ki jih predloži skladno s 33. členom skupaj s tistimi o izvajanju postopka soglasja po vnaprejšnjem obveščanju.
4. Pogoje in način delovanja Urada za izmenjavo informacij o biološki varnosti skupaj s poročili o njegovih dejavnostih prouči in o njih odloči Konferenca pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola na svojem prvem zasedanju ter jih nato redno pregleduje.
21. člen
ZAUPNE INFORMACIJE
1. Pogodbenica uvoznica dovoli obvestitelju določiti, katere informacije, ki so bile predložene skladno s postopki tega protokola ali jih je pogodbenica uvoznica zahtevala kot del postopka soglasja po vnaprejšnjem obveščanju iz tega protokola, se obravnavajo kot z zaupne. V takih primerih obvestitelj na zahtevo utemelji svojo odločitev.
2. Pogodbenica uvoznica se posvetuje z obvestiteljem, če odloči, da informacije, ki jih je obvestitelj določil za zaupne, ne izpolnjujejo pogojev za tako obravnavo in pred razkritjem takih informacij obvesti obvestitelja o svoji odločitvi; na zahtevo navede razloge ter pred razkritjem informacij omogoči posvetovanje in notranje preverjanje odločitve.
3. Vsaka pogodbenica varuje zaupne informacije, ki jih prejme po tem protokolu, skupaj s katero koli zaupno informacijo, ki jo prejme v zvezi s postopkom soglasja po vnaprejšnjem obveščanju iz tega protokola. Vsaka pogodbenica zagotovi postopke za varovanje takih informacij in varuje zaupnost takih informacij na način, ki ni nič manj ugoden kot način obravnavanja zaupnih informacij v zvezi z živimi spremenjenimi organizmi, proizvedenimi v tej pogodbenici.
4. Pogodbenica uvoznica ne uporabi takih informacij v tržne namene, razen s pisnim soglasjem obvestitelja.
5. Če obvestitelj umakne ali je že umaknil obvestilo, pogodbenica uvoznica spoštuje zaupnost tržnih in industrijskih informacij skupaj z informacijami o raziskavah in razvoju ter informacijami, o katerih zaupnosti se pogodbenica in obvestitelj ne strinjata.
6. Ne glede na peti odstavek se ne štejejo kot zaupni:
(a) ime in naslov obvestitelja;
(b) splošen opis živega spremenjenega organizma ali organizmov;
(c) povzetek izdelane ocene tveganja na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, pri čemer je treba upoštevati tveganje za zdravje ljudi;
(d) postopke in načrte ukrepov ob nevarnosti.
22. člen
INSTITUCIONALNA IN KADROVSKA KREPITEV
1. Pogodbenice sodelujejo pri razvoju in/ali krepitvi institucij in kadrov na področju biološke varnosti, vključujoč biotehnologijo do mere, ki je potrebna za biološko varnost zaradi učinkovitega izvajanja tega protokola v pogodbenicah državah v razvoju, zlasti v najmanj razvitih in majhnih otoških državah v razvoju ter državah, katerih gospodarstvo je v prehodu, tudi prek obstoječih globalnih, regionalnih, subregionalnih in nacionalnih institucij in organizacij, in če je primerno, s spodbujanjem vključevanja zasebnega sektorja.
2. Za izvajanje prvega odstavka se za krepitev kadrov in institucij na področju biološke varnosti pri sodelovanju v celoti upoštevajo potrebe pogodbenic držav v razvoju, zlasti najmanj razvitih in majhnih otoških držav v razvoju, po finančnih virih in dostopu do tehnologije in strokovnega znanja in po njunem prenosu skladno z ustreznimi določbami konvencije. Sodelovanje pri kadrovski in institucionalni krepitvi glede na različne razmere zmogljivosti in zahteve vsake pogodbenice vključuje znanstveno in tehnično usposabljanje o pravilnem in varnem obvladovanju biotehnologije in o uporabi ocenjevanja in obvladovanja tveganja za zagotavljanje biološke varnosti ter povečevanje tehnoloških in institucionalnih zmogljivosti na področju biološke varnosti. Pri taki kadrovski in institucionalni krepitvi se v celoti upoštevajo tudi potrebe pogodbenic z gospodarstvom v prehodu.
23. člen
OZAVEŠČANJE IN SODELOVANJE JAVNOSTI
1. Pogodbenice:
(a) spodbujajo in pomagajo pri ozaveščanju, izobraževanju in sodelovanju javnosti v zvezi z varnostjo pri prenosu in uporabi živih spremenjenih organizmov ter ravnanju z njimi, ki se nanaša na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi. Pri tem pogodbenice sodelujejo, če je potrebno, z drugimi državami in mednarodnimi organi;
(b) si prizadevajo zagotoviti, da ozaveščanje in izobraževanje javnosti vključujeta dostop do informacij o živih spremenjenih organizmih, za katere se v skladu s tem protokolom določi, da se lahko uvozijo.
2. Pogodbenice se pri odločanju o živih spremenjenih organizmih skladno s svojimi ustreznimi zakoni in predpisi posvetujejo z javnostjo in zagotovijo, da so izidi takih odločitev dostopni javnosti ob spoštovanju tajnosti informacij v skladu z 21. členom.
3. Vsaka pogodbenica si prizadeva obveščati javnost o načinih dostopa do informacij Urada za izmenjavo informacij o biološki varnosti.
24. člen
NEPOGODBENICE
1. Čezmejno gibanje živih spremenjenih organizmov med pogodbenicami in nepogodbenicami mora biti skladno s ciljem tega protokola. Pogodbenice lahko z nepogodbenicami sklenejo dvostranske, regionalne in večstranske sporazume ter dogovore o takih čezmejnih gibanjih.
2. Pogodbenice spodbujajo nepogodbenice, da upoštevajo ta protokol in Uradu za izmenjavo informacij o biološki varnosti pošljejo ustrezne informacije o živih spremenjenih organizmih, ki so bili sproščeni na območjih v njeni pristojnosti, so prešli na taka območja ali z njih odšli.
25. člen
NEZAKONITO ČEZMEJNO GIBANJE
1. Vsaka pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe, namenjene preprečevanju, in če je primerno, kaznovanju čezmejnega gibanja živih spremenjenih organizmov, ki je v nasprotju z njenimi ukrepi za izvajanje tega protokola. Takšno čezmejno gibanje se šteje za nezakonito.
2. Pri nezakonitem čezmejnem gibanju živih spremenjenih organizmov lahko prizadeta pogodbenica zahteva od pogodbenice izvora, da na lastne stroške odstrani take organizme z vrnitvijo ali uničenjem, kot je primerno.
3. Vsaka pogodbenica da Uradu za izmenjavo informacij o biološki varnosti na razpolago informacije o primerih nezakonitega čezmejnega gibanja, ki se nanašajo nanjo.
26. člen
SOCIALNO-EKONOMSKI VIDIKI
1. Pri odločanju o uvozu po tem protokolu ali skladno s svojimi ukrepi za izvajanje protokola lahko pogodbenice skladno s svojimi mednarodnimi obveznostmi upoštevajo socialno-ekonomske vidike vpliva živih spremenjenih organizmov na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, zlasti v zvezi z vrednostjo biološke raznovrstnosti za domorodne in lokalne skupnosti.
2. Pogodbenice naj sodelujejo pri raziskavah in izmenjavi informacij o kakršnih koli socialno-ekonomskih vplivih živih spremenjenih organizmov, zlasti na domorodne in lokalne skupnosti.
27. člen
ODGOVORNOST IN NADOMESTILA
Konferenca pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola na svojem prvem zasedanju sprejme postopek za ustrezno pripravo mednarodnih pravil in postopkov na področju odgovornosti in nadomestila za škodo, ki je nastala zaradi čezmejnega gibanja živih spremenjenih organizmov, pri čemer analizira in v zadostni meri upošteva vse postopke v mednarodnem pravu o teh zadevah in si jih prizadeva končati v štirih letih.
28. člen
FINANČNI MEHANIZEM IN VIRI
1. Pri obravnavanju finančnih virov za izvajanje tega protokola pogodbenice upoštevajo določbe 20. člena konvencije.
2. Finančni mehanizem, vzpostavljen v 21. členu konvencije s pomočjo institucionalne strukture, ki ji je bilo zaupano njegovo delovanje, postane finančni mehanizem za ta protokol.
3. V zvezi s kadrovsko in institucionalno krepitvijo iz 22. člena Konferenca pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola pri zagotavljanju smernic glede finančnega mehanizma iz drugega odstavka za obravnavo na Konferenci pogodbenic upošteva potrebo pogodbenic držav v razvoju, zlasti najmanj razvitih in majhnih otoških držav, po finančnih sredstvih.
4. V smislu prvega odstavka pogodbenice upoštevajo tudi potrebe držav pogodbenic v razvoju, zlasti najmanj razvitih držav in majhnih otoških držav ter pogodbenic, katerih gospodarstvo je v prehodu, pri njihovem prizadevanju opredeliti in zadovoljiti svoje potrebe, povezane s kadrovsko in institucionalno krepitvijo za izvajanje tega protokola.
5. Navodila za finančni mehanizem konvencije v ustreznih sklepih Konference pogodbenic, tudi tistih, sprejetih pred sprejetjem tega protokola, se smiselno uporabljajo za določbe tega člena.
6. Razvite države pogodbenice lahko zagotovijo finančna in tehnološka sredstva za izvajanje določb tega protokola; pogodbenice države v razvoju in pogodbenice, katerih gospodarstvo je v prehodu, lahko taka sredstva uporabijo po dvostranskih, regionalnih in večstranskih poteh.
29. člen
KONFERENCA POGODBENIC, NAMENJENA ZASEDANJU POGODBENIC TEGA PROTOKOLA
1. Konferenca pogodbenic je namenjena zasedanju pogodbenic tega protokola.
2. Pogodbenice konvencije, ki niso pogodbenice tega protokola, lahko sodelujejo kot opazovalke na katerem koli zasedanju Konference pogodbenic kot zasedanju pogodbenic tega protokola. Če je Konferenca pogodbenic namenjena zasedanju pogodbenic tega protokola, sklepe na podlagi tega protokola sprejmejo le tiste države, ki so njegove pogodbenice.
3. Če je Konferenca pogodbenic namenjena zasedanju pogodbenic tega protokola, se vsak član urada Konference pogodbenic, ki predstavlja pogodbenico konvencije, ki pa takrat ni pogodbenica protokola, zamenja s članom, ki ga pogodbenice tega protokola izvolijo med svojimi člani.
4. Konferenca pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola redno preverja izvajanje tega protokola in v okviru svoje pristojnosti sprejme sklepe, potrebne za spodbujanje učinkovitega izvajanja. Opravlja naloge, ki ji jih določa ta protokol, in:
(a) izdaja priporočila, potrebna za izvajanje tega protokola;
(b) ustanovi take pomožne organe, ki so potrebni za izvajanje tega protokola;
(c) išče, in če je potrebno, izkoristi storitve in sodelovanje pristojnih mednarodnih, medvladnih in nevladnih organizacij ter uporabi njihove informacije;
(d) določi obliko in časovni razmik pošiljanja informacij, ki jih je treba poslati skladno s 33. členom protokola, in prouči take informacije ter poročila, ki jih pošlje kateri koli pomožni organ;
(e) obravnava, in če je potrebno, sprejema spremembe tega protokola in njegovih prilog ter vseh dodatnih prilog k protokolu, ki so potrebne za izvajanje tega protokola, in
(f) opravlja druge naloge, ki so potrebne za izvajanje tega protokola.
5. Poslovnik Konference pogodbenic in finančni pravilnik konvencije se smiselno uporabljata skladno s tem protokolom, razen če Konferenca pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola soglasno odloči drugače.
6. Prvo zasedanje Konference pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola skliče sekretariat skupaj s prvim zasedanjem Konference pogodbenic, ki je načrtovano po dnevu uveljavitve tega protokola. Naslednja redna zasedanja Konference pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola potekajo skupaj z rednimi zasedanji Konference pogodbenic, razen če Konferenca pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola odloči drugače.
7. Izredna zasedanja Konference pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola potekajo, kadar Konferenca pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola meni, da je to potrebno, ali na pisno zahtevo katere koli pogodbenice, če to zahtevo v šestih mesecih od dneva, ko Sekretariat pogodbenice obvesti o taki zahtevi, podpre vsaj ena tretjina pogodbenic.
8. Združeni narodi, njihove posebne agencije in Mednarodna agencija za atomsko energijo ter katera koli njihova država članica ali opazovalka, ki ni pogodbenica konvencije, so lahko opazovalci na zasedanjih Konference pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola. Agencija ali organ, državen ali mednaroden, vladen ali nevladen, je lahko opazovalec na zasedanju Konference pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola, če ima izkušnje na področju, ki ga pokriva ta protokol, in če je o tej želji obvestil sekretariat, razen če temu nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih pogodbenic. Če v tem členu ni drugače določeno, za sprejem in sodelovanje opazovalcev velja poslovnik, kot je navedeno v petem odstavku.
30. člen
POMOŽNI ORGANI
1. Pomožni organ, ustanovljen s konvencijo ali v njenem okviru, lahko na podlagi sklepa Konference pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola pomaga pri izvajanju protokola, pri čemer se na zasedanju pogodbenic določi, katere naloge bo opravljal.
2. Pogodbenice konvencije, ki niso pogodbenice protokola, lahko na zasedanju pomožnih organov sodelujejo kot opazovalke. Če pomožni organ konvencije pomaga pri izvajanju tega protokola, sklepe protokola sprejmejo le pogodbenice protokola.
3. Če pomožen organ konvencije pomaga pri izvajanju tega protokola, se vsak član urada tega pomožnega organa, ki zastopa pogodbenico konvencije, ki takrat ni pogodbenica protokola, zamenja s članom, ki ga pogodbenice tega protokola izvolijo med svojimi člani.
31. člen
SEKRETARIAT
1. Sekretariat, ustanovljen po 24. členu konvencije, je tudi sekretariat tega protokola.
2. Prvi odstavek 24. člena konvencije o nalogah sekretariata se uporablja smiselno za ta protokol.
3. Stroške, ki se dajo določiti kot stroški storitev sekretariata za ta protokol, krijejo njegove pogodbenice. Konferenca pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola na svojem prvem zasedanju odloči o ureditvi proračuna, potrebni za ta namen.
32. člen
POVEZAVA S KONVENCIJO
Če v protokolu ni drugače predvideno, določbe konvencije, ki se nanašajo na njene protokole, veljajo za ta protokol.
33. člen
SPREMLJANJE, NADZIRANJE TER POROČANJE
Vsaka pogodbenica spremlja in nadzira izpolnjevanje svojih obveznosti iz tega protokola in v časovnih razmikih, ki jih določi Konferenca pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola, poroča Konferenci pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola o ukrepih, ki jih je sprejela za izvajanje tega protokola.
34. člen
SKLADNOST
Konferenca pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola na svojem prvem zasedanju obravnava in sprejme postopke sodelovanja in institucionalne mehanizme za spodbujanje skladnosti z določbami tega protokola in reševanje primerov neskladnosti. Ti postopki in mehanizmi vključujejo določbe o svetovanju in pomoči, če je to primerno, in so ločeni od postopkov in mehanizmov za reševanje sporov, določenih s 27. členom konvencije, ter ne vplivajo nanje.
35. člen
OCENA IN PREGLED
Konferenca pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola pet let po uveljavitvi tega protokola in vsaj vsakih pet let po tem oceni učinkovitost protokola, vključno z njegovimi postopki in prilogami.
36. člen
PODPIS
Države in regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje lahko podpišejo ta protokol od 15. do 26. maja 2000 v Uradu Združenih narodov v Nairobiju in od 5. junija 2000 do 4. junija 2001 na sedežu Združenih narodov v New Yorku.
37. člen
UVELJAVITEV
1. Ta protokol začne veljati devetdeseti dan po dnevu deponiranja petdesete listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu države ali regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, ki je pogodbenica konvencije.
2. Ta protokol začne veljati za državo ali regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje, ki ratificira, sprejme, odobri protokol ali pristopi k njemu, po uveljavitvi na podlagi prvega odstavka devetdeseti dan po dnevu, ko ta država ali regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje deponira svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, ali na dan uveljavitve konvencije za to državo ali regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje, kar je kasneje.
3. Za namene prvega in drugega odstavka se nobena listina, ki jo deponira regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje, ne šteje kot dodatna k tistim, ki jih deponirajo države članice take organizacije.
38. člen
PRIDRŽKI
Pridržki k temu protokolu niso mogoči.
39. člen
ODSTOP
1. Kadarkoli dve leti po dnevu, ko za pogodbenico začne veljati ta protokol, lahko pogodbenica odstopi od protokola, tako da o tem pisno obvesti depozitarja.
2. Vsak tak odstop začne veljati eno leto po tem, ko je depozitar prejel obvestilo o tem, ali kasneje, in sicer na dan, ki se lahko določi v obvestilu o odpovedi.
40. člen
VERODOSTOJNOST BESEDIL
Izvirnik tega Protokola, katerega besedila v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku so enako verodostojna, se deponira pri generalnem sekretarju Združenih narodov.
DA BI TO POTRDILI, so spodaj podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali ta protokol.
SESTAVLJENO v Montrealu devetindvajsetega januarja leta dva tisoč.
Priloga I
INFORMACIJE, KI MORAJO BITI V OBVESTILIH IZ 8., 10. in 13. ČLENA
(a) ime, naslov izvoznika in drugi podatki o njem, potrebni za navezavo stikov,
(b) ime, naslov uvoznika in drugi podatki o njem, potrebni za navezavo stikov,
(c) ime in identiteta živega spremenjenega organizma ter razvrstitev, če obstaja, ravni biološke varnosti tega organizma v državi izvoznici,
(d) načrtovani datum ali datumi čezmejnega gibanja, če so znani,
(e) sistematska uvrstitev in domače ime prejemnega ali starševskih organizmov, kraj, kjer so bili nabrani ali pridobljeni, in njihove značilnosti, povezane z biološko varnostjo,
(f) središča izvora in središča genske raznovrstnosti, če so znana, prejemnega organizma in/ali starševskih organizmov in opis habitatov, v katerih bi organizmi lahko obstali ali se razmnoževali,
(g) sistematska uvrstitev in domače ime organizma ali organizmov dajalcev, kraj, kjer so bili nabrani ali pridobljeni, in njihove značilnosti, povezane z biološko varnostjo,
(h) opis nukleinske kisline ali vnesene spremembe, uporabljene tehnike in tako nastale značilnosti živega spremenjenega organizma,
(i) namen uporabe živega spremenjenega organizma ali izdelkov iz njega (predelani material, ki izvira iz živih spremenjenih organizmov), ki vsebujejo zaznavne nove kombinacije genskega materiala, ki se lahko podvaja in je bil pridobljen z uporabo sodobne biotehnologije,
(j) število ali količina živih spremenjenih organizmov, ki bodo preneseni,
(k) prejšnje in zadnje poročilo o izdelani oceni tveganja, skladno s prilogo III,
(l) predlagane metode za varno shranjevanje, prevoz in uporabo živih spremenjenih organizmov ter ravnanje z njimi skupaj s pakiranjem, označevanjem, dokumentiranjem, odstranjevanjem in postopki za ravnanje v posebnih razmerah, če je to primerno,
(m) s predpisi urejen status živega spremenjenega organizma v državi izvoznici (na primer ali je v državi izvoznici prepovedan, ali zanj veljajo druge omejitve, ali je bilo njegovo sproščanje odobreno) in če je v državi izvoznici ta organizem prepovedan, razlog ali razloge za prepoved,
(n) izid in namen obvestil izvoznika drugim državam o živem spremenjenem organizmu, ki bo prenesen,
(o) izjava, da so zgoraj navedene informacije točne.
Priloga II
INFORMACIJE O ŽIVIH SPREMENJENIH ORGANIZMIH, NAMENJENIH ZA NEPOSREDNO UPORABO KOT HRANA ALI KRMA ALI PA ZA PREDELAVO, KI SO POTREBNE SKLADNO Z 11. ČLENOM
(a) ime in drugi podatki, potrebni za navezavo stikov, o prosilcu za odločitev o domači uporabi,
(b) ime in drugi podatki, potrebni za navezavo stikov, o organu, pristojnem za odločitev,
(c) ime in identiteta živega spremenjenega organizma,
(d) opis genske spremembe, uporabljene tehnike in tako nastalih značilnosti živega spremenjenega organizma,
(e) identifikacijska oznaka živega spremenjenega organizma,
(f) sistematska uvrstitev in domače ime prejemnega ali starševskih organizmov, kraj, kjer so bili nabrani ali pridobljeni, in njihove značilnosti, povezane z biološko varnostjo,
(g) središča izvora in središča genske raznovrstnosti, če so znana, prejemnega organizma in/ali starševskih organizmov in opis habitatov, v katerih bi organizmi lahko obstali ali se razmnoževali,
(h) sistematska uvrstitev in domače ime organizma ali organizmov dajalcev, kraj, kjer so bili nabrani ali pridobljeni, in njihove značilnosti, povezane z biološko varnostjo,
(i) odobreni načini uporabe živih spremenjenih organizmov,
(j) poročilo o izdelani oceni tveganja, skladno s prilogo III,
(k) predlagane metode za varno shranjevanje, prevoz in uporabo živih spremenjenih organizmov ter ravnanje z njimi skupaj s pakiranjem, označevanjem, dokumentiranjem, odstranjevanjem in postopki za ravnanje v posebnih razmerah, če je to primerno.
Priloga III
OCENA TVEGANJA
Cilj
1. Po tem protokolu je cilj izdelave ocene tveganja na podlagi analize opredeliti in ovrednotiti možne škodljive vplive živih spremenjenih organizmov na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti v okolju, ki bo verjetno prejelo te organizme, pri čemer je treba upoštevati tveganje za zdravje ljudi.
Uporaba ocene tveganja
2. Oceno tveganja med drugim uporabljajo pristojni organi za odločanje o živih spremenjenih organizmih na podlagi prejetih informacij.
Splošna načela
3. Ocena tveganja mora biti izdelana na znanstveno dobro premišljen in pregleden način, pri čemer se lahko upoštevajo strokovni nasveti ustreznih mednarodnih organizacij in smernice, ki so jih te organizacije pripravile.
4. Pomanjkanje znanstvenih dognanj ali nesoglasje znanstvenikov ne kaže nujno določene ravni tveganja, odsotnosti tveganja ali sprejemljivega tveganja.
5. Tveganja, povezana z živimi spremenjenimi organizmi ali izdelki iz njih (predelani material, ki izvira iz živih spremenjenih organizmov), ki vsebujejo zaznavne nove kombinacije genskega materiala, ki se lahko podvaja in je bil pridobljen z uporabo sodobne biotehnologije, je treba obravnavati z vidika tveganj, ki jih predstavljajo nespremenjeni prejemni ali starševski organizmi v okolju, ki bo verjetno prejelo spremenjene organizme.
6. Ocena tveganja se izdela za vsak primer posebej. Potrebne informacije se lahko od primera do primera razlikujejo v naravi in podrobnostih, odvisno od posameznega živega spremenjenega organizma, namena njegove uporabe in okolja, ki bo verjetno prejelo tak organizem.
Metodologija
7. Na eni strani postopek izdelave ocene tveganja lahko vzbudi potrebo po nadaljnjih informacijah o posebnih temah, lahko pa se izkaže, da v nekaterih primerih informacije o drugih temah niso pomembne.
8. Da bi izdelava ocene tveganja izpolnila svoje cilje, po potrebi vključuje te stopnje:
(a) določitev kakršnih koli novih genotipskih in fenotipskih značilnosti, povezanih z živim spremenjenim organizmom, ki bi lahko škodljivo vplivale na biološko raznovrstnost v okolju, ki bo verjetno prejelo take organizme, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi;
(b) ovrednotenje verjetnosti nastanka takih škodljivih vplivov ob upoštevanju ravni in vrste izpostavljenosti okolja, ki bo verjetno prejelo živ spremenjen organizem, temu organizmu;
(c) ovrednotenje posledic, če taki škodljivi vplivi res nastanejo;
(d) ovrednotenje celotnega tveganja, ki ga predstavlja živ spremenjen organizem, temelječe na presoji tveganja in posledic nastanka opredeljenih škodljivih vplivov;
(e) priporočilo o tem, ali so tveganja sprejemljiva ali obvladljiva, skupaj z opredelitvijo strategij za obvladovanje teh tveganj, kadar je to potrebno;
(f) če ni mogoče zanesljivo določiti ravni tveganja, se lahko zahtevajo dodatne informacije o posebnih vprašanjih v zvezi z zadevo ali pa se izvedejo ustrezne strategije obvladovanja tveganja in/ali se spremlja in nadzoruje živ spremenjen organizem v prejemnem okolju.
Dejstva, ki jih je treba upoštevati
9. Pri oceni tveganja se, odvisno od primera, upoštevajo ustrezni tehnični in znanstveni podatki o značilnostih teh dejavnikov:
(a) prejemni ali starševski organizmi. Biološke značilnosti prejemnega ali starševskih organizmov skupaj z informacijami o sistematski uvrstitvi, domačem imenu, izvoru, središčih izvora in središčih genske raznovrstnosti, če so ta znana, in opisom habitata, v katerem bi organizmi lahko obstali ali se razmnoževali;
(b) organizem ali organizmi dajalci. Sistematska uvrstitev in domače ime, vir in ustrezne biološke značilnosti organizmov dajalcev;
(c) vektor. Značilnosti vektorja z njegovo identiteto vred, če je znana, njegovim virom ali izvorom in spektrom gostiteljev;
(d) vnesen material in/ali značilnosti spremembe. Genske značilnosti vnesene nukleinske kisline in funkcija, ki jo določa, in/ali značilnosti vnesene spremembe;
(e) živ spremenjen organizem. Identiteta živega spremenjenega organizma in razlike med biološkimi značilnostmi živega spremenjenega organizma in značilnostmi prejemnega ali starševskih organizmov;
(f) odkrivanje in prepoznavanje živega spremenjenega organizma. Predlagane metode za odkrivanje in prepoznavanje ter njihova posebnost, občutljivost in zanesljivost;
(g) informacije v zvezi z namenom uporabe. Informacije v zvezi z namenom uporabe živega spremenjenega organizma skupaj z novo ali spremenjeno uporabo v primerjavi s prejemnim ali starševskimi organizmi;
(h) prejemno okolje. Informacije o lokacijskih, geografskih, podnebnih in ekoloških značilnostih skupaj z ustreznimi informacijami o biološki raznovrstnosti in središčih izvora okolja, ki bo verjetno prejelo spremenjeni organizem.
3. člen
Za izvajanje protokola skrbi Ministrstvo za okolje in prostor.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 802-06/02-9/1
Ljubljana, dne 27. septembra 2002
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor
| Zadnja sprememba: 03/21/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |