Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
EVIDENČNI PODATKI
Z A K O N
O RATIFIKACIJI DUNAJSKE KONVENCIJE O NASLEDSTVU DRŽAV
GLEDE DRŽAVNEGA PREMOŽENJA, ARHIVOV IN DOLGOV (MDKND)
1. člen
Ratificira se Dunajska konvencija o nasledstvu držav glede državnega premoženja, arhivov in dolgov, sestavljena na Dunaju 8. aprila 1983.
2. člen
Konvencija se v izvirniku v angleškem in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:
DUNAJSKA KONVENCIJA
O NASLEDSTVU DRŽAV GLEDE DRŽAVNEGA PREMOŽENJA, ARHIVOV IN DOLGOV
Sestavljena na Dunaju 8. aprila 1983.
Države pogodbenice te konvencije so se
glede na velike spremembe v mednarodni skupnosti, ki jih je povzročila dekolonizacija,
in glede na to, da lahko tudi drugi dejavniki v prihodnje privedejo do primerov nasledstva držav,
v prepričanju, da sta v takih razmerah potrebna kodifikacija in progresivni razvoj pravil o nasledstvu držav glede državnega premoženja, arhivov in dolgov, da se zagotovi večja pravna varnost v mednarodnih odnosih,
ob ugotovitvi, da so načela svobodnega pristanka, dobre vere in pacta sunt servanda splošno priznana,
ob poudarjanju pomena kodifikacije in progresivnega razvoja mednarodnega prava, kar je v interesu celotne mednarodne skupnosti in posebnega pomena za krepitev miru in mednarodnega sodelovanja,
v veri, da so vprašanja nasledstva držav glede državnega premoženja, arhivov in dolgov posebnega pomena za vse države,
ob upoštevanju načel mednarodnega prava iz Ustanovne listine Združenih narodov, kot so načela enakih pravic in samoodločbe narodov, suverene enakosti in neodvisnosti vseh držav, nevmešavanja v notranje zadeve držav, prepovedi grožnje s silo ali uporabe sile, splošnega spoštovanja in upoštevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse,
ob sklicevanju na to, da Ustanovna listina Združenih narodov zahteva spoštovanje ozemeljske celovitosti in politične neodvisnosti vsake države,
ob upoštevanju določb Dunajske konvencije o pogodbenem pravu iz leta 1969 in Dunajske konvencije o nasledstvu držav glede pogodb iz leta 1978,
ob potrditvi, da se zadeve, ki niso urejene s to konvencijo, še naprej urejajo na podlagi pravil in načel splošnega mednarodnega prava,
sporazumele:
I. DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Področje uporabe te konvencije
Ta konvencija se uporablja za nasledstvo držav glede državnega premoženja, arhivov in dolgov.
2. člen
Uporaba izrazov
1. V tej konvenciji:
a) »nasledstvo držav« pomeni, da ena država nadomesti drugo v odgovornosti za mednarodne odnose ozemlja;
b) »država predhodnica« pomeni državo, ki jo je ob nasledstvu držav nadomestila druga država;
c) »država naslednica« pomeni državo, ki je ob nasledstvu držav nadomestila drugo državo;
d) »datum nasledstva držav« pomeni datum, ko je država naslednica nadomestila državo predhodnico v odgovornosti za mednarodne odnose ozemlja, na katero se nanaša nasledstvo držav;
e) »nova neodvisna država« pomeni državo naslednico, katere ozemlje je bilo neposredno pred datumom nasledstva držav odvisno ozemlje, za katerega mednarodne odnose je bila odgovorna država predhodnica;
f) »tretja država« pomeni vsako državo, razen države predhodnice ali države naslednice.
2. Glede uporabe izrazov v tej konvenciji določbe prvega odstavka ne vplivajo na uporabo izrazov ali pomenov, ki jih morda imajo v notranjem pravu katere koli države.3. člen
Primeri nasledstva držav, ki so vključeni v to konvencijo
Ta konvencija se uporablja le za nasledstvo držav, ki je nastalo v skladu z mednarodnim pravom in še zlasti z načeli mednarodnega prava iz Ustanovne listine Združenih narodov.
4. člen
Časovna uporaba te konvencije
1. Brez vpliva na uporabo katerega koli pravila iz te konvencije, ki bi ne glede na konvencijo veljalo za nasledstvo držav po mednarodnem pravu, se, če ni drugače dogovorjeno, konvencija uporablja le za nasledstvo držav, ki je nastalo po začetku njene veljavnosti.
2. Država naslednica lahko takrat, ko izrazi soglasje, da jo ta konvencija zavezuje, ali kadar koli pozneje izjavi, da bo glede kake druge pogodbene države ali države pogodbenice te konvencije, ki izjavi, da sprejema izjavo države naslednice, uporabljala določbe te konvencije za svoje nasledstvo držav, ki je nastalo pred začetkom veljavnosti te konvencije. Po začetku veljavnosti te konvencije ali po dani izjavi o njenem sprejetju, kar od tega je poznejše, se med državami, ki so dale take izjave, za nasledstvo držav uporabljajo določbe te konvencije od dneva nasledstva dalje.
3. Država naslednica lahko takrat, ko podpiše to konvencijo ali izrazi soglasje, da jo konvencija zavezuje, izjavi, da bo za svoje nasledstvo držav, ki je nastalo pred začetkom veljavnosti te konvencije, glede katere koli druge države podpisnice ali pogodbene države, ki izjavi, da sprejema izjavo države naslednice, začasno uporabljala določbe konvencije; po dani izjavi o sprejetju se od datuma nasledstva te določbe začasno uporabljajo za nasledstvo med tema državama.
4. Vsaka izjava, dana v skladu z drugim ali s tretjim odstavkom, mora biti vsebovana v pisnem uradnem obvestilu, poslanem depozitarju, ki pogodbenice in države, ki imajo pravico postati pogodbenice te konvencije, obvesti o prejemu takega uradnega obvestila in o njegovih pogojih.
5. člen
Nasledstvo glede drugih zadev
Za nobeno določbo v tej konvenciji se ne šteje, da kakor koli vnaprej določa rešitev katerega koli vprašanja v zvezi z nasledstvom držav za zadeve, ki niso določene v tej konvenciji.
6. člen
Pravice in obveznosti fizičnih ali pravnih oseb
Za nobeno določbo v tej konvenciji se ne šteje, da kakor koli vnaprej določa rešitev katerega koli vprašanja v zvezi s pravicami in obveznostmi fizičnih ali pravnih oseb.
II. DEL
DRŽAVNO PREMOŽENJE
1. RAZDELEK – UVOD
7. člen
Področje uporabe tega dela
Členi tega dela se uporabljajo za nasledstvo držav glede državnega premoženja države predhodnice.
8. člen
Državno premoženje
V členih tega dela pomeni izraz »državno premoženje države predhodnice« premoženje, pravice in pravne koristi, ki so bili na dan nasledstva držav v skladu z notranjim pravom države predhodnice v njeni lasti.
9. člen
Učinki prehoda državnega premoženja
Prehod državnega premoženja države predhodnice povzroči, da ugasnejo pravice te države, država naslednica pa pridobi pravice do državnega premoženja, ki nanjo preide ob upoštevanju določb členov tega dela.
10. člen
Datum prehoda državnega premoženja
Če se zadevne države ne dogovorijo drugače ali če ustrezno mednarodno telo ne odloči drugače, se za datum prehoda državnega premoženja države predhodnice šteje datum nasledstva držav.
11. člen
Prehod državnega premoženja brez nadomestila
Ob upoštevanju določb členov tega dela in če se zadevne države ne dogovorijo drugače ali če ustrezno mednarodno telo ne odloči drugače, državno premoženje države predhodnice preide na državo naslednico brez nadomestila.
12. člen
Neučinkovanje nasledstva držav na premoženje tretje države
Nasledstvo držav kot tako ne vpliva na premoženje, pravice in pravne koristi, ki so na dan nasledstva držav na ozemlju države predhodnice in ki so v skladu z notranjim pravom države predhodnice na tisti dan v lasti tretje države.
13. člen
Ohranjanje in varnost državnega premoženja
Za izvajanje določb členov tega dela država predhodnica ukrene vse, da prepreči poškodovanje ali uničenje državnega premoženja, ki v skladu s temi določbami preide na državo naslednico.
2. RAZDELEK - DOLOČBE O POSEBNIH VRSTAH NASLEDSTVA DRŽAV
14. člen
Prenos dela državnega ozemlja
1. Če neka država del svojega ozemlja prenese na drugo državo, je treba prehod državnega premoženja države predhodnice na državo naslednico urediti s sporazumom med njima.
2. Če takega sporazuma ni:
a) preide nepremično državno premoženje države predhodnice, ki je na ozemlju, na katero se nanaša nasledstvo držav, na državo naslednico;
b) preide premično državno premoženje države predhodnice, povezano z njeno dejavnostjo v zvezi z ozemljem, na katero se nanaša nasledstvo držav, na državo naslednico.
15. člen
Nova neodvisna država
1. Kadar je država naslednica na novo nastala neodvisna država:
a) preide nepremično državno premoženje države predhodnice, ki je na ozemlju, na katero se nanaša nasledstvo držav, na državo naslednico;
b) preide nepremično premoženje, ki je pripadalo ozemlju, na katero se nanaša nasledstvo držav, pa ni na tem ozemlju in je postalo državno premoženje države predhodnice v obdobju odvisnosti, na državo naslednico;
c) preide nepremično državno premoženje države predhodnice, ki ni omenjeno v pododstavku b) in ni na ozemlju, na katero se nanaša nasledstvo držav, pa je k njegovemu ustvarjanju prispevalo odvisno ozemlje, na državo naslednico sorazmerno s prispevkom tega odvisnega ozemlja;
d) preide premično državno premoženje države predhodnice, povezano z njeno dejavnostjo v zvezi z ozemljem, na katero se nanaša nasledstvo držav, na državo naslednico;
e) preide premično premoženje, ki je pripadalo ozemlju, na katero se nanaša nasledstvo držav, in je med obdobjem odvisnosti postalo državno premoženje države predhodnice, na državo naslednico;
f) preide premično državno premoženje države predhodnice, ki ni omenjeno v pododstavkih d) in e), pa je k njegovemu ustvarjanju prispevalo odvisno ozemlje, na državo naslednico sorazmerno s prispevkom odvisnega ozemlja.
2. Kadar nova neodvisna država nastane iz dveh ali več odvisnih ozemelj, se prehod državnega premoženja države predhodnice ali držav predhodnic na novo neodvisno državo določi v skladu z določbami prvega odstavka.
3. Kadar odvisno ozemlje postane del ozemlja države, ki ni država, ki je bila odgovorna za njegove mednarodne odnose, se prehod državnega premoženja države predhodnice na državo naslednico določi v skladu z določbami prvega odstavka.
4. Sporazumi, sklenjeni med državo predhodnico in novo neodvisno državo, da se določi nasledstvo državnega premoženja države predhodnice drugače kot z uporabo prvega do tretjega odstavka, ne smejo kršiti načela trajne suverenosti vsakega naroda nad njegovim bogastvom in naravnimi viri.
16. člen
Združitev držav
Kadar se dve ali več držav združi in tako ustanovi eno državo naslednico, preide državno premoženje držav predhodnic na to državo naslednico.
17. člen
Ločitev dela ali delov ozemlja države
1. Kadar se del ali deli ozemlja kake države od nje ločijo in ustanovijo državo naslednico in če se država predhodnica in država naslednica ne dogovorita drugače:
a) preide nepremično državno premoženje države predhodnice, ki je na ozemlju, na katero se nanaša nasledstvo držav, na državo naslednico;
b) preide premično državno premoženje države predhodnice, povezano z dejavnostjo države predhodnice glede ozemlja, na katero se nanaša nasledstvo držav, na državo naslednico;
c) preide premično državno premoženje države predhodnice, ki ni omenjeno v pododstavku b), na državo naslednico v pravičnem deležu.
2. Prvi odstavek se uporablja, kadar se del ozemlja kake države od nje loči in združi z drugo državo.
3. Določbe prvega in drugega odstavka ne vplivajo na katero koli vprašanje pravičnega nadomestila, ki se zaradi nasledstva držav lahko pojavi med državo predhodnico in državo naslednico.
18. člen
Razpad države
1. Kadar država razpade in preneha obstajati, deli ozemlja države predhodnice pa ustanovijo dve ali več držav naslednic in če se te države naslednice ne dogovorijo drugače:
a) preide nepremično državno premoženje države predhodnice na državo naslednico, na katere ozemlju je;
b) preide nepremično državno premoženje države predhodnice, ki ni na njenem ozemlju, na države naslednice v pravičnih deležih;
c) preide premično državno premoženje države predhodnice, povezano z dejavnostjo države predhodnice glede ozemelj, na katera se nanaša nasledstvo držav, na državo naslednico;
d) preide premično državno premoženje države predhodnice, ki ni omenjeno v pododstavku c), na države naslednice v pravičnih deležih.
2. Določbe prvega odstavka ne vplivajo na katero koli vprašanje pravičnega nadomestila, ki se zaradi nasledstva držav lahko pojavi med državami naslednicami.
III. DEL
DRŽAVNI ARHIVI
1. RAZDELEK – UVOD
19. člen
Obseg tega dela
Členi tega dela se uporabljajo za nasledstvo držav glede državnih arhivov države predhodnice.
20. člen
Državni arhivi
V členih tega dela izraz »državni arhivi države predhodnice« pomeni vse dokumente katerega koli datuma in vrste, ki jih je pri opravljanju svojih nalog izdelala ali prejela država predhodnica in ki so na dan nasledstva držav pripadali državi predhodnici v skladu z njenim notranjim pravom in jih je neposredno ali pod svojim nadzorom hranila kot arhiv za kakršen koli namen.
21. člen
Učinki prehoda državnih arhivov
S prehodom državnih arhivov države predhodnice ugasnejo pravice te države, država naslednica pa pridobi pravice do državnih arhivov, ki nanjo preidejo ob upoštevanju določb členov tega dela.
22. člen
Datum prehoda državnih arhivov
Če se zadevne države ne dogovorijo drugače ali če ustrezno mednarodno telo ne odloči drugače, je datum prehoda državnih arhivov države predhodnice datum nasledstva držav.
23. člen
Prehod državnih arhivov brez nadomestila
Ob upoštevanju določb členov tega dela in če se zadevne države ne dogovorijo drugače ali če ustrezno mednarodno telo ne odloči drugače, preidejo državni arhivi države predhodnice na državo naslednico brez nadomestila.
24. člen
Neučinkovanje nasledstva držav na arhive tretje države
Nasledstvo držav kot tako ne vpliva na arhive, ki so na dan nasledstva držav na ozemlju države predhodnice in so v skladu z notranjim pravom države predhodnice takrat v lasti tretje države.
25. člen
Ohranitev celovitosti skupin državnih arhivov
Za nobeno določbo tega dela se ne šteje, da kakor koli vnaprej določa rešitev katerega koli vprašanja, ki se lahko pojavi zaradi ohranitve celovitosti skupin državnih arhivov države predhodnice.
26. člen
Ohranjanje in varnost državnih arhivov
Za izvajanje določb členov tega dela država predhodnica ukrene vse, da prepreči poškodovanje ali uničenje državnih arhivov, ki v skladu s temi določbami preidejo na državo naslednico.
2. RAZDELEK – DOLOČBE O POSEBNIH VRSTAH NASLEDSTVA DRŽAV
27. člen
Prenos dela ozemlja države
1. Kadar neka država prenese del svojega ozemlja na drugo državo, se prehod državnih arhivov države predhodnice na državo naslednico uredi s sporazumom med njima.
2. Če takega sporazuma ni:
a) preide del državnih arhivov države predhodnice, ki bi moral biti zaradi normalnega upravljanja ozemlja, na katero se nanaša nasledstvo držav, na voljo državi, na katero se prenese to ozemlje, na državo naslednico;
b) razen dela iz pododstavka a) preide del državnih arhivov države predhodnice, ki se izključno ali predvsem nanaša na ozemlje, na katero se nanaša nasledstvo držav, na državo naslednico.
3. Država predhodnica priskrbi državi naslednici iz svojih državnih arhivov najboljše razpoložljive dokaze, ki se nanašajo na pravico do ozemlja, ki je preneseno, ali na njegove meje, ali pa dokaze, potrebne za pojasnitev pomena dokumentov državnih arhivov države predhodnice, ki preidejo na državo naslednico v skladu z drugimi določbami tega člena.
4. Država predhodnica da državi naslednici na njeno zahtevo in na njene stroške na voljo ustrezne kopije svojih državnih arhivov, povezanih s pravnimi koristmi prenesenega ozemlja.
5. Država naslednica da državi predhodnici na njeno zahtevo in na njene stroške na voljo ustrezne kopije državnih arhivov države predhodnice, ki so prešli na državo naslednico v skladu s prvim ali drugim odstavkom.
28. člen
Nova neodvisna država
1. Kadar je država naslednica na novo nastala neodvisna država:
a) preidejo arhivi, ki so pripadali ozemlju, na katero se nanaša nasledstvo držav, in so v obdobju odvisnosti postali državni arhivi države predhodnice, na novo neodvisno državo;
b) preide del državnih arhivov države predhodnice, ki bi moral biti na tem ozemlju zaradi normalnega upravljanja ozemlja, na katero se nanaša nasledstvo držav, na novo neodvisno državo;
c) razen delov iz pododstavkov a) in b) preide del državnih arhivov države predhodnice, ki se izključno ali predvsem nanaša na ozemlje, na katero se nanaša nasledstvo držav, na novo neodvisno državo.
2. O prenosu ali ustreznih kopijah delov državnih arhivov države predhodnice, razen tistih iz prvega odstavka, ki so pomembni za ozemlje, na katero se nanaša nasledstvo držav, se odloči s sporazumom med državo predhodnico in novo neodvisno državo, tako da lahko vsaka država ta del državnih arhivov države predhodnice v čim večji meri in pravično uporablja.
3. Država predhodnica priskrbi novi neodvisni državi iz svojih državnih arhivov najboljše razpoložljive dokaze, ki se nanašajo na pravico do ozemlja nove neodvisne države ali njene meje ali so potrebni za pojasnitev pomena dokumentov državnih arhivov države predhodnice, ki preidejo na novo neodvisno državo v skladu z drugimi določbami tega člena.
4. Država predhodnica sodeluje z državo naslednico v prizadevanjih za ponovno pridobitev arhivov, ki so pripadali ozemlju, na katero se nanaša nasledstvo držav, in ki v obdobju odvisnosti vsi niso bili samo na enem mestu.
5. Prvi do četrti odstavek se uporabljajo takrat, kadar je nova neodvisna država nastala iz dveh ali več odvisnih ozemelj.
6. Prvi do četrti odstavek se uporabljajo takrat, kadar odvisno ozemlje postane del ozemlja neke druge države, ne pa države, ki je bila odgovorna za njegove mednarodne odnose.
7. Sporazumi, sklenjeni med državo predhodnico in novo neodvisno državo, v zvezi z državnimi arhivi države predhodnice, ne smejo kršiti pravice narodov teh držav do razvoja, informacij o njihovi zgodovini in do njihove kulturne dediščine.
29. člen
Združitev držav
Kadar se dve ali več držav združi in tako ustanovi eno državo naslednico, preidejo državni arhivi držav predhodnic na državo naslednico.
30. člen
Ločitev dela ali delov ozemlja države
1. Kadar se del ali deli ozemlja neke države od nje ločijo in ustanovijo državo in če se država predhodnica in država naslednica ne dogovorita drugače:
a) preide del državnih arhivov države predhodnice, ki bi morali biti na tem ozemlju zaradi normalnega upravljanja ozemlja, na katero se nanaša nasledstvo držav, na državo naslednico;
b) preide del državnih arhivov države predhodnice, ki ni omenjen v pododstavku a) in se neposredno nanaša na ozemlje, na katero se nanaša nasledstvo držav, na državo naslednico.
2. Država predhodnica priskrbi državi naslednici iz svojih državnih arhivov najboljše razpoložljive dokaze, ki se nanašajo na pravico do ozemlja države naslednice ali njene meje ali so potrebni za pojasnitev pomena dokumentov državnih arhivov države predhodnice, ki preidejo na državo naslednico v skladu z drugimi določbami tega člena.
3. Sporazumi, sklenjeni med državo predhodnico in državo naslednico, v zvezi z državnimi arhivi države predhodnice, ne smejo kršiti pravice narodov teh držav do razvoja, informacij o njihovi zgodovini in do njihove kulturne dediščine.
4. Država predhodnica in država naslednica si na zahtevo in na stroške ene od njiju ali na podlagi izmenjave dasta na voljo ustrezne kopije iz svojih državnih arhivov, povezane z interesi njunih ozemelj.
5. Določbe prvega do četrtega odstavka se uporabljajo, če se del ozemlja neke države od nje loči in združi z drugo državo.
31. člen
Razpad države
1. Kadar država razpade in preneha obstajati, deli ozemlja države predhodnice pa ustanovijo dve ali več držav naslednic in če se te države naslednice ne dogovorijo drugače:
a) preide del državnih arhivov države predhodnice, ki bi moral biti zaradi normalnega upravljanja ozemlja države naslednice na njenem ozemlju, na državo naslednico;
b) preide del državnih arhivov države predhodnice, ki ni omenjen v pododstavku a) in se neposredno nanaša na ozemlje države naslednice, na to državo.
2. Državni arhivi države predhodnice, razen tistih iz prvega odstavka, preidejo na države naslednice na pravičen način ob upoštevanju vseh pomembnih okoliščin.
3. Vsaka država naslednica priskrbi iz svojega dela državnih arhivov države predhodnice drugi državi naslednici ali državam naslednicam najboljše razpoložljive dokaze, ki se nanašajo na pravico do ozemelj ali meje te druge države naslednice ali držav naslednic ali so potrebni za pojasnitev pomena dokumentov iz državnih arhivov države predhodnice, ki preidejo na to državo ali države v skladu z drugimi določbami tega člena.
4. Sporazumi, sklenjeni med zadevnimi državami naslednicami, v zvezi z državnimi arhivi države predhodnice, ne smejo kršiti pravice narodov teh držav do razvoja, informacij o njihovi zgodovini in do njihove kulturne dediščine.
5. Vsaka država naslednica da vsaki drugi državi naslednici na voljo na njeno zahtevo in na njene stroške ali z izmenjavo ustrezne kopije iz svojega dela državnih arhivov države predhodnice, povezane z interesi ozemlja te druge države naslednice.
IV. DEL
DRŽAVNI DOLGOVI
1. RAZDELEK – UVOD
32. člen
Področje uporabe tega dela
Členi tega dela se uporabljajo za nasledstvo držav glede državnih dolgov.
33. člen
Državni dolg
V členih tega dela izraz »državni dolg« pomeni vsako finančno obveznost države predhodnice, ki v skladu z mednarodnim pravom nastane do druge države, mednarodne organizacije ali katerega koli drugega subjekta mednarodnega prava.
34. člen
Učinki prehoda državnih dolgov
S prehodom državnih dolgov ugasnejo obveznosti države predhodnice, nastanejo pa obveznosti držav naslednic glede državnih dolgov, ki preidejo na državo naslednico ob upoštevanju določb členov tega dela.
35. člen
Datum prehoda državnih dolgov
Če se zadevne države ne dogovorijo drugače ali če ustrezno mednarodno telo ne odloči drugače, je datum prehoda državnih dolgov države predhodnice datum nasledstva držav.
36. člen
Neučinkovanje nasledstva držav na upnike
Nasledstvo držav kot tako ne vpliva na pravice in obveznosti upnikov.
2. RAZDELEK – DOLOČBE O POSEBNIH VRSTAH NASLEDSTVA DRŽAV
37. člen
Prenos dela ozemlja države
1. Kadar neka država prenese del svojega ozemlja na drugo državo, se prehod državnega dolga države predhodnice na državo naslednico uredi s sporazumom med njima.
2. Če takega sporazuma ni, preide državni dolg države predhodnice na državo naslednico v pravičnem deležu, pri čemer se posebej upoštevajo premoženje, pravice in pravne koristi, ki preidejo na državo naslednico v razmerju s tem državnim dolgom.
38. člen
Nova neodvisna država
1. Kadar je država naslednica nova neodvisna država, noben državni dolg države predhodnice ne preide na novo neodvisno državo, razen če ni drugače določeno s sporazumom med njima glede na zvezo med državnim dolgom države predhodnice, povezanim z njeno dejavnostjo na ozemlju, na katero se nanaša nasledstvo držav, ter premoženjem, pravicami in pravnimi koristmi, ki preidejo na novo neodvisno državo.
2. Sporazum iz prvega odstavka ne sme kršiti načela trajne suverenosti vsakega naroda nad njegovim bogastvom in naravnimi viri, prav tako pa njegovo izvajanje ne sme ogrožati temeljnega gospodarskega ravnotežja nove neodvisne države.
39. člen
Združitev držav
Kadar se dve ali več držav združi in tako ustanovi eno državo naslednico, preide državni dolg držav predhodnic na državo naslednico.
40. člen
Ločitev dela ali delov ozemlja države
1. Kadar se del ali deli ozemlja neke države od nje ločijo in ustanovijo novo državo in če se država predhodnica in država naslednica ne sporazumeta drugače, preide državni dolg države predhodnice na državo naslednico v pravičnem deležu, pri čemer se posebej upoštevajo premoženje, pravice in pravne koristi, ki v razmerju s tem državnim dolgom preidejo na državo naslednico.
2. Prvi odstavek se uporablja, kadar se del ozemlja države od nje loči in združi z drugo državo.
41. člen
Razpad države
Kadar država razpade in preneha obstajati, deli ozemlja države predhodnice pa ustanovijo dve ali več držav naslednic in če se države naslednice ne sporazumejo drugače, preide državni dolg države predhodnice na države naslednice v pravičnem deležu, pri čemer se posebej upoštevajo premoženje, pravice in pravne koristi, ki v razmerju s tem državnim dolgom preidejo na države naslednice.
V. DEL
REŠEVANJE SPOROV
42. člen
Posvetovanje in pogajanje
Če pride do spora med dvema ali več pogodbenicami konvencije glede razlage ali uporabe te konvencije, ga na zahtevo ene od njih skušajo rešiti s posvetovanji in pogajanji.
43. člen
Sprava
Če se spor ne reši v šestih mesecih od dneva, ko je bila vložena zahteva iz 42. člena, ga lahko katera koli stran v sporu predloži v spravni postopek, določen v Prilogi k tej konvenciji, tako da predloži zahtevo generalnemu sekretarju Združenih narodov in o tem obvesti drugo stran oziroma druge strani v sporu.
44. člen
Sodno reševanje spora in arbitraža
Vsaka država lahko ob podpisu ali ratifikaciji te konvencije ali pristopu k njej ali kadar koli pozneje z uradnim obvestilom depozitarju izjavi, da se lahko spor, če se ne reši po postopkih iz 42. in 43. člena, s pisno vlogo katere koli strani v sporu predloži v odločanje Meddržavnemu sodišču ali arbitraži pod pogojem, da je tudi druga stran v sporu dala podobno izjavo.
45. člen
Sporazum o reševanju spora
Če pride do spora med dvema ali več državami pogodbenicami te konvencije glede razlage ali uporabe te konvencije, se lahko te države ne glede na 42., 43. in 44. člen dogovorijo, da ga predložijo Meddržavnemu sodišču ali arbitraži ali v kak drug ustrezen postopek za reševanje sporov.
46. člen
Druge veljavne določbe za reševanje sporov
Nobena določba 42. do 45. člena ne vpliva na pravice ali obveznosti pogodbenic te konvencije po katerih koli veljavnih določbah, ki jih zavezujejo glede reševanja sporov.
VI. DEL
KONČNE DOLOČBE
47. člen
Podpis
Ta konvencija je vsem državam na voljo za podpis do 31. decembra 1983 v Zveznem ministrstvu za zunanje zadeve Republike Avstrije, po tem datumu pa do 30. junija 1984 na sedežu Združenih narodov v New Yorku.
48. člen
Ratifikacija
To konvencijo je treba ratificirati. Listine o ratifikaciji se deponirajo pri generalnem sekretarju Združenih narodov.
49. člen
Pristop
Ta konvencija je vsem državam na voljo za pristop. Listine o pristopu se deponirajo pri generalnem sekretarju Združenih narodov.
50. člen
Začetek veljavnosti
1. Ta konvencija začne veljati 30 dni po deponiranju petnajste listine o ratifikaciji ali pristopu.
2. Za vsako državo, ki konvencijo ratificira ali k njej pristopi po deponiranju petnajste listine o ratifikaciji ali pristopu, začne konvencija veljati 30 dni po dnevu, ko je ta država deponirala listino o ratifikaciji ali pristopu.
51. člen
Verodostojna besedila
Izvirnik te konvencije, katere besedila v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku so enako verodostojna, se deponira pri generalnem sekretarju Združenih narodov.
DA BI TO POTRDILI, so podpisani pooblaščenci, ki so jih njihove vlade v ta namen pravilno pooblastile, podpisali to konvencijo.
SESTAVLJENO na Dunaju 8. aprila 1983.
PRILOGA
1. Generalni sekretar Združenih narodov sestavi in vzdržuje seznam konciliatorjev, ki ga sestavljajo usposobljeni pravniki. Zato se vsaka država članica Združenih narodov ali pogodbenica te konvencije povabi, da imenuje dva konciliatorja, in imena na tak način imenovanih oseb sestavljajo seznam. Mandat konciliatorja, vključno s tistim konciliatorjem, ki je imenovan na izpraznjeno mesto, traja pet let in se lahko obnovi. Konciliator, ki mu poteče mandat, še naprej opravlja vse naloge, za katere je bil izbran v skladu s tem odstavkom.
2. Če se v skladu s 43. členom vloži zahteva pri generalnem sekretarju, predloži generalni sekretar spor spravni komisiji, ki se oblikuje takole:
Država ali države, ki so ena stran v sporu, imenujejo:
a) enega konciliatorja, ki ima državljanstvo te države ali ene od teh držav in se lahko izbere s seznama iz prvega odstavka, in
b) enega konciliatorja, ki ni državljan te države ali katere koli od teh držav in se izbere s seznama.
Država ali države, ki so druga stran v sporu, na enak način imenujejo dva konciliatorja. Štirje konciliatorji, ki jih izberejo strani v sporu, morajo biti imenovani v 60 dneh od dneva, ko generalni sekretar prejme zahtevo.
Štirje konciliatorji v 60 dneh po imenovanju zadnjega od njih imenujejo petega s seznama, ki je hkrati tudi predsednik.
Če predsednik ali kateri koli drug konciliator ni bil imenovan v predpisanem roku, ga imenuje generalni sekretar v 60 dneh po poteku tega roka. Predsednika lahko generalni sekretar imenuje s seznama ali izmed članov Komisije za mednarodno pravo. Roke za imenovanje lahko strani v sporu sporazumno podaljšata.
Vsako izpraznjeno mesto se zasede na način, predpisan za prvo imenovanje.
3. Spravna komisija sama odloča o svojem postopku. Komisija lahko s soglasjem strani v sporu povabi katero koli pogodbenico te konvencije, da ustno ali pisno poda svoja stališča. Komisija sprejema odločitve in priporočila z večino glasov petih članov.
4. Komisija lahko opozori strani v sporu na ukrepe, ki lahko prispevajo k mirni rešitvi.
5. Komisija zasliši strani, obravnava zahteve in ugovore in daje stranema predloge za mirno rešitev spora.
6. Komisija predloži poročilo v 12 mesecih po svoji ustanovitvi. Poročilo se deponira pri generalnem sekretarju in pošlje stranema v sporu. Poročilo komisije, vključno z vsemi sklepi iz poročila, ki se nanašajo na dejstva ali na pravna vprašanja, za strani ni zavezujoče in je priporočilo, dano v razmislek stranema v sporu, da bi jima olajšali mirno rešitev spora.
7. Generalni sekretar zagotovi komisiji potrebno pomoč in možnosti za njeno delo. Stroške komisije krijejo Združeni narodi.
3. člen
Za izvajanje konvencije skrbijo resorna ministrstva v katerih pristojnost sodijo zadeve, opredeljene v konvenciji.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 700-01/02-71/1
Ljubljana, dne 21. junija 2002
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor
| Zadnja sprememba: 02/14/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |