Sprejet zakon

Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni

EVIDENČNI PODATKI

Z A K O N

O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O MEDSEBOJNEM PRIZNAVANJU ŽIGOV
ZA ROČNO STRELNO OROŽJE IN POSLOVNIKA S PRILOGAMA I IN II (MKPŽO)

1. člen

Ratificirata se Konvencija o medsebojnem priznavanju žigov za ročno strelno orožje in Poslovnik s prilogama I in II, sestavljena v Bruslju 1. julija 1969.

2. člen

Konvencija se v izvirniku v francoskem jeziku in v prevodu v slovenski jezik glasi:

KONVENCIJA

o medsebojnem priznavanju žigov
za ročno strelno orožje

in

Poslovnik s prilogama I in II

(Bruselj, 1. julij 1969)

KONVENCIJA

O MEDSEBOJNEM PRIZNAVANJU ŽIGOV ZA ROČNO STRELNO OROŽJE

Vlade Zvezne republike Nemčije, Republike Avstrije, Kraljevine Belgije, Republike Čile, Španije, Francoske republike, Italijanske republike in Češkoslovaške socialistične republike

so ugotovile, da konvencija s 15. julija 1914, sklenjena zaradi določitve enotnih pravil za medsebojno priznavanje uradnih žigov za strelno orožje, ne ustreza več zahtevam sodobne tehnike,

zato so se dogovorile o teh določbah:

I. člen

Ustanovi se Stalna mednarodna komisija za preskušanje ročnega strelnega orožja, v nadaljevanju Stalna mednarodna komisija, okrajšano CIP.

Njene naloge so:

1) izbrati aparate, ki se uporabljajo kot standard za merjenje tlaka, kot tudi postopke merjenja, ki jih bodo uradne službe uporabljale za najnatančnejše in najenostavnejše določanje tlaka plinov, ki ga razvijajo navadni in preskusni naboji:

a) pri lovskem, športnem in obrambnem orožju, razen orožja za kopensko, pomorsko in zračno bojevanje; kljub temu lahko pogodbenice v teh primerih uporabljajo izbrane merilne aparate in postopke za vse vrste omenjenega orožja ali le za nekatere;

b) pri vseh drugih prenosnih napravah ter orožju ali aparatih za industrijske ali tehnične namene, ki zgoraj niso navedeni in pri katerih se uporablja polnjenje z eksplozivno snovjo za pogon izstrelka ali raznih drugih mehanskih delcev, ki jih je po mnenju Stalne mednarodne komisije treba preskusiti.

Te aparate imenujemo "standardni aparati";

2) določiti vrsto in način izvedbe uradnih preskusov, ki jih je treba za zagotavljanje popolne varnosti opraviti na orožju ali aparatih, navedenih v točkah a) in b) prvega odstavka.

Te preskuse imenujemo "standardni preskusi";

3) izpopolnjevati, spreminjati ali dopolnjevati standardne merilne aparate ter postopke njihove uporabe kakor tudi standardne preskuse v skladu z napredkom merilne tehnike, izdelave ročnega strelnega orožja ter aparatov za industrijske in tehnične namene kot tudi napredka izdelave streliva zanje;

4) prizadevati si za poenotenje dimenzij ležišča naboja pri strelnem orožju v prodaji kakor tudi načinov pregleda in preskušanja njihovega streliva;

5) pregledati zakone in predpise o uradnih preskusih ročnega strelnega orožja, ki so jih sprejele vlade pogodbenice, zaradi preverjanja njihove skladnosti z določbami, sprejetimi na podlagi drugega odstavka;

6) izjaviti, v katerih državah pogodbenicah izvajanje preskusov ustreza standardnim preskusom po drugem odstavku, in objavljati seznam vzorcev vseh žigov v uporabi v preskuševalnicah teh držav danes kot tudi od podpisa konvencije z dne 15. julija 1914;

7) umakniti izjavo, ki jo predvideva šesti odstavek, in spremeniti seznam, takoj ko pogoji iz šestega odstavka niso več izpolnjeni.

II. člen

Žigi uradnih preskuševalnic vsake pogodbenice se priznavajo na ozemlju drugih pogodbenic, če so bili navedeni v izjavi, ki jo predvideva šesti odstavek I. člena.

III. člen

Sestavo in pristojnosti Stalne mednarodne komisije določa poslovnik, priložen tej konvenciji. Poslovnik je sestavni del konvencije.

IV. člen

Kadar obstaja dvom ali so razlike pri razlagi ali izvajanju posamezne točke tehnične narave, določene s sklepom Stalne mednarodne komisije, sprejetim na podlagi I. člena te konvencije in 5. člena poslovnika, mora zainteresirana vlada pridobiti mnenje Stalne mednarodne komisije.

V. člen

Ta konvencija je na voljo za podpis od 1. julija 1969.

VI. člen

1) Vsaka vlada podpisnica uradno obvesti Vlado Kraljevine Belgije, da so izpolnjene ustavne zahteve, potrebne za začetek veljavnosti te konvencije.

2) Ta konvencija začne veljati trideseti dan po prejemu tretjega takega uradnega obvestila.

3) Za preostale vlade podpisnice začne ta konvencija veljati trideseti dan po tem, ko Vlada Kraljevine Belgije prejme uradno obvestilo iz prvega odstavka.

VII. člen

1) Po začetku veljavnosti te konvencije lahko k njej pristopi vsaka vlada, ki je ni podpisala, tako da po diplomatski poti pošlje Vladi Kraljevine Belgije prošnjo za pristop skupaj s pravilnikom preskuševalnice, veljavnim na njenem ozemlju.

Vlada Kraljevine Belgije pošlje prošnjo in priloženi pravilnik vsem vladam pogodbenicam. Pristop začne veljati, ko vse vlade pogodbenice izrazijo svoje soglasje. Če katera izmed vlad pogodbenic po preteku enega leta od dne, ko je Vlada Kraljevine Belgije uradno obvestila pogodbenice o prejemu prošnje, ne odgovori, se to šteje za odobritev.

2) Vlada Kraljevine Belgije obvesti vse vlade pogodbenice in sekretarja CIP o datumu začetka veljavnosti vsakega novega pristopa.

VIII. člen

1) Vsaka pogodbenica lahko odpove to konvencijo šele po preteku treh let od njenega začetka veljavnosti zanjo. O odpovedi je treba uradno obvestiti Vlado Kraljevine Belgije, veljati pa začne leto dni po prejemu uradnega obvestila.

2) Odpoved posamezne pogodbenice velja samo zanjo.

IX. člen

Vlada Kraljevine Belgije uradno obvesti vse vlade podpisnice in vlade, ki so pristopile h konvenciji, o datumu prejema uradnih obvestil, ki jih predvidevajo prvi in tretji odstavek VI. člena, VII. člen ter prvi odstavek VIII. člena.

X. člen

Dokler ne začnejo veljati sklepi Stalne mednarodne komisije, ki jih predvideva prvi odstavek 5. člena njenega poslovnika, se uporabljajo standardni aparati za merjenje tlaka in standardni preskusi, opisani v Prilogi I poslovnika Stalne mednarodne komisije, kakor tudi predpisi o minimalnih dimenzijah ležišča naboja standardnih aparatov za merjenje tlaka, ki so navedeni v Prilogi II poslovnika.

XI. člen

Ta konvencija nadomešča Konvencijo o določitvi enotnih pravil za medsebojno priznavanje uradnih žigov za strelno orožje ter njeni prilogi I in II, podpisane v Bruslju 15. julija 1914.

Sestavljeno v Bruslju 1. julija 1969 v francoskem jeziku v enem samem izvirniku, ki bo shranjen v arhivu Vlade Kraljevine Belgije, ki bo poslala overjene kopije vsem vladam podpisnicam in vladam, ki so pristopile k njim.

Da bi to potrdili, so spodaj podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo.

P O S L O V N I K
STALNE MEDNARODNE KOMISIJE (CIP) S PRILOGAMA I IN II

1. člen

Stalno mednarodno komisijo za preskušanje ročnega strelnega orožja sestavljajo delegati pogodbenic. Vsaka pogodbenica ima en glas ne glede na število svojih delegatov.

2. člen

1. Na koncu vsakega zasedanja Stalna mednarodna komisija izvoli predsednika naslednjega zasedanja med delegati države, na katere ozemlju bo to zasedanje potekalo.

2. Če komisija presodi, da je za izvajanje I. člena konvencije koristno nenehno opravljati določene raziskave in poskuse, se lahko v za to izbranem kraju sestaja kot komisija ali kot podkomisija. Predsednik v soglasju z delegacijami odloča o sestavi, ciljih in delu podkomisij. Podkomisije med svojimi člani izvolijo predsednika in sekretarja, ki v imenu podkomisije sestavlja poročila.

3. člen

Stalni urad, ki ga vodi direktor, ki ga v soglasju s pogodbenicami imenuje Kraljevina Belgija, mora zagotavljati:

1) tajništvo Stalne mednarodne komisije v času zasedanj;

2) korespondenco, administracijo in arhiviranje v obdobju med dvema zasedanjema; v ta namen zbira spise, tehnične dokumente in publikacije, hrani odtise uradno priznanih žigov, ureja, prevaja in pogodbenicam sporoča vse vrste podatkov o preskušanju ročnega strelnega orožja ter aparatov za industrijske in tehnične namene kakor tudi o načinih pregleda in preskušanja streliva zanje, ne le za pogodbenice, temveč tudi za vse druge države.

Sedež Stalnega urada je v Belgiji.

4. člen

1. Sejo Stalne mednarodne komisije skliče Stalni urad. Sklicana je lahko na zahtevo ene od delegacij pogodbenic, mora pa biti sklicana, če to zahtevata vsaj dve delegaciji pogodbenic.

2. V ta namen vsaka pogodbenica obvesti Vlado Kraljevine Belgije o vsaki spremembi seznama svojih delegatov, ta pa to sporoči Uradu. Pri obravnavanju določenih konkretnih vprašanj na strokovnih sestankih podkomisij lahko kot svetovalci sodelujejo strokovnjaki.

3. S soglasjem vseh pogodbenic je na zasedanja Stalne mednarodne komisije lahko prisoten en opazovalec iz vsake države, ki ni podpisnica, če ga je uradno imenovala njegova vlada.

Če vlada po tem, ko jo je opazovalec zastopal na treh zaporednih zasedanjih, ne zaprosi za pristop h Konvenciji, se ji ne dovoli več, da bi bila zastopana na naslednjih zasedanjih.

4. Na zahtevo predsednika podkomisije in s soglasjem vseh njenih članov so lahko kot svetovalci povabljeni strokovnjaki iz držav, ki niso podpisnice, na strokovne seje podkomisij k obravnavanju določenih konkretnih vprašanj.

5. člen

1. Pogodbenice pooblaščajo Stalno mednarodno komisijo, da sprejme vse potrebne sklepe, ki se nanašajo na cilje, opredeljene v I. členu konvencije.

2. Stalni urad prek Vlade Kraljevine Belgije pogodbenicam pošlje sklepe, ki jih sprejme Stalna mednarodna komisija, zlasti skice in načrte standardnih aparatov za merjenje tlaka, razpredelnice s standardnimi dimenzijami ležišč nabojev in tulcev kakor tudi opise vrst znakov mednarodno priznanih žigov. Komisija stalno skrbi, da se ta dokumentacija sproti dopolnjuje.

6. člen

Da bi zagotovile izvajanje predhodnih določb, pogodbenice po diplomatski poti pošiljajo zakone, odločbe in navodila v zvezi s preskušanjem ročnega strelnega orožja ter vse druge z njim povezane dokumente, ki jih urad od njih zahteva, Vladi Kraljevine Belgije, ki jih pošlje Stalnemu uradu.

7. člen

1. Sklepi Stalne mednarodne komisije se sprejemajo ali z glasovanjem na samem zasedanju ali pisno.

2. Sklepi se sprejemajo z navadno večino navzočih ali zastopanih delegacij, če znaša število oddanih glasov najmanj 2/3 od skupnega števila vlad članic Stalne mednarodne komisije.

Če se kdo vzdrži glasovanja ali odda prazno ali neveljavno glasovnico, se to ne šteje kot oddan glas.

Pri enakem številu glasov za in proti je odločilen glas predsednika.

3. Ko gre za priznavanje žigov posamezne pogodbenice, ta nima pravice glasovati.

4. Če se pogodbenica zasedanja ne more udeležiti, lahko pooblasti drugo pogodbenico, da jo zastopa, pri čemer sme dobiti vsaka vlada samo eno pooblastilo.

5. Pri pisnem glasovanju imajo delegacije za odgovor na voljo šest mesecev, o tem roku so uradno obveščene s pismom s povratnico, ki jim ga pošlje direktor Stalnega urada. Rok začne teči z dnem prejema uradnega obvestila o določitvi roka.

Če odgovor ne dospe v tem roku, se šteje, da se je pogodbenica vzdržala glasovanja.

8. člen

1. Sklepi začnejo veljati, če jim v šestih mesecih po uradnem obvestilu, ki ga predvideva drugi odstavek 5. člena, nobena pogodbenica ne nasprotuje ali ne sporoči pridržkov Vladi Kraljevine Belgije.

Če pogodbenica sklepu nasprotuje, potem ta sklep za druge pogodbenice ne velja.

Če pogodbenica glede določenega sklepa izrazi pridržke, začne sklep veljati le, če ta pogodbenica umakne svoje pridržke.

Kot datum umika se šteje datum, ko Vlada Kraljevine Belgije prejme uradno obvestilo.

Vlada Kraljevine Belgije obvešča Stalno mednarodno komisijo o vsakem nasprotovanju,
pridržku ali umiku pridržka.

2. Ko gre za sklepe, ki jih Komisija sprejme v skladu s sedmim odstavkom I. člena konvencije, pogodbenica, katere žigi se ne priznavajo več in morajo biti izbrisani z uradnega seznama, ne more nasprotovati niti izraziti pridržkov.

9. člen

Uradni jezik Stalne mednarodne komisije je francoščina.

10. člen

Stroške Stalnega urada krijejo vse države pogodbenice.

Stroške, dnevnice in potne stroške za delegate Stalne mednarodne komisije ob plenarnih zasedanjih komisije ali zasedanjih podkomisij kot tudi ob njihovih stikih s Stalnim uradom krijejo zanje njihove vlade.

11. člen

Ta poslovnik velja in ostane veljaven tako dolgo kot konvencija, katere sestavni del je.

Sestavljeno v Bruslju 1. julija 1969 v francoskem jeziku v enem samem izvirniku.

PRILOGA I

K POSLOVNIKU STALNE MEDNARODNE KOMISIJE

I. – Standardni preskusi

Države pogodbenice ali države, ki so pristopile h konvenciji, se zavezujejo, da bodo kot enakovredne žigom svojih državnih preskuševalnic vzajemno priznavale tiste žige tujih uradnih preskuševalnic, katerih pravilnik ni v nasprotju s temi načeli:

popoln preskus orožja obsega streljanje, pri katerem nastane tlak, najmanj enak določeni vrednosti, ter natančen pregled pred streljanjem in po njem, katerega cilj je izločiti:

pred streljanjem:

pomanjkljive mehanizme in nezadostno zglajene cevi ali cevi z napakami, ki zmanjšujejo odpornost orožja in se ne preverjajo s preskusnim strelom;

po streljanju:

vsako cev ali bistveni del, ki pri preskusnem streljanju pokaže zaporedne napake ali deformacije.

Sam preskus se opravi ali na orožju, ki je doseglo tisto stopnjo izdelave, ko so končani postopki, ki bi lahko vplivali na njegovo odpornost, ali pa na orožju, ki je popolnoma izdelano in pripravljeno za izročitev v prodajo.

II. – Preskus lovskih pušk z gladkimi cevmi, ki se polnijo od zadaj

Za lovske puške z gladkimi cevmi, ki se polnijo od zadaj, sta določeni dve vrsti preskusov:

navadni preskus za puške za streljanje z naboji, katerih povprečni največji tlak ne presega 650 barov (meritev crusher),

poostreni preskus za puške za streljanje z močnejšimi naboji.

1) Navadni preskus

Ta preskus se uporablja za puške kalibra 12, 16 in 20, pri katerih povprečni največji tlak ne presega 650 barov (povprečje 20 strelov).

Navadni preskus obsega streljanje z najmanj dvema nabojema. Streljanje z njima mora omogočiti, da je vsaj enkrat izpolnjen vsak od teh pogojev:

a) da se v ležišču naboja razvije tolikšen tlak, da bo preostala višina cilindra crusher LCA, postavljenega v 1. manometer standardnega aparata z batom površine 30 mm2, znašala največ 3,78 mm (850 barov);

b) da se v cevi razvije tolikšen tlak, da bo preostala višina cilindra crusher LCA, postavljenega v 2. manometer, ki je 162 mm od dna zaklepa, z batom površine 30 mm2, znašala največ 4,40 mm (500 barov).

2) Poostreni preskus

Ta preskus se uporablja pri puškah kalibra 12, 16 in 20, pri katerih se uporabljajo naboji, katerih povprečni največji tlak lahko presega 650 barov.

Ta preskus obsega streljanje z vsaj dvema nabojema, upoštevaje morebitni navadni preskus.

Streljanje s tema dvema nabojema mora omogočiti, da je vsaj enkrat izpolnjen vsak od teh pogojev:

a) da se v ležišču naboja razvije tolikšen tlak, da bo preostala višina cilindra crusher LCA, postavljenega v 1. manometer standardnega aparata, z batom površine 30 mm2 znašala največ 3,16 mm (1200 barov);

b) da se v cevi razvije tolikšen tlak, da bo preostala višina cilindra crusher, postavljenega v 2. manometer, znašala največ 4,4 mm (500 barov).

Zgoraj navedeni pogoji za oba preskusa so lahko izpolnjeni:

- ločeno z dvema različnima nabojema ali
- z dvema enakima nabojema, ki hkrati izpolnjujeta pogoja v a) in b).

Navadni in poostreni preskus sta označena z različnima žigoma.

PRILOGA II

K POSLOVNIKU STALNE MEDNARODNE KOMISIJE

EVROPSKI STANDARDI ZA LEŽIŠČA NABOJEV PRI LOVSKIH PUŠKAH

SPLOŠNE DIMENZIJE ZA LEŽIŠČA NABOJEV ( v mm )

Kaliber	H min.	toler.	D min.	toler.	G min.	toler.	T min.	toler.
10	21,40		21,75		23,75		1,90
12	20,30		20,65		22,55		1,85
14	19,35		19,70		21,55		1,75
16	18,60		18,95		20,75		1,65
20	17,40	+ 0,1	17,75	+ 0,1	19,50	+ 0,1	1,55	+ 0,05
24	16,50		16,80		18,55		1,55
28	15.60		15,90		17,50		1,55
32	14,30		14,60		16,20		1,55
410	11,80		12,05		13,70		1,55

DOLŽINA LEŽIŠČA NABOJEV

	2	21/2 32…24	21/2 20…12	23/4	27/8	3	31/4
L min.	50,8	63,6	65,1	69,9	73,0	76,2	82,6
Toler.	Splošna toleranca: + 2,0 mm

DIMENZIJE TULCEV LOVSKIH NABOJEV,
KI JIH JE SPREJEL TEHNIČNI ODBOR
EVROPSKIH PROIZVAJALCEV NABOJEV

SPLOŠNE DIMENZIJE TULCEV ( v mm )

Kaliber	g maks.	toler.	d maks.	toler.	t maks.	toler.	h maks.	toler.	kaliber
10	23,65	- 0,25	21,70	- 0,15	1,90	- 0,25	21,30	- 0,25	10
12	22,45	- 0,25	20,60	- 0,15	1,85	- 0,25	20,20	- 0,25	12
14	21,45	- 0,25	19,65	- 0,15	1,75	- 0,20	19,30	- 0,25	14
16	20,65	- 0,25	18,90	- 0,15	1,65	- 0,20	18,55	- 0,25	16
20	19,40	- 0,20	17,70	- 0,15	1,55	- 0,20	17,35	- 0,25	20
24	18,45	- 0,20	16,75	- 0,10	1,55	- 0,20	16,45	- 0,25	24
28	17,40	- 0,20	15,85	- 0,10	1,55	- 0,20	15,55	- 0,25	28
32	16,10	- 0,20	14,55	- 0,10	1,55	- 0,20	14,25	- 0,25	32
410	13,60	- 0,20	12,00	- 0,10	1,55	- 0,20	11,75	- 0,20	410

DOLŽINA TULCEV

	2	21/2 32…24	21/2 20…12	23/4	27/8	3	31/4
l maks v mm	50,7	63,5	65,0	69,8	72,8	76,0	82,4
Toler.	Splošna toleranca: – 0,7 mm

3. člen

Za izvajanje Konvencije in Poslovnika s prilogama I in II skrbi Ministrstvo za gospodarstvo v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve.

4. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.

Številka: 213-05/02-9/1
Ljubljana, dne 12. junija 2002

Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor

Zadnja sprememba: 07/05/2002

Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti zakoni